— 138 —
Motenje v mirni posesti.
[Najvišjega sodnega dvora določba od 27. decembra 1878 leta, št. 14263, s katero se je odstranila nadsodnije graške odločba od 19. septembra 1878, št. 9946, ter zopet v moč dejal razsodni odlok okrajne sodnije v Črnomelju dato 28. julija 1878, št. 3356.]
Peter Kocjan in tovariši tožijo: Mi imamo od nekedaj pravico do vozne poti čez nasprotnikov travnik „košenicah v travah", ter smo od nekedaj po ti poti gnoj do svojih onstran tega travnika ležečih njiv vozili. Tudi smo po ti poti žito in druge pridelke iz omenjenih njiv domov spravljali, ter po nji hodili in živino gonili. Nasprotnik, ki je že med zadnjimi leti svoj s služnostjo obteženi
— 139 —
travnik deloma preoral, ne da bi bil nas s tem v porabi pota motil, je pa nas pred kratkim, ko smo hoteli pot malo popraviti in osnažiti, odpodil, ter s silo zabranil, da nismo mogli izvršiti omenjenega svojega namena. Tudi je nam v obraz povedal, da ne bode nikomur več dopuščal, da bi vozil čez travnik „v travah". Primorani smo pri tem, obrniti se do sodnije, da nas brani v dejanski posesti, ter prosimo za razsodbo: Toženi Jožef Jelenčič je nas s tem, da nam je zadnje dni snaženje in popravljanje kolovozne poti čez njegov travnik „košenica v travah" s silo zabranil, ter tako dosegel, da omenjenega posestnega dejanja izvršiti nismo mogli — v mirni in dejanski posesti pravice, čez njegov ravnokar omenjeni travnik do naših onstran tega travnika ležečih njiv hoditi in voziti, motil; obsodi se toraj, da ima proti globi vsako tako motenje v prihodnje opustiti, ter nam tudi stroške pod eksekucijo v 14. dneh povrniti."
Toženi Jakob Jelenčič odgovarja, da je že leta 1870 travnik preoral, in da je že pred božičem 1877. pot s tem zaprl, da je napravil jarek čez njo. Tožba je torej prepozno vložena.
C. kr. okrajna sodnija v Črnomelju je z razsodnim odlokom od 28. julija 1878, št. 3356, tožbe zahtev odbila, ter tožnike v stroške obsodila.
Razlogi:
Glede na to, da je od vseh strank pripoznano, da je toženi svoj travnik deloma leta 1870,' deloma pa leta 1877. v njivo preoral ; glede na to, da je toženi na mestu, ki je v načrtu, napravljenem pri sodnijskem ogledu, s črko c zaznamovan, že pred božičem 1877 skopal jarek, ter s tem pretrgal pot, po tožnikih zahtevano; glede na to, da je po izkopanju tega jarka do tožbe preteklo več kot 30 dni; glede na to, da se ima po določilu §. 2. cesarske naredbe od 27. oktobra 1849, št. 12. drž. zak. v pravdah zavoljo motenja v dejanski posesti vsaj v 30. dneh potem, ko se je motenje izvedelo, tožba vložiti, in da. se ima v nasprotnem slučaji tožnik na redno pravdno pot zavrniti in glede na to, da je propadla stranka zavezana, zmagonosnemu nasprotniku stroške povrniti, — spoznala je okrajna sodnija, da se odbije tožba, in da se tožniki v stroške obsodijo.
- 140 -
Propadli tožniki so rekurirali. C. kr. nadsodnijo v Gradci pokončala je prvega sodnika razsodbo, ter tožbi vstregla. Nad-sodnijska odločba od 19. septembra 1878, št. 9946, se glasi:
C. kr. nadsodnija je c. kr. okrajne sodnije črnomeljske konečni odlok od 28. julija 1878, št. 3356, — glede na to, da toženi ne taji, da je tožnikom prepovedal vozno pot čez travnik, sedaj njivo „košenica v travah", katera prepoved je ravno tožbo provzročila; glede na to, da je toženi obstal, da je snaženje in popravljanje dotične poti tožnikom zabranil; glede na to, da se pri rezultatih obravnave in pri v zgorejšnji prepovdi obseženem priznanji dvomiti ne sme, da so tožniki v dejanski posesti pravice, po tej poti voziti in hoditi, da so pa v tej pravici s tem moteni bili, da jim je toženi potrebno popravo zabranil; glede na to, da se toženi po preoranju travnika in po izkopanju jednega jareka v posest pravice do prepovedi postaviti ni mogel, ker tožniki replicando trdijo, da se niso dali v izvrševanju svoje pravice po nasprotnikovi') samo-lastnostih motiti, in da so tudi potem še svoje pr^ivice izvrševali, in ker toženi ni tajil resnice teh trditev, tako, da imajo veljati za resnične; glede na to, da niso tožniki niti preoranje travnika, niti izkopanje jarka svoji tožbi v podlago deli, tako da okoliščina, da so se ti čini že pred 30. dnovi pred tožbo de praes. 12. aprila 1878, št. 2594. izvršili, za predstoječo pravdo brez pomena ostaja (!), in konečno glede na to, da ima toženi vsled svojega propada tožnikom po §. 24. zakona od 16. maja 1874. stroške povrniti, — vstrezaje rekurzu tožnikov predrugačila, ter sodbo po tožbinej zahtevi izrekla.
Z določbo od 27. decembra 1878, št. 14263, odstranil je najvišji sodni dvor druzega sodnika odločbo, ter zopet dejal v moč prvega sodnika razsodni odlok. V
razlogih
se med drugim naglasa: Če se tudi ne jemlje v ozir, da se v tožbi de praes. 12. aprila 1878, št. 2594, črta, po kateri tožniki na toženega travnicih in njivah „v travah" posest pota pretendirajo natančneje ni določila, in bi se jim pot po čisto nedoločeni črti nikedar prisoditi ne mogla, se pa mora vender v poštev jemati, da je toženi porabo te poti tožnikom že od leta 1870. sem vedno odrekoval, jo jim s spremembo kulture zabranjeval, ter pot leta 1877. še celo z izkopanjem jednega jarka pretrgal.
— 141 —
Ker so tožniki, dasi so jim ta motenja znana bila, svojo tožbo še le dne 12. aprila 1878, vložili, morala se je leta v smislu §. 2. cesarske naredbe od 20. oktobra 1847, št. 12. drž. zak. odbiti, ter na redno pravno pot zavrniti. —1.