URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 4_________Ljubljana, torek 3. februarja 1981 ____ Cena 22 dinarjev Leto XXXVIII 243. Na podlagi 335. člena in 42. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 44. alinee prvega razdelka .71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 22. januarja 1981 sprejela ODLOK o statističnih raziskovanjih Socialistične republike Slovenije v letu 1981 I V letu 1981 se bodo v Socialistični republiki Sloveniji izvajala v tem odloku navedena statistična raziskovanja kot dopolnitev statističnim raziskovanjem iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo Pomen za vso državo, in statistična raziskovanja, ki so pomembna za SR Slovenijo. Načrt statističnih raziskovanj je sestavni del tega odloka. x 11 Finančna sredstva za izvedbo načrta statistični,, raziskovanj so zagotovljena Zavodu SR Slovenije za statistiko v okviru dodeljenih proračunskih sredstev. Raziskovanja po tem odloku, za katera niso zagotov- ljena proračunska sredstva, financirajo uporabniki sami. Ta raziskovanja so: 11. Spremembe v stanju obrtnih organizacij (Obrt-1) 12. Vključevanje učencev v gospodarstvo (Obrt-2) 13. Obrtne dejavnosti, ki jih opravljajo občani samostojno s svojimi sredstvi (Obrt-3) 20. Investicije v komunalne naprave, izdatki za komunalne storitve (K-l) 21. Komunalne organizacije (K-3) 30. Kadrovska evidenca v SR Sloveniji (KE-1, KE-2, KE-3) 31. Kadrovsko stanje poslovodnih organov Če uporabniki ne zagotovijo finančnih sredstev za posamezno raziskovanje, se tako raziskovanje ne bo izvajalo. III Ta odlok začne veljati, osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 05-4/81 Ujubijana, dne 22. januarja 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. Načrt statističnih raziskovanj SR Slovenije v letu 1981 Zap. št. Raziskovanje Vsebina Podatke mo.ra dati kdo kdaj Prvi rezultati obdelave 1 2 3 4 5 ' 6 STATISTIKA SAMOUPRAVLJA- NJA R Samoprispevki (SA-1) (republiško raziskovanje) STATISTIKA gospodarskih bilanc ^ jjinimum kazalce* (republiško , raziskovanje) Območje, datum, obdobje, na- Občinske skup- 13. 1 men, uvedbe, način odločitve, ščine, krajevne zbrana sredstva, stopnja pla- skupnosti čevanja, učinki, zgrajeni objekt* Prikaz podatkov gospodarskega, prostorskega in socialnega razvoja samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti v skladu z odlokom o obvezni metodologiji in obveznih enotnih kazalcih, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 27/79) Temeljne orga- 31. 5. nizacije združenega dela in njihove asociacije, krajevne skup- • nosti, samoupravne interesne skupnosti, občine 17. 4. 30. 9. 1 2 S 4 5 6 3. Odkup ih prodaja kmetijskih pridelkov, za katere se uveljavlja premija (dop. TRG-31, Dop TRG-33) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 4. Poročilo organizacij združenega dela o reprodukcijski porabi, zalogah, nabavah in prodaji (PB-11) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 5. Potrošno-investicijsko obnašanje gospodinjstev (PIOG) (republiško raziskovanje) STATISTIKA INDUSTRIJE 6. Prognoza proizvodnje organizacij združenega dpla v industriji (KT-1) (republiško raziskovanje) 1. Problematika indu-' strije (ind-l/pp) (republiško raziskovanje) 8. Mesečno poročilo industrije (Ind-11) (dopolnitev k zvezhemu raziskovanju) STATISTIKA KMETIJSTVA 9. Izdelava metodologije a) za določanje kmetijskih površin, kot osnova za ugotavljanje rastlinske proizvodnje b) vzorca za določanje ha pridelkov z direktnim merjenjem (republiško raziskovanje) Polletni odkup in prodaja kmetijskih pridelkov — pre-mirane količine, njihova vrednost brez premije in s premijo Reprodukcijska poraba materiala in odpis embalaže, in drobnega inventarja, nabavljenega v drugih republikah SFRJ po skupinah materiala: nabave iz drugih republik SFRJ po dejavnostih dobaviteljev in prodaje v druge republike SFRJ po dejavnostih kupcev; zaloge reprodukcijske porabe in ' stroški transportnih in drugih : storitev v neproizvodnih organizacijah , Struktura aktivnosti članov gospodinjstva, oblikovanje njihovega finančnega in ostalega premoženja, stališča članov gospodinjstva o različnih oblikah, naložbe tekočega dohodka, prenos premoženja med generacijami Organizacije 20. 2. združenega dela, 20. 8. registrirane za Odkup in prodajo kmetijskih pridelkov Temeljne in dru- 20. 7. 81 ge organizacije združenega dela, ki opravljajo proizvodne dejavnost ter 200 organizacij in skupnosti, ki opravljajo neproizvodno- dejavnost Tri- in štiričlan- 1. 3. 1981 ska gospodinjstva iz vzorca raziskave potrošnje gospodinjstva Pričakovan obseg industrijske proizvodnje v mesecu in problematika k spremembam v proizvodnji Vrednost planirane in ustvarjene proizvodnje in prodaja na domačem in tujem tržišču (v razvite zahodne, socialistične dežele in dežele v razvoju), uvoz reprodukcijskega materiala (iz razvitih zahodnih, socialističnih držav in držav v razvoju), uvoz opreme iz razvitih zahodnih in drugih držav, problematika poslovanja, investicije Oskrbljenost industrijskih organizacij s tekočimi gorivi in energetskimi plini Površina in pridelek pšenice, koruze in krompirja Izbrane organi- 20. v zaci j e združenega mesecu dela v industriji Temeljne organi- 25. 1. zacije združene- 25. 4. ga dela in njihove 25. 7. teritorialno loče- 25. 10. ne enote v sestavi .oziroma druge organizacije 'v industriji Temeljne organi- 6. v zacije združenega mesecu dela in njihove teritorialno ločene enote v sestavi o*, druge organizacije v industriji Izbrani individu- junij alni kmetijski septem- proizvajalci ber oktober 2. 3. 10. 9 junij 1982 1. trim. 1982 26. v mesecu 2. 3. 31. 5. 31. 8. 30. 11. 12. v mesecu septem. decem- »er GRADBENA IN STANOVANJSKA STATISTIKA i 10. Indeks gradbenih stroškov (ITG) (republiško raziskovanje) Stroški gradbenih in obrtnih Izbrane organiza- 10. 4. del po pozicijah cije združenega 10. 10. dela v obrti in gradbeništvu I 30. 5. 28. 11. J i 4 2 3 4 S STATISTIKA OBRTI 11. Spremembe v stanju Število organizacij in pollet- Občinske skup- 15. 1. obrtnih organizacij ne spremembe za organizaci- ščine \ 7. (Obrt-1) je združenega dela v obrti in (republiško razisko- občane, ki samostojno oprav- * vanje) ijajo obrtno dejavnost z last- nimi sredstvi 12. Vključevanje učencev Število učencev v 'organizaci- Občinske skup- 20.1. v gospodarstvo j ah Združenega dela in obrti ščine (Obrt-2) in pri občanih, ki samostojno (republiško razisko- opravljajo obrtno dejavnost z vanje) ’ lastnimi sredstvi, spremembe in stanje konec leta 13. Obrtne dejavnosti, ki Zaposleni po strokah in kva- Občinske skup- 6. 4. jih opravljajo občani lifikacijah ščine samostojno s svojimi sredstvi (Obrt-3) (republiško raziskovanje) STATISTIKA PROMETA IN ZVEZ 14- Problematika javnega cestnega prevoza (SAM-11, priloga) (dopolnitev k zvezne- 1 mu raziskovanju) *5. Železniški prevoz' (SZ/M-11) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 16. t>TT storitve (PTT/M-11) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 17. Mejni promet potnikov z vlaki, letali, ladjami (SZ-3, SP-2, SV-3) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 18. Prevoz z žičnicami (Prom/ŽI-1, 2) (republiško raziskovanje) Izkoriščanje prevoznih sredstev, zmogljivosti ob prometnih konicah, investicije, stroški in cene Organizacije združenega dela v javnem prometu 15. 1. 10. 4. 10. 7. 12. 10. Prevoz potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Železniško gospodarstvo Ljubljana 10. v v mesecu za pretekli mesec Vrste pošiljk, telefonske in telegrafske storitve, zaposleni, dohodki Združene PTT organizacije Slovenije 20. v mesecu Potniki v rednem in maloobmejnem prometu, ki so prispeli ali odšli Carinarnica 10. v mesecu Prepeljane osebe, dohodki in izkoriščenost žičnic mesečno, kapacitete letno Upravljalci žičnic 10. v mesecu 12. 1. STATISTIKA GOSTINSTVA IN TU- . • Rizma Turistične zanimivosti Domači in tuji obiskovalci tu- Izbrani turistični 5. v (TU-2) rističnih zanimivosti, iztržek objekti mesecu (republiško razisko- od prodanih vstopnic vanje) statistika komunalnih OR javnosti Investicije v komu-ame naprave, izdatki komunalne storitve (K-i) v-fTubliško raziskovanje) Investicije po virih sredstev, Komunalne skup- 20. 3. izdatki občin in mest za ko- nosti občin lektivne komunalne storitve s S. 3. 4. 9. 10. 4. ii. e. 30. 1. 30. 4. 30. 7. 30. 10. 30. v mesecu 30. v mesecu 30. v mesecu 30. v mesecu 25. 9. 19. 1. 20. 4. 20. 7. 20. 6. 1 2 3 4 5 6 Osnovna sredstva, investicije Komunalne or- 10. 4. v osnovna sredstva, zaposle- ganizacije ni po kvalifikacijah, tarife za komunalne storitve 21. Komunalne organizacije (K-3) (republiško raziskovanje) STATISTIKA PREBIVALSTVA 22. Rojstva (DEM-1) . (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 23. Smrti (DEM-2) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 24. Sklepanje zakonske zveze (DEM-3) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 25. Razveze zakonske zveze (RB-1) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 26. Priznanje očetovstva in posvojitve otrok (DEM-la) (republiško raziskovanje) 27. Spremembe priimkov in imen (republiško raziskovanje) 28. Selitveno gibanje prebivalstva (SEL-1) (republiško raziskovanje) 29. Mesečni pregled o gibanju stalnega prebivalstva (SEL-4) (republiško raziskovanje) Enotna matična številka in državljanstvo otroka, matere in očeta; ali je otrok prijavljen v občinski register prebivalstva Enotna matična številka in državljanstvo občana, osebno ime, enotna matična številka in rojstni datum zakonca Enotna matična številka in državljanstvo ženina in neveste Enotna matična številka moža in žene Občinski uprav- sproti ni organi za notranje zadeVe Občinski uprav- sproti ni organi za not-r ran j e zadeve Občinski uprav- sproti ni organi za notranje zadeve Temeljna sodišča sproti Enotna matična številka ot- Občinski uprav- sproti roka, očeta, matere, posvoji- ni organi za not-telja in posvojiteljice, datum ranje zadeve in kraj dogodka, vpis v rojstno matično knjigo, datum vpisa zaznambe; osebno ime, datum rojstva in stalno prebivališče otroka, očeta, matere, posvojitelja in posvojiteljice; spol otroka; poklic in položaj v poklicu očeta, matere, posvojitelja in posvojiteljice; družinski stan posvojitelja in posvojiteljice ter kdo so posvojitelji Prejšnje osebno ime, enotna Občinski uprav- sproti matična številka, rojstni da- ni organi za not-tum, spol, novo osebno ime, ranje zadeve datum spremembe Naselje, ulica in hišna št., ob- Občinski uprav- sproti čina, kjer se občan prijavlja ni organi za not-oz. odjavlja, enotna matična ranje zadeve številka; osebno ime občana, ki se prijavlja oz. odjavlja; osebno ime očeta, osebe, ki vodi gospodinjstvo in razmerje do nje; priimek, ki ga je imel občan ob rojstvu; dekliški priimek in ime matere; datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo, narodnost, družinski stan, šolska izobrazba, poklic, zaposlitev, prejšnje stalno prebivališče in vzrok selitve Prijave, odjave, živorojeni in Občinski uprav- 3. v umrli po vrsti spremembe; ni organi za not- mesecu rekapitulacija o gibanju stal- ranje zadeve nega prebivalstva na območju obč^ 5. 7. 10. v mesecu 10. v mesecu 10. v mesecu 10. v mesecu 10. v mesecu 10. v mesecu 10. v mesecu 1 2 30. Kadrovska evidenca v SR Sloveniji (KE-1, KE-2, KE-3) (republiško raziskovanje) 31. Kadrovsko stanje poslovodnih organov v SR Sloveniji a) poslovodni organi (republiško raziskovanje) b) tem el j ne, in drage organizacije združenega dela in skupnosti, ki imajo imenovanega vršilca dolžnosti poslovodnega organa (republiško raziskovanje) STATISTIKA DELA 32. Osebni dohodki po poklicih (RAD-LDZ) (republiško raziskovanje) 33. Družbena prehrana (RAD-DPR) (republiško raziskovanje) STATISTIKA iZOBRAZEVANJA ' Vpis študentov (SV-20) (dopolnitev k zvez-neigu raziskovanju) 35‘ diplomanti (SV-50) (dopolnitev k zvezne-mu raziskovanju) doktorji znanosti (SV-70) popolnitev k zvezne-u raziskovanju) s Identifikacijski podatki, matična številka občana, strokovna izobrazba, oz. z delom 'pridobljena delovna zmožnost ter poklic in delo, ki ga opravlja, vrsta in število funkcij, odlikovanja in javne nagrade, specialna usposobljenost in pripravljenost občanov za delo na strokovnem, družbenopolitičnem in mednarodnem področju ter drugi podatki iz obrazcev kadrovske evidence (sprotno vodenje evidence z vnašanjem novo popisanih, sprememb in odjav) Priimek in ime, letnica rojstva, strokovna izobrazba oz. z delom pridobljena delovna zmožnost, prejšnja zaposlitev, pokojninska doba, datum poteka mandata in zapovrstni mandat, uradno ime temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, šifra dejavnosti, organizacijska oblika, število organizacijskih enot in število zaposlenih Uradno ime temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, šifra dejavnosti, organizacijska oblika, število organizacijskih enot, število zaposlenih, vzrok nezasedenosti, trajanje mandata, ali je uveden postopek za imenovanje Osebni dohodki in število zaposlenih za določene poklice z zahtevano kvalifikacijo in delovnimi izkušnjami Družbena prehrana v organizacijah in skupnostih glede na število in vrsto obrokov ter obliko organiziranosti (na tipičen dan v tednu od 11. do 15. maja) Enotna matična številka študenta, podatki o strokovni izobrazbi staršev, zaposlitev staršev oz. zaposlitev študenta ob delu Enotna matična številka dok-plomanta, podatki o strokovni in šolski izobrazbi staršev ali vzdrževalcev, zaposlitev staršev oziroma zaposlitev diplomanta ob delu Enotna matična številka doktorjev znanosti, starši ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi 4 5 6 Temeljne in druge orgapizacije združenega dela in skupnosti ter občinske skupščine Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti 7. v sproti mesecu, občinske skupščine 15. v mesecu Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter občinske skupšči- 31. 1. 15. 5. ne • Temeljne in dru-' ge organizacije združenega dela in skupnosti ter občinske skupščine 31. 1. 1 ^5. 5. Temeljne orga- 20. 4. 30. 9. nizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti Temeljne organi- 23. 5. 15. 9. zaci j e združenega dela, druge organizacije in skupnosti, enote v sestavi, ki imajo družbeno prehrano organizirano drugače kot TOZD Študenti visoko- ob vpisu 27. 3. šolskih tozdov v našled- oziroma delovnih njem letu organizacij Študenti visoko- ob di- 27. 3. v šolskih tozdov plomi nasled- oziroma delovnih njem letu organizacij Doktorji znano- ob pri- io. 2. v javi naslednjem letu 1 s 3 4 5 6 37. Diplomanti podiplomske stopnje (SV-80) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 38. Vpis študentov na visokošolske temeljne delovne organizacije (SV-22) (republiško raziskovanje) 39. Izobraževanje v organizacijah združenega dela (RAD-IZ) (republiško raziskovanje) 40. Podaljšano bivanje učencev osnovne šole (5-OK/l) (republiško raziskovanje) 41. Sola in enote za izobraževanje ob delu in iz dela (S-Od) (republiško raziskovanje) 42. Statistično poročilo prostovoljnih dejavnosti in organizacij učencev na šoli (S-A) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) 43. Priprava otrok na osnovno šolo (PSV) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) STATISTIKA TELESNE KULTURE 44. Telesna vzgoja v šolah in vzgojnovarstvenih organizacijah (republiško raziskovanje) a) Telesna vzgoja v osnovnih in srednjih šolah (TK-1A) b) Telesna vzgoja v visokošolskih organizacijah (TK-1B) c) Telesna vzgoja v vzgoj novarstvenih organizacijah (TK-1C) Enotna matična številka diplomanta podiplomske stopnje, starši ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi Studenti po načinu študija, letnikih, spolu, vpis na podiplomsko stopnjo, absolventi s statutom, študenti prvega letnika, po prejšnji šolski izobrazbi, novovpisani študenti Organiziranje in izvajanje izobraževanja v' organizacijah združenega dela, vrsta, način in trajanje izobraževanja, udeleženci- Oddelki podaljšanega bivanja, učenci v podaljšanem bivanju, trajanje bivanja, zaposlenost staršev, poprečni mesečni stroški na učenca, prostori, prehrana, kvalifikacijska struktura učiteljev, ki vodijo oddelke podaljšanega bivanja Izobraževanje odraslih na osnovnih šolah po zakonu o poklicnem izobraževanju, srednjih šolah; udeleženci šolanja, uspešnost izobraževanja, učitelji v šolah za odrasle Organizacije učencev na šoli, učenci, včlanjeni v organizacijah izven nje, področja prostovoljnih dejavnosti Organizatorji priprave otrok na osnovno šolo, število otrok, oddelkov po celotnem programu, delavci; število otrok, oddelkov po skrajšanem programu, delavci, trajanje skrajšane priprave otrok na osnovno šolo, brezplačni prevoz otrok k pripravi na osnovno šolo Strokovna izobrazba učiteljev telesne vzgoje, organizacija pouka telesne vzgoje, dejavnosti šolskih športnih društev Organizacija pouka telesne vzgoje, študenti po posameznih športnih dejavnostih, smučarski in plavalni tečaji Teiesnovzgojna dejavnost v VVO, športna značka, strokovni kadri Diplomanti po- ob di-diplomske stopnje plomi Visokošolski tozdi 15. 10. oziroma delovne organizacije Temeljne orga- 31. 8. nizacije združenega dela Osnovne šole, 25. 6. vzgoj novarst vene organizacije, organizacije sa usposabljanje / Vzgojnoizobra- 31. 8. ževalne in druge 20. 9. organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih Osnovne in ob koncu srednje šole šplskega leta Vzgojno varstve- 25. 6. ne organizacije, osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom Osnovne In sred- 20. 6. nje šole Visokošolske 13. 1. organizacije Vzgojnovarst- 14. 1. vene organizacije 10. 3. v naslednjem letu 30. 10. 30. 10. 15. 9. 8. 1. 19. 12. L 9. 25. 9. 28. 2. 5. 3. i z 3 4 5 6 45. Dejavnost osnovnih Člani osnovnih organizacij za Osnovne organi- 17. 3. organizacij za telesno 'telesno kulturo, financiranje zacije za telesno kulturo (TK-2) kulturo (republiško raziskovanje) 46. Sportno-rekreacijška Športno rekreacijska dejav- Vse organizacije 9. 2. dejavnost v organi- - nost zaposlenih, organizacija, združenega dela zacijah združenega razvitost, oblike in financira- . dela (TK-3) nje (republiško raziskovanje) 47. Šolanje kadrov za telesno kulturo (TK-4) (republiško raziskovanje) Študenti, učitelji telesne šole in šolski 14. 1. vzgoje, šolanje in dosežene centri, ki izobra-strokovne kvalifikacije žujejo strokovni kader 13. 7. 2. 7. 16. 2. 244. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni Ust SRS, št. 11-716/80), 69. člena, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in Prvega in šestega odstavka 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter v zvezi1 s sklepom vseh treh zborov Skupščine SR Slovenije o ustanovitvi, halogah ) in sestavi skupine delegatov za proučitev statutov oziroma sprememb in dopolnitev statutov visokošolskih organizacij z dne 11. julija 1980 je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 22. janu-arja 1981 sprejela ODLOK 0 soglasju k statutom oziroma k spremembam 'in dopolnitvam statutov visokošolskih organizacij Daje se soglasje k statutom oziroma spremembam 111 dopolnitvam statutov: ( , I. Statut Visoke šole za organizacijo- dela Kranj, . i 3® bil sprejet na referendumu delavcev 27. 3. 1978 ln študentov v času od 23. 10. 1979 do 5. 11. 1979 ter sPrernembe in dopolnitve statuta Visoke šole za or-®anizacijo dela Kranj, ki so bile sprejete na refe-®hdumu delavcev in študentov v času od 22. do 24. 10- 1980. D. Statut Višje agronomske šole Maribor, ki je 1 sprejet na referendumu dne 21. 12. 1977 ter spre-etnbe in dopolnitve statuta, sprejete na referendu-u dne 18. in 25. 11. 1980.. St. 022-113/8 1 022-94/81 Ljubljana, dne 22. januarja j971. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 245. rat> Podlagi 124. člena ustave Socialistične fede-he republike Jugoslavije, 147. člena ustave So- cialistične republike Slovenije, 579. člena zakona o združenem delu, prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 246. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 22. januarja 1981 sprejela ODLOK o soglasju in o pristopu k sklenitvi družbenega dogovora o načinu in oblikah sodelovanja pri določanju splošne politike standardizacije in izboljševanju kakovosti proizvodov, del in storitev Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje in pristopa k sklenitvi družbenega dogovora o načinu in oblikah sodelovanja pri določanju splošne politike standardizacije in izboljševanju kakovosti proizvodov, del in storitev, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina SFRJ. St. 010-15/81 Ljubljana, dne 22. januarja 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik ' Milan Kučan 1. r. 246. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 41. člena in 222. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) in 47. člena zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-279/80) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zlbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 22. januarja 1981 sprejela i ODLOK ^ razrešitvi in imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Razreši se: Karmelo B u d i h n a , dolžnosti namestnika predsednika Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. II Imenuje se: Stanko Renčelj, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. » St. 111-6/81 Ljubljana, dne 22. januarja 1981.' Skupščina Socialistične republike Slovenije V. Predsednik Milan Kučan 1. r. 247. Na podlagi 16. člena zakona o pravicah -in .dolž-nčstih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 196. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi in vplačilu razlik v cenah, vsebovanih v prodajnih cenah motornega bencina in plinskega olja — diezelskega goriva 1 2 1. člen Iz prodajnih cen motornega bencina in plinskega olja — diezelskega goriva se od 22. januarja 1981 izločijo in se vplačujejo na poseben žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Ljubljana naslednji zneski: 1. pri motornem bencinu: 86 oktanov 1,311 din od litra 98 oktanov in več 1.300 din od litra 2. pri plinskem olju — diezelskem gorivu: Dt 1,834 din od litra D2 1,964 din od litra D3 /- 2,117 din od litra 2. člen V prodajnih cenah za goriva iz prejšnjega člena niso vračunani zneski iz prejšnjega odstavka za: — Jugoslovansko ljudsko armado, — organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki to gorivo uporabljajo za pogon tirnih vozil, plovnih objektov in letal, kadar goriva nakupujejo na debelo pri proizvajalcih ali iz skladišč trgovskih organizacij združenega dela motornega bencina ter plinskega olja — diezelskega goriva. Organizacije in skupnosti iz druge alinee prejšnjega odstavka vodijo evidenco o količinah motornega bencina in plinskega olja — diezelskega goriva,' ki jih kupujejo na debelo. 3. člen O namenu uporabe sredstev iz 1. člena tega odloka bo odločeno s posebnim aktom. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 326-03/80-7 Ljubljana, dne 23. januarja 1981. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 248. Na podlagi 16. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in drugega odstavka 196. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter v zvezi z odlokom o maksimalnih cenah za jedilno olje (Uradni list SFRJ, št. 73/80) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o vplačilu razlike v ceni 1. člen Organizacije združenega dela in imetniki obrtov iz 5. točke odloka o maksimalnih cenah za jedilno olje (Uradni list SFRJ, št. 73/80), razen organizacij, ki opravljajo promet na debelo s proizvodi iz tega odloka, morajo razliko v ceni, obračunano in evidentirano oziroma prijavljeno v skladu z navedeno določbo, v šestdesetih dneh od uveljavitve tega odloka vplačati na posebej določene račune pri Službi družbenega knjigovodstva za vplačevanje prihodkov občin, na območju katerih imajo svoj sedež. Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet na debelo, vplačajo sredstva razlike v ceni v enakem roku na žiro račun Zavoda SR Slovenije za rezerve št. 50101-637-58020. Vplačana sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabijo za kritje negativnih razlik, nastalih ob uporabi občinskih oziroma republiških blagovnih rezerv za preprečitev in odpravo večjih motenj na trgu blaga osnovne preskrbe. 2. člen Z denarno kaznijo 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, če ne ravna po prvem odstavku prejšnjega člena. Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek imetnik obrta, če ne ravna po prvem odstavku prejšnjega člena 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 426-03/80-7 Ljubljana, dne 28. januarja 1981. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 249. Na podlagi 130. in naslednjih členov zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78), 53. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni Ust SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji- za obdobje 1981—1985 sklenejo občinske skupnosti otroškega varstva f SAMOUPRAVNI SPORAZUM * uresničevanju pravic do porodniškega dopusta I. SPLOŠNA določba 1. člen Ta samoupravni sporazum ureja krog upravičen-Cev do porodniškega dopusta, uveljavljanje pravice do Porodniškega dopusta, dokazovanje upravičenosti do Pnrodniškega dopusta, trajanje, pričetek ter oblike Porodniškega dopusta, osnove za nadomestilo oseb-nfga dohodka, daljši porodniški dopust ter prenehanj® pravice do porodniškega dopusta oziroma izgubo Pravice do nadomestila osebnega dohodka za porodni-ski in daljši porodniški dopust. II. UPRAVIČENCI DO PORODNIŠKEGA DOPUSTA 2. člen Pravico do porodniškega dopusta ima: ~~ mati, ki ima status delavke v združenem delu, mati, ki ima status delovnega človeka, ki sa-Ostojno opravlja dejavnost z osebnim delom in z de- lovni; bene mi sredstvi v lasti občana, če je pravica do druž-eSa varstva otrok samoupravno dogovorjena, v, oče, ki ima status delavca ali delovnega člo-aj.a' če se tako sporazumeta z materjo, ki je delavka oz' ^elovni človek, ali če mati umre, zapusti otroka. 2iK0ma’ mati na Podlagi izvida in mnenja kon- j. zdravnikov ali invalidske komisije pri Skup-gjstl Pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR trajno ali za dobo najmanj enega leta po-°ma nesposobna za samostojno življenje in delo, delavec ali delovni človek, ki neguje otroka, V umre ali zapusti otroka ali če vzame otroka e§0 in varstvo, da bi ga posvojil. 3. člen je ^lavico do porodniškega dopusta ima mati, ki. ji ePehal status delavke oziroma delovnega človeka, neodvisno od njene volje in ni upravičena do nadomestila oziroma pomoči za čas brezposelnosti, če je bila ob prenehanju statusa noseča. Obseg pravice iz prvega odstavka tega člena je določen v 7. in 9. členu tega sporazuma. III. UVELJAVLJANJE PRAVICE DO PORODNIŠKEGA DOPUSTA 4. člen Pravico do porodniškega dopusta uveljavlja mati delavka oziroma delovni človek, oče delavec oziroma delovni človek ali drug delavec (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) v temeljni oziroma enoviti organizaciji združenega dela, delovni skupnosti oziroma pri občinski skupnosti otroškega varstva (v nadaljnjem besedilu: skupnost), n^ območju katere je upravičenec zaposlen oziroma opravlja samostojno dejavnost. Mati iz 3. člena tega sporazuma uveljavlja pravico do porodniškega dopusta glede na kraj zadnje zaposlitve oziroma opravljanja samostojne dejavnosti. IV. TRAJANJE,. ZAČETEK, OBLIKE TER DOKAZOVANJE UPRAVIČENOSTI ■ DO PORODNIŠKEGA DOPUSTA 5. člen Porodniški dopust traja 246 dni, praviloma 28 dni pred porodom in 218 dni po porodu in to praviloma do 8. meseca otrokove starosti, če upravičenec izrabi porodniški dopust v obliki popolne odsotnosti z dela, ali do 12. meseca otrokove starosti, če upravičenec po preteku 105 dni nepretrganega porodniškega dopusta izrabi porodniški dopust tako, da dela 21 ur na teden, in to praviloma 4 ure na dan. 6. člen Med nosečnostjo in po porodu ima upravičenka pravico do 105 dni nepretrganega porodniškega dopusta. 7. člen / Upravičenka iz prve in druge alinee 2. člena ter 3. člena tega sporazuma mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred pričakovanim porodom, pri čemer mora predložiti potrdilo pristojnega zdravnika o datumu poroda. Z izvidom in mnenjem pristojne zdravstvene organizacije pa upravičenka lahko nastopi porodniški dopust 45 dni pred pričakovanim porodom. 8. člen Upravičenka, ki ni nastopila porodniškega dopusta 28 dni. pred porodom, ni upravičena uveljaviti te pravice po otrokovem rojstvu. Ce nastopi porod prej, kot je to določil zdravnik, lahko upravičenka izrabi po otrokovem rojstvu v celoti pred porodom neizkoriščeni 28-dnevni porodniški dopust oziroma preostanek neizkoriščenih dni. 9. člen Materi, ki ji je med nosečnostjo ali po porodu do 56. dne po rojstvu otroka prenehalo delovno razmerje ali pa je izgubila status delovnega človeka neodvisno od njene volje, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za dobo 28 dni pred pričakovanim porodom in 56 dni po porodu, če ni upravičena dej nadomestila oziroma pomoči za čas brezposelnosti. 10. člen Pred iztekom 105 dni nepretrganega porodniškega dopusta se upravičenka odloči o nadaljnji izrabi porodniškega dopusta ter o načinu, kako bo izrabila porodniški dopust. 11. člen Upravičenka lahko izrabi porodniški dopust v obliki popolne odsotnosti z dela še nadaljnjih 141 dni oziroma praviloma do 8. meseca otrokove starosti, ali pa dela 21 ur na teden, in to praviloma 4 ure na dan, do 12. meseca otrbkove starosti. 12. člen Pravico do porodniškega dopusta v trajanju 141 dni popolne odsotnosti z dela ali da dela 21 na teden, in to praviloma 4 ure na dan do 8. meseca oziroma do 12; meseca otrokove starosti, ima oče otroka, če sta se tako sporazumela z materjo-upravičenko. Oče otroka uveljavi pravico do porodniškega dopusta tako, da predloži izjavo o sporazumu z materjo-upravičenko, da bo izrabil porodniški dopust oče, ter z izjavo o obliki izrabe porodniškega dopusta. Ce zavoljo razlogov, določenih v tretji alinei 2. člena tega sporazuma, uveljavlja pravico do porodniškega dopusta oče otroka, mora predložiti ustrezna dokazila o upravičenosti do porodniškega dopusta. 13. člen Delavec, ki neguje otroka, ima pravico do porodniškega dopusta v enakem 'obsegu kot oče otroka ter v obliki, za katero se sam odloči. Pravico do porodniškega doputta iz prejšnjega odstavka tega člena uveljavi delavec tako, da predloži dokazilo o tem, da je mati umrla ali zapustila otroka oziroma da je vzel otroka v nego in varstvo, ker ga namerava posvojiti. 14. člen Med trajanjem porodniškega dopusta lahko upravičenec predlaga komisiji za uveljavljanje pravic pri skupnosti, da: — spremeni obliko porodniškega dopusta, — namesto njega nadaljuje porodniški dopust drug upravičenec. Na podlagi mnenja temeljne oziroma enovite organizacije združenega dela ali delovne skupnosti upravičencev odloči o predlogu iz drugega odstavka tega člena komisija za uveljavljanje pravic pri skupnosti otroškega varstva. 15. člen Upravičenec, ki sklene delovno razmerje oziroma začne opravljati samostojno dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občana, ima pa otroka, ki še ni dopolnil 12 mesecev starosti, lahko zahteva pravico do porodniškega dopusta. Upravičenec iz prejšnjega odstavka izrabi pravico do porodniškega dopusta tako, da dela 4 ure na dan do 12. meseca otrokove starosti. V. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA 16. člen V času porodniškega dopusta ima upravičenec pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki znaša 100 %> od osnove. 17. člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je upravičenec dobil za svoje tekoče in minulo delo, po zaključnem računu za poln delovni čas, za delo, ko je bil po zakonu dolžan delati več kot poln delovni čas, oziroma osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v poslovnem letu pred letom, v katerem je prišlo do začasne zadržanosti z dela zaradi poroda oziroma nege otroka. ' 18. člen Nadomestila osebnih dohodkov se usklajujejo z gibanji osebnih dohodkov v SR Sloveniji. O vsakokratni uskladitvi nadomestil osebnega dohodka skladno z določbami samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981—1985 sklepa Skupnost socialnega varstva Slovenije. 19. člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka upravičenca, ki hi imel osebnega dohodka ali nadomestila oziroma ni opravljal dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občana v poslovnem letu pred letom, v katerem je prišlo do začasne zadržanosti ž dela zaradi poroda, nege in varstva otroka, je akontacija osebnega dohodka oziroma osnova, ki je podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in, invalidsko zavarovanje v tekočem letu, dosežena v mesecih pred mesecem, ko je nastopila začasna zadržanost z dela. Če je nastopila začasna zadržanost z dela pred iztekom, enega meseca zaposlitve, se upošteva akontacija osebnega dohodka oziroma osnova, ki je, podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do dneva, ko je nastala začasna zadržanih ^ del- >aradi poroda oziroma nege otroka. 20 člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka upravičenca, ki ne dela poln delovni čas, je osebni dohodek' oziroma akontacija osebnega dohodka za nepoln delovni čas. 21. člen Nadomestile ~ bnega dohodka izplačujejo: — temeljne oziroma enovite organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, ki jih za to pooblasti občinska skupnost otroškega varstva, — občinske skupnosti otroškega varstva ali druge skupnosti ali strokovne službe, ki so jih za to pooblastile občinske skupnosti otroškega varstva. VI. DALJŠI PORODNIŠKI DOPUST 22. člen Pravico do daljšega porodniškega dopusta ima upravičenec, ki neguje dvojčke, več hkrati . živorojenih otrok ali težje telesno oziroma duševno priza-detega otroka. 23. člen Daljši porodniški dopust izrabi upravičenec do porodniškega dopusta z uveljavitvijo pravice do daljšega porodniškega dopusta pri enoviti oziroma temeli' ni organizaciji združenega dela. delovni skupnosti ozi' roma skupnosti, s tem da predloži: — dokazila, da neguje dvojčke ali več hkrati živorojenih otrok, — izvid in mnenje ustrezne institucije oziroma konzilija zdravnikov, da otrok zaradi prizadetosti potrebuje daljšo in skrbne j šo nego. 24. člen Pravico do daljšega porodniškega dopusta za nego 'dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok mora uveljaviti upravičenec najmanj 30 dni pred iztekom porodniškega dopusta. Za nego težje telesno ali duševno prizadetega otroka lahko upravičenec uveljavi pravico do daljšega porodniškega dopusta do izteka zadnjega dne porodniškega dopusta. Ce upravičenec iz drugega odstavka tega člena ni uveljavil pravice do daljšega porodniškega dopusta do zadnjega dne porodniškega dopusta in se j^ že vr-uil na delo. ima pravico do daljšega porodniškega do-Pusta, če tako odloči komisija za uveljavljanje pravic pri skupnosti otroškega varstva. VII. OBLIKA TER TRAJANJE DALJŠEGA PORODNIŠKEGA DOPUSTA 25. člen Daljši porodniški dopust izrabi upravičenec do Porodniškega dopusta v obliki, za katero se je odločil, 'la bo izrabil porodniški dopust. Pravica do daljšega Porodniškega dopusta v obliki popolne odsotnosti z dola traja do 12. meseca otrokove starosti oziroma do 17- meseca otrokove starosti, če upravičenec dela 21 ur na teden in praviloma 4 ure na dan. upravičencu za čas, ko opravlja delo, za katero dobiva plačilo, in za čas, ki ga ne porabi za nego otroka. Komisija za uveljavljanje pravic pri skupnosti uvede postopek na pobudo fizične ali pravne osebe in odloči o prenehanju pravice do porodniškega dopusta oziroma daljšega porodniškega dopusta zavoljo razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena. IX. KONČNE DOLOČBE 31. člen Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic mora biti v skladu z zakonom, statutom, pravilnikom o postopku za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic, z drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti ter s tem samoupravnim sporazumom. 32. člen Udeleženke pooblaščajo Skupnost otroškega varstva Slovenije, da razlaga določbe tega samoupravnega sporazuma. 33. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije ugotovi, da so ga sprejele najmanj tri četrtine občinskih skup-, nosti otroškega varstva. 34. člen Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati od 1. januarja 1981. leta. St. 14-3/79-80 Ljubljana, dne 24. decembra 1980. 26. člen Določila o pravici do porodniškega dopusta velja-0 smiselno za pravico do daljšega porodniškega do-Pusta. ^111' PRENEHANJE PRAVICE DO PORODNIŠKEGA DOPUSTA, DALJŠEGA PORODNIŠKEGA DOPUSTA TER IZGUBA PRAVICE DO NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA 27. člen Ce se otrok rodi mrtev ali če umre po rojstvu med ha dopustom, ima upravičenka pravico ostati Porodniškem dopustu 42 dni od dneva poroda. 28. člen oz' ^lavica do porodniškega dopusta za nego otroka dol °ma daljšega porodniškega dopusta preneha za v ^en čas, če je otrok za daljšo dobo na zdravljenju zdr clravstv®ni organizaciji in po mnenju lečečega vnika ni potrebna navzočnost upravičenca v zdrav-venem zavodu. 29. člen rlej1^>I'av'ca do daljšega porodniškega dopusta pre-fe rned trajanjem dopusta Zaradi smrti otroka in rojen'v,aV^enec neguje samo enega otroka od več živo-šev_ 11 otrok oziroma če umre težje telesno ali du-0 Prizadet otrok. o,- Pravi Zlr°ma ca do f ' 30. člen do porodniškega dopusta za nego otroka daljšega porodniškega dopusta preneha Predsednica skupščine Marjeta Potrč 1. r. 250. Predsedstvo skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije je na seji 12. januarja 1981 ugotovilo, da so samoupravne sporazume o delitvi dela, kadrovski politiki in informacijskem sistemu sprejele tudi občinske zdravstvene skupnosti, ki jih do objave v Uradnem listu SRS še niso sprejele. Zato predsedstvo skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije objavlja v vseh občinah' na območju SR Slovenije so bili spejeti in veljajo: 1. Samoupravni sporazum o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20, z dne 8. avgusta 1980); 2. Samoupravni sporazum o skupnih podlagah kadrovske politike na področju zdravstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20, z dne 8. avgusta 1980); 3. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah zdravstvenega informacijskega sistema v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20 z dne 8. avgusta 1980). St. 21-1/16-81/2 Ljubljana, dne 12. januarja 1981. Predsednik skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dr. Stane Zupančič L r. 251. Na podlagi 21. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/78) je Izvršilni odbor Skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na svoji seji dne 21. januarja 1981 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 sklenjen I Izvršilni odbor Skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazumevanja. II V skladu s 37. členom navedenega sporazuma se ta sklep objavi v Uradnem listu SRS. St. 01-14/81 Ljubljana, dne 21. januarja 1981. Predsednik Izvršilnega odbora Skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti , Slovenije Bojan Furlan 1. r. ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 252. Na podlagi 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje za obdobje 1981—1985 so zbori uporabnikov in zbori izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd na seji dne 23. decembra 1980, Mozirje na seji dne 17. decembra 1980, Radlje ob Dravi na seji dne 26. decembra 1980, Ravne na Koroškem na seji dne 23. decembra 1980, Slovenj Gradec na seji dne 26. decembra 1980 in Velenje na seji dne'15. decembra 1980 ter na sejah zborov Skupščine občine Dravograd dne 24. decembra 1980 in zborov Skupščine občine Slovenj Gradec dne 30. decembra 1980 sprejeli UGOTOVITVENI SKLEP o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1981 1. člen S tem sklepom se za leto 1981 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985, opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov, določi stopnja in višina prispevka za zdravstveno varstvo kmetov, drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Za dogovorjeno višino sredstev za uresničitev opredeljenega programa iz dohodka in osebnega dohodka skupščina občinske zdravstvene 'Skupnosti ugotavlja in sprejema naslednje prispevne stopnje: •/. — OZS Dravograd a) iz dohodka 10,31 b) iz osebnih dohodkov 1,09 — OZS Mozirje a) iz dohodka 9,78 b) iz osebnih dohodkov -» 1,47 — OZS Radlje ob Dravi a) iz dohodka 9,54 b) iz osebnih dohodkov 0,80 — QZS Ravne na Koroškem a) iz dohodka 9,28 b) iz osebnih dohodkov 1,26 — OZS Slovenj Gradec a) iz dohodka 10,37 b) iz osebnih dohodkov 1,15 — OZS Velenje a) iz dohodka 9,08 b) iz osebnih dohodkov 1,40 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje, znašajo: — OZS Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi in Velenje a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in od vrednosti lesa določenega zh posek v letu, za katero se odmerja prispevek b) pavšalni prispevek za kmet. gospodarstvo — OZS Ravne na Koroškem a) od vrednosti lesa, določenega za posek, v letu, za katero se odmerja prispevek b) od katastrskega dohodka negozdnih površin c) pavšalni prispevek na zavarovano gospodarstvo — OZS Slovenj Gradec a) od katastrskega dohodka od nezgodnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek, v letu, za katero se odmerja prispevek b) pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 4. člen Skupnosti' pokojninskega ip invalidskega zavarovanja iz drugih republik plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/o. Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa in za upokojence, ki niso ižgubili status upokojenca, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek po stopnji 6 % od bruto osebnega dohodka v breme dohodka. Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu po 213. členu zakona o delovnih razmerjih, plačajo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 6°/o od bruto prejemka v breme dohodka. 24.7 °/o 800 din 59.8 °/» 13,3 % 890 din 25,7 °/* 670 din 5. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve plačujejo prispevek iz 2. člena tega sklepa od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja (pavšalisti) ter osebe, katerim občinski davčni organ ugotovi nižji osebni dohodek od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji in osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo prispevek (iz 2. člena tega sklepa) od osnove, ki ne more biti nižja od 60 %> povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto. 6. člen Osebe, ki opravljajo intelektualne m •aruge sio-ritve (pogodbeni zavarovanci — katoliški duhovniki, kolporterji tiska, športniki amaterji, umetniki itd.) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek (iz 2. člena tega sklepa) od osnov določenih s pogodbami po izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 7. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo prispevek (iz 2- člena tega sklepa) od osnov, ki jih določi Skupnost Pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo ozi-rorna so na praksi, plačuje delovna organizacija pri-sPevek (iz 2. člena tega sklepa) od mesečnih osnov po Prvem odstavku tega člena. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdrav- stveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi in intelektualne storitve (Uradni list SRS, št. 8/79) in odlok o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80, 2/80). 9. člen ■ Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januari'1 1981 dalje. St. 06-420-10/76 r-reuseumK sKupscine OZS Dravograd Ivan Piki 1. r. Predsednik skupščine OZS Mozirje Nikolaj Marjanovič, dipl. inž. 1. r. Predsednik skupščine OZS Radlje ob Dravi Karel Korošec 1. r. Predsednik skupščine OZS Ravne na Koroškem Jože Trokšar 1. r. Predsednik skupščine OZS Slovenj Gradec Ivo Šišernik 1. r. Predsednik skupščine OZS Velenje Jože Debeljak 1. r. Predsednik Skupščine SO Dravograd Ferdo Blaznik, dipl. inž. 1. r. Predsednik Skupščine SO Slovenj Gradec Franc Gornjak, dipl. inž. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 253. Na podlagi 52. člena zakona o temeljih sistema in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 80), 52. člena in 126. člena statuta mesta Ljubljane i^radni list SRS, št. 2/78), 2. in 17. člena odloka o Iz-‘Sn?6111 sve^u Skupščin^ mesta Ljubljane (Uradni list j .S, St. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljub-lane na 163. seji dne 27. januarja 1981 sprejel o SKLEP sPromembi sklepa o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane ta, y sklepu o soglasju k najvišjim cenam na avto-list^ Storiive na območju mesta Ljubljane (Uradni SNS, št. 25/79) se prva točka spremeni in glasi: »Na območju mesta Ljubljane veljajo kot naj- višje naslednje cene za avtotaksi storitve: din — startnina 17 — s potnikom prevoženi (polni) km v času od 5. do 22. ure 16 — s potnikom prevoženi (polni) km v noč- nem času od 22. do 5. ure ter ob nedeljah in praznikih Ig — čakalna ura - no — 1 kos osebne prtljage (potovalna torba, kovček, ipd.) 2 — prevoz večjih predmetov (TV sprejemnik, večji paket, ipd.) 20 II Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehajo veljati: I. točka sklepa o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 25/79) in sklep o spremembi sklepa o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 23/80). III Ta ,sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Št. 149/1-81 Ljubljana, dne 28. januarja 1981. ^ ' Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Borut Miklavčič 1. r. 254. Na podlagi 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) je DS SOZD SAP Viator DO Mestni potniški promet p. o. Ljubljana na 9. redni seji dne 30. decembra 1980 in 5. izredni seji dne 23. januarja 1981 sprejel SKLEP o novih cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo veljavnosti mesečnih vozovnic 1 Delavski svet SOZD SAP-Viator DO Mestni potniški promet določa ceno za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu na vseh progah z ločeno ceno z enostavno reprodukcijo in ločeno ceno za razširjeno reprodukcijo in sicer: 2 Proste vozovnice in vozovnice s popustom daje javni mestni potniški promet za tele občane: a) brezplačni prevoz: — narodni heroji — nosilci partizanske spomenice 194 — španski borci — vojni vojaški invalidi z nad 60 0/o invalidnosti — civilni invalidi vojne z nad 60 °/o invalidnosti — borci za severno mejo (Maistrovi borci) — slovenski vojni dobrovoljci 1912—1918 (solunski borci) — slepi s spremljevalcem — otroci do 4. leta starosti — duševno nezadostno razvite osebe s spremljevalcem b) priložnostna vozovnica s popustom: — otroci od 4. do 10. leta starosti — vojni vojaški in civilni invalidi vojne z 20% do 60.% invalidnosti 3 V nočnem času se cene vozovnicam povečajo za 100%. Za nočni čas velja: — ob delavnikih od 0. do 4. ure — ob nedeljah in praznikih od 0. do 5. ure Nočne cene 'prične DO Mestni potniški promei v navedenem času uveljavljati z odhodi avtobusov s končnih postaj Mestnega potniškega prometa. Občani, ki imajo brezplačni prevoz iz točke 2a) tega sklepa, imajo prosto vožnjo tudi v nočnem času. Potniki iz točke If), g), h), i>, j), k) in 1), v nočnem času ob vozovnici doplačajo ceno iz točke la) ali b). Cena za enostavno reprodukcijo Cena za razširjeno reprodukcijo • Cena a) priložnostna, vozovnica plačana v gotovini 6,80 1,20 8,00 b) cena žetona za eno vožnjo (vozov, kuplj. v predpr.) 6,50 1,00 7,50 c) priložnostna vozovnica s popustom (v gotovini) 4,00 — 4,00 č) kos prtljage v gotovini 1 6,80 1,20 8,00 ali žeton 6,50 1,00 7,50 d) prevoz živali (psi) v gotovini 6,80 1,20 8,00 ali žeton «,60 1,00» 7,50 e) enotna mesečna dijaška vozovnica za vse proge 171,00 19,00 190,00 f) delavska mesečna vozovnica za 1 progo 302,00 28,00 330,00 g) delavska mesečna vozovnica za 2 progi 400,00 40,00 440,00 h) delavska mesečna vozovnica za 3 proge 460,00 70,00 530,00 i) delavska mesečna vozovnica za vse proge 630,00 100,00 730,00 j) mesečna vozovnica za vse proge (prenosna) 870,00 130,00 1.000,00 k) letna vozovnica za vse proge (prenosna) l) vozovnica za vse proge za starejše občane (ženske 8.500,00 1.000,00 9.500,00 nad 60 let, moški nad 65 let starosti) 224,00 ,26,00 250,00 4 Kriteriji izdaje, in veljavnosti mesečnih vozovnic:- 1. za delavske mesečne vozovnice: — potrdilo o redni zaposlitvi — potnik ima pravico do poljubne izbire prog in neomejenega števila voženj — pravica do voženj ni prenesljiva 2. za dijaške mesečne vozovnice: — potrdilo o rednem šolanju — število voženj je neomejeno — pravica do voženj ni prenesljiva — namesto izgubljene ali uničene vozovnice se v šolskem letu na podlagi uradnega preklica izda 1® en duplikat — časovne omejitve: a) ne velja med 24. in 5. uro b) ne velja v mesecu juliju in avgustu 3. za mesečne.vozovnice za starejše občane: — osebna izkaznica za dokazilo starosti (žensKe nad 60 let in moški nad 65 let starosti) — število voženj je neomejeno — pravica do voženj ni prenesljiva — časovne omejitve: ob delavnikih razen sobote ne velja med 5. in 7. uro in med 13. in 15. uro. 2. člen Financiranje splošnih družbenih potreb v prvih treh mesecih leta 1981 se vrši na podlagi trimesečnega načrta prihodkov in odhodkov, ki ga sprejme Izvršni svet občinske skupščine Kočevje. 3. člen Trimesečni finančni načrt odhodkov ne sme presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po občinskem proračunu za leto 1980. 5 Dosedaj veljavni žetoni (zeleni plastični), Kupljeni po ceni 5,50 din ostanejo v veljavi šest mesecev od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, z doplačilom razlike med ceno žetona,* kupljenega po stari ceni in ceno žetona, kupljenega po novi ceni. 6 Za odvzete vozovnice v primeru Zlorabe in sicer: — uporabe vozovnice oseb, ki niso lastniki vozovnice — uporabe vozovnice, ki ni opremljena z nalepko tekočega meseca — v primeru lastno izvršenih popravkov na mesečnih vozovnicah in mesečnih' nalepkah ter v primeru naupoštevanja navodil na mesečnih in drugih vozovnicah, navedenih v točki 1 in 2 tega sklepa, se ob prevzemu odvzete vozovnice zaračunava 10-krat-ui znesek cene priložene vozovnice plačila v gotovini iz točke la) tega sklepa. ' 7 . K temu sklepu je izdal soglasje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pod št. 140/1-1981 z dne 27. ja-huarja 1981. 8 Ta sklep začne veljati 1. februarja 1981 in se, °bjavi v Uradnem listu SRS. Predsednik DS DO Mestni potniški promet Julka Muhar 1. r. KOČEVJE 4. člen Prihodki in odhodki zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1981. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 19'' dalje. St. 400-1/81-5/1 Kočevje, dne 24. decembra 1980. ' I Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 256. Na podlagi zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni Ust SRS, št. 6/79), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na seji dne 24. decembra 1980 sprejela ODLOK o pravicah in dolžnostih Izvršnega £veta Skupščine občine Kočevje na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Skupnosti za cene za območje Skupščine občine Kočevje 255. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju sploŠ-družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih 'Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta ob-cUie Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela in zljora krajevnih skupnosti ne 24. decembra 1980 sprejela ODLOK 4 začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v °bčini' Kočevje za čas od 1. januarja do 31, marca 1981 i. i. člen , N o sprejetja občinskega proračuna za leto 1981 se- 0d° proračunski izdatki občine Kočevje začasno fir anciralj za čas od 1. januarja do 31. marca 1981 na odlagi splošnih določil proračuna občine Kočevje za eto 1980. I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja pravice in dolžnosti IzVršnega sveta Skupščine občine Kočevje na področju družbene kontrole cen ter način uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanj nalog Skupnosti za cene za območje Skupščine občine Kočevje. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) v okviru svojih pooblastil usklajuje razmerja med ponudbo in povpraševanjem ter zagotavlja enotnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri pridobivanju dohodka. Izvršni svet opravlja naloge iz prejšnjega odstavka s sprejemanjem in predlaganjem ukrepov na področju delitve dohodka, kreditne politike davkov in prispevkov, izvajanje skupne politike ekonomskih odno- sov s tujino in skup .ievizne politike, prometa blaga in storitev, blagovnih in drugih rezerv ter splošne, skupne in osebne porabe. Izvršni svet opravlja naloge- iz prvega odstavka tega člena tudi s predpisovanjem ukrepov neposredne kontrole cen. 3. člen Za urejanje medsebojnih odnosov, usklajevanje svojih interesov in uresničevanje pravic in obveznosti na področju cen, ustanovijo samoupravne organizacije in skupnosti z območja občine Kočevje Skupnost za cene za območje Skupščine občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: Skupnost za cene). Naloge in dela Skupnosti za cene so posebnega družbenega pomena. Skupnost za cene ima javna pooblastila. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZVRŠNEGA SVETA NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN 4. člen Izvršni svet sklene s pristojnimi organi v SR Sloveniji in z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije dogovor o določitvi pristojnosti republike in občin na področju družbene kontrole cen. 5. člen Izvršni svet lahko sklepa s pristojnimi organi v SR Sloveniji in Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije dogovor o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu. 6. člen Izvršni svet nadzoruje delo Skupnosti za cene, ki se nanaša na izvrševanje njenih javnih pooblastil. Izvršni svet odloča o pritožbah zoper odločbe Skupnosti za cene. 7. člen Izvršni svet lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen in uresničevanja družbenega plana predlaga Skupščini občine Kočevje,, da predpiše obveznost, da se začne postopek družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti, ki so predmet menjave na območju občine in da določi rok za začetek postopka. 8. člen Ce izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacije. Izvršni svet uvede kompenzacije v skladu z zakonom tudi v drugih primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih za oblikovanje cen, določenih z zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij druženega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati - dela. 9. člen Ce nastopijo motnje na trgu in v gibanju cen ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na tem področju, ali če postane vprašljivo uresničevanje ci- ljev in nalog, določenih z družbenim planom in drugimi akti, oziroma če pride do monopolnih vplivov na oblikovanje cen ter tega ni mogoče urediti z ekonomskimi ukrepi iz drugega odstavka 2. člena tega odloka in z ukrepi, določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, lahko izvršni svet pred-•piše ukrepe neposredne kontrole cen. 10. člen Ce izvršni svet predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ki velja za vse proizvode in storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti in ki so predmet menjave na območju občine, mora o tem takoj obvestiti Skupščino občine Kočevje. 11. člen Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej aoioce-nih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitičnih skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih čepe so v občinski pristojnosti. III. SKUPNOST ZA CENE 12. člen Skupnost za cene iz 3. člena tega odloka ustanovijo samoupravne organizacije in’ skupnosti, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti, s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo v Gospodarski zbornici občin ljubljanskega območja. S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in. dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in .njenih ustanoviteljev ter razčlenijo druga vprašanja, ki s nanašajo na njeno delo. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo izvršni svet, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, Občinska konferenca SZDL, Obrtno združenje Kočevje in organizacija potrošnikov. V upravljanju skupnosti sodelujejo poleg samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jo ustanovijo, tudi udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega od-itavka. » 13. člen Z družbenim dogovorom iz drugega odstavka prejšnjega člena se določijo zlasti: 1. skupni cilji, ki jih.bo s svojim delom uresničevala skupnost za cene, 2. dela in način opravljanja teh del in nalog, 3. pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev, 4. pogoji in način določanja in razporejanja prihodkov za kritje stroškov poslovanja skupnosti za cene in določanja sredstev za delo skupnosti, 5. temeljni organiziranosti skupnosti za cene, 6. način upravljanja, vrste organov in njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti, 7. način sprejemanja splošnih in posamičnih aktov, 8. način sprejemanja delovnega programa, 9. način uresničevanja nadzorstva nad skupnostjo za cene, 10. predstavljanje in zastopanje skupnosti 14. člen Skupnost za cene opravlja zlasti naslednja dela in naloge: 1. sodeluje pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji, 2. predlaga ukrepe za izvajanje politike cen, 3. opravlja z zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, 4. se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti, 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zakon, 6. predlaga izvršnemu svetu izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in drugih ukrepov, 7. opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, ki jih določa zakon, 8. spremlja in analizira gibanje razmerij v cenah, 9. sodeluje z Republiško skupnostjo za cene v SR Sloveniji. 15. člen Skupnost za cene poroča najmanj enkrat letno Skupščini občine Kočevje, izvršnemu svetu in vsem Podpisnikom družbenega dogovora o ustanovitvi skupnosti, o izvajanju sprejete politike cen. 16. člen Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje z drugimi skupnostmi za cene, udeležba pri delu in uresničevanje vpliva udeležencev družbenega dogovora in samoupravnega spo-razuma iz 12. člena tega odloka na delo skupnosti za cene, se ustanovi svet Skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: svet). Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegat-slcega sistema. 17. člen Svet ima 11 članov. Dva člana sveta, imenuje izvršni svet. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območij iz vrst samoupravnih organizacij. in skupnosti delegira v svet 5 članov. Občinska konferenca SZDL, Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, svet potrošnikov ip obrtno zdru-2enje, delegirajo v svet po enega člana. Svet zlasti: 18. člen 1- predlaga skupaj, s pristojnimi organi ukrepe za vajanje določene politike cen, 2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s ntoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogo-Varjanjem o cenah, 3- obravnava predloge in mnenja Gospodarske vj 0rnice občin ljubljanskega območja v zvezi z raz-cnitvijo meril za oblikovanje cen in zavzema do njih stališča, obravnava izvajanje določene politike cer 5 opravlja naloge in dela družbene kontrole 0 °Sene z zakonom, , tl. predlaga ukrene neposredne kontrole ct Se ukrepe na področju cen, 7. oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost za cene sodeluje z drugimi skupnostmi za cene, * 8. sprejema statut Skupnosti za cene, 9. sprejema letni delovni program Skupnosti za cene, 10. sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu Skupnosti za cene, 11. določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost, 12. določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost, 13. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti za cene in nastopa z ukrepi, da se opravijo, 14. voli in razrešuje predsednika skupnosti v soglasju z Izvršnim svetom, 15. voli in razrešuje predsednika sveta, 16. sprejme poslovnik o svojem delu. 19. člen O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen, odloča svet soglasno, o drugih vprašanjih pa odloča z večino glasoy. Ce se v svetu pri odločanju o vprašanjih neposredne kontrole cen ne doseže soglasnost, obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet in rpu pošlje poročilo z mnenji svojih članov. V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju izvršni svet . 20. člen Predsednik sveta skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov sveta, na zahtevo izvršnega sveta ali na zahtevo predsednika skupnosti za cene, predlaga dnevni red seje in predseduje sejam sveta skupnosti. 21. člen Predsednik skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: .predsednik) predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost in je odgovoren za zakonitost njenega dela. Mandat traja dve leti. Predsednik sme biti na svojo dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma. 22. člen Predsednik skrbi za izvajanje aktov sveta, za uresničevanje sodelovanja z drugimi skupnostmi za cene, izvršnim svetom in upravnimi organi, družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 23. člen redsednik zlasti: 1. predlaga akte, ki jih sprejema svet, 2. določa predlog poročila o delu Skupnosti za cene, 3. predlaga delovni program Skupnosti za cene in spremlja njegovo izvrševanje, 4. opravlja naloge in dela, ki so po statutu Skupnosti za cene, aktih sveta in tem odloku, v njegovi pristojnosti. 24. člen Ce predsednik meni, da akt sveta ni v skladu z ustavo, zakonom, tem odlokom ali samoupravnim splošnim aktom Skupnosti za cene, opozoril na to svet. Ce svet kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, obvesti predsednik v treh dneh od opozorila O tem izvršni svet. i 25. člen ' Skupnost za cene ima statut in druge akte. S statutom Skupnosti za cene so urejeni notranja organizacija in razmerja med svetom in predsednikom ter določeni akti, ki jih izdaja svet, kakor tudi druga vprašanja, ki So pomembna za delo Skupnosti za cene. Statut Skupnosti za cene potrdi Skupščina občine Kočevja IV. KONČNA DOLOČBA 26. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-5/80-3/3 Kočevje, dne 19. januarja 1981. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak L r. 257. Na podlagi prvega odstavka 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 sprejela St. pare. Kultura Površina i sadovnjak 2. n 1692 m2 1263 travnik 4. r. 421 m2 1262 travnik 4. r. 392 m2 1261 njiva 4. r. travnik 4. r. 310 m2 100 m2 125f njiva 4. r. 802 m2 125' njiva 4. r. 345 m2- 125! njiva 4. r. 338 m2 125( njiva 4. r. 363 m2 1249 njiva 4. r. 464 m2 1246 njiva 4. r. 424 m2 1245 njiva 4. r. 252 m2 1241 njiva 4. r. 856 m2 1238 njiva 4. r. 356 m2 1237 njiva 4. r. 442 m2 1235/1 njiva 4. r.- 151 m2 1234/2 njiva 4. r. 281 m2 1233 njiva 4. r. 525 m2 1230 njiva 4. r. 392 m2 1229 travnik 4. r. njiva 4. r. 100 m2 267 m2 1226 njiva 4. r. 334 m2 1225 njiva 4. r. 504 m2 1222 njiva 4. r. 493 m2 1221 njiva 4. r. 392 m2 1218 njiva 4. r. S 622 m2 1217 njiva 4. r. 698 m2 1215 njiva 4. r. 180 m2 1214 njiva 4. r. 700 m2 šadoVhjSi; 3. r. 235 m2 1213 gozd 5. r. njiva 4. r. 372 m2 340 m2 1212 pašnik 4. r. njiva 4. r. 293 m2 430 m2 1211 gozd 5. r. 118 m2 njiva 4. r. 270 m2 1209 travnik 4. r. 340 m2 njiva 4. r. ' 494 m2 ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo ceste od Kužlja do križišča Laze—Gladloka 1 S to odločbo je v Smislu 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe ugotovljen splošni interes za rekonstrukcijo Ceste od Kužlja do križišča Laze—Gladloka in sicer pri tem prizadeti deli parcel: Priimek in ime ter bivališče posestnika Rački Matilda in Boris, Kuželj 15 Abramovič Marija, Oniišalska 13, Zagreb Abramovič Marija, Omišalska 13, Zagreb Ožanič Albina, Jožefa, Kuželj 31 Ožanič Albina, Jožefa, Kuželj 31 Bauer Karol, Kuželj 5 Burger Dragica, Kuželj 20 in Safar Jurij, Ogulin Bauer Jože, Kuželj 18 Maurovič Jože in 5 solastnikov, Kuželj 1 Maurovič Jože in 5 solastnikov, Kuželj 1 Bauer Karol, Kuželj 5 Bauer Karol, Kuželj 5 Rački Matilda in Boris, Kuželj 15 Ožanič Matija, Kuželj 3 Pugelj Veronika in Ivan, Kuželj 14 Čolnar Anton, Kuželj 20 Ozahič Matija, Kuželj 3 Ožanič Matija, Kuželj 3 Rački Jože, Kuželj 12, Curl Matija in 15 solastnikov Stampfl Viljem, Kuželj 12 Štampfl Viljem, Kuželj 12 Bauer Matija in Marija, Kuželj 2 Burger Dragica in Safar Jurij, Kuželj'29 Bauer Jože, Kuželj 18 Burger Dragica, Kuželj 29, Safar Jurij, Ogulin in Srimec Frančiška, USA Maurovič Jože, 5 solastnikov, Kuželj, 1 Majetič Jože in Josipina, Kuželj 14 Maurovič Anton, Kuželj 5 Bauer Tomislav in Vida, Kuželj 11 Bauer Tomislav in Vida, Kuželj 11 Ožanič Matija, Kuželj 3 Ožanič Matija, Kuželj 3 Ožanič Matija, Kuželj 3 Ožanič Matija,, Kuželj 3 Stamplf Viljem, Kuželj 12 Stamplf Viljem, Kuželj .12 Rački Jože in 16 sr6"c*-,u-nv Kuželj 12 Rački Jože in 16 solastnikov, Kuželj 12 St. pare. Kultura Površina Priimek in ime ter bivališče posestnika 1208 travnik 4. r. 270 m* Pugelj Veronika in Ivan, Kuželj 14 njiva 4. r. 151 m2 Pugelj Veronika in Ivan, Kuželj 14 1207 travnik 4. r. 400 m2 Pugelj Veronika in Ivan, Kuželj 14 njiva 4. r. 348 m2 Pugelj Veronika in Ivan, Kuželj 14 1206 - travnik 4. r. 328.m2 Rački Matilda in Boris/ Kuželj 15 njiva 4. r. 280 m2 Rački Matilda in Boris, Kuželj 15 1205 vinogr. 1. r. 100 m2 Maurovič Anton, Kuželj 5 njiva 4. r. 569 m2 Maurovič Anton, Kuželj 5 1204 njiva 4. r. 500 m2 Maurovič Anton, Kuželj S travnik 4. r. 305 m2 Maurovič Anton, Kuželj 5 vinogr. 1. r. 130 m2 Maurovič Anton, Kuželj 5 1203 sadovnjak 3. r. 600 m2 Majetič Jože in Josipina, Kuželj 14 1202 njiva 4. r. 465 m2 Majetič Jože in Josipina, Kuželj 14 travnik 4. r. 540 m2 Bauer Tomislav in Vida, Kuželj 11 1201 njiva 4. r. 546 m2 Bauer Tomislav in Vida, Kuželj 11 travnik 4. r. 300 m2 Bauer Karol, Kuželj 5 njiva 4. r. 635 m2 Bauer Karol, Kuželj 5 1198 travnik 4. r. 240 m2 Bauer Karol, Kuželj 5 1197 njiva 4. r. 490 m2 Bauer Karol, Kuželj 5 njiva 4. r. 723 m2 Rački Marija in Anton, Kuželj 21 1196 njiva 4. r. 500 m2 Bauer Matija in Marija, Kuželj 2 1195 njiva 4. r. 723 m2 Burger Dragica in Safar Jurij, Kuželj 29 1194 njiva 4. r. 766 m2 Bauer Jože, Kuželj 18 1193 travnik 4. r. 100 m2 Burger Dragica, Kuželj 29, Šafar Jurij, Ogulin : 1192 njiva 4. r. 702 m2 Stimec Frančiška, USA njiva 4. r. 745 rri2 Maurovič Jdže in 5 solastnikov, Kuželj 1 1191 travnik 4. r. 532 m2 Maurovič Jože in 5 solastnikov, Kuželj 7 1190/2 njiva 4. r. 388 m2 Maurovič Anton, Kuželj 5 1190/1 travnik 4. r. 662 m2 Maurovič Anton, Kuželj 5 1189 njiva- 4. r. 300 m2 Rački Marija in Anton, Kuželj 21 1188/1 sadovnjak 3. r. .355 m2 Rački Marija in Anton, Kuželj 21 njiva 4. r. 406 m2 Stimec Alojz, Trg svobode 36, Kočevje, Stimec Karolina, Potok 14 1187 travnik 4. r. ' 100 m2 Maurovič Jože in 5 solastnikov, Kuželj 1 1184 njiva 4. r. 367 m2 Maurovič Jože in 5 solastnikov, Kuželj 1 njiva 4. r. 345 m2 Maurovič Jože in 5 solastnikov, Kuželj 1 1183 njiva 4. r. 320 m2 Burger Dragica in Jurij, Kuželj 29 1180 njiva 4. r. 442 m2 Bauer Jože, Kuželj 18 1179 njiva 4. r. 219 m2 Štampfel Viljem, Kuželj 12 1176 njiva 4. r. 288 m2 Rački Jože in 6 solastnikov, Kuželj 12 1175 njiva 4. r. 263 m2 Abramovič Marija, Omišalska 13, Zagreb 1172 njiva 4. r. 327 m2 Abramovič Marija, Omišalska 13, Zagreb 1171 njiva 4. r. 342 tri2 Pugelj Veronika in Ivan, Kuželj 14 1168 njiva 4. r. 266 m2 Pugelj Veronika in Ivan, Kuželj 14 1167 njiva 4. r. 302 m2 Štampfel Viljem, Kuželj 12 1164 gozd 5. r. 259 m2 Ožapič Matija bi Vesna, Kuželj 3 1163/1 1162/1 1161/1 1160 1159 1158 travnik 5. r 242 m2 Ožanič Matija in Vesna, Kuželj 3 travnik 4. r. 298 m2 Ožanič Matija in Vesna, Kuželj 3 njiva 4. r. 468 m2 Bauer Karol, Kuželj 5 travnik 4. r. 299 m2 Rački Marija in Anton, Kuželj 21 travnik 4. r. 119 m2 Bauer Matija in Marija, Kuželj 2 travnik 4. r. 273 m2 Bauer Matijaf in Marija, Kuželj 2 gozd 5. r. 100 m2 Pugelj Veronika to Ivan, Kuželj 14 1157 1156 njiva 4. r. 418 m2 Pugelj Veronika to Ivan, Kuželj 14 njiva 4. r. 381 m2 Pugelj Veronika in Ivan, Kuželj 14 gozd 5. r. 100 m2 Rački Matilda in Boris/ Kuželj 15' njiva 4. r. 317 m2 Rački Matilda in Boris, Kuželj 15 1154 1153 travnik 4. r. 309 m2 Ožanič Matija to Vesna, Kuželj 3 njiva 4. r. 248 m2 Štampfel Viljem, Kuželj. 12 pašnik 5. r. 100 m2 Štampfel Viljem, Kuželj 12 1152 , njiva 4. r. 440 m2 Štampfel Viljem, Kuželj 12 gozd ’ 5. r. 100 m2 Ožanič Matija, Kuželj 3 U.5l njiva 4. r. 360 m2 Ožanič Matija, Kuželj 3 njiva 4. r. i.32 m2 Ožanič Matija, Kuželj 3 njiva 4. r. 400 m2 Ožanič Matija, Kuželj 3 St. Kultura Površina Priimek in ime ter bivališče posestnika pare. ______ _____________•_________________________________________________________________ 1147 travnik 5. r 100 m2 njiva 4. r. 378 m2 1146 travnik 5. r 135 m2 njiva 4. r. 570 m2 1142 travnik 5. r 100 m2 njiva 4. r. 457 m2 1139 njiva 4. r. 622 m2 1138 pašnik 5. r. 100 m2 njiva 4. r. 324 m2 1135 travnik 5. r 100 m2 njiva 4. r. 332 m2 1134 njiva 4. r. 597 m2 1131/1 njiva 4. r. 370 m2 1130/1 njiva 4. r. 532 m2 1127 travnik 4. r. 439 m2 1126 njiva 4. r. 410 m2 1123 njiva 4. r. 475 m2 1122 travnik 6. r. 200 m2 njiva 6. r. 131 m2 1119 travnik 6. r. 100 m2 njiva 6. r. 285 m2 1118 sadovnjak 3. r. 100 m2 njiva 6. r. 321 m2 1117 njiva 6. r. 421 m2 1113 pašnik 6. r. 100 m2 njiva 6. r. 188 m2 1112 gozd 5. r. 125 m2 njiva 6. r. 321 m2 1109 gozd 5. r. 100 m2 travnik 6. r. 100 m2 njiva 6. r. 250 m2 1108 gozd 5. r. 100 m2 travnik 5. r 110 m2 njiva 6. r. 150 m2 1105 gozd 5. r. 160 m2 njiva 6. r. 160 m2 1104 gozd 5. r. 100 m2 njiva 6. r. 166 m2 1100 gozd 5. r. 200 m2 njiva 6. r. 113 m2 1097/1 travnik 5. r 108 m2 1096 travnik 5. r 230 m* 1093 travnik 5. r 241 m2 1092 gozd 5. r. 393 m2 travnik 5. r 100 m2 1089 travnik 5. r 140 m2 njiva 5. r. 223 m2 1087 njiva 5. r. 230 m2 Bauer Karol, Kuželj 5 Bauer Karol, Kuželj 5 Bauer Matija in Marija, Kuželj 2 Bauer Matija in Marija, Kuželj 2 Maurovič Jože in 5 solastnikov, Kuželj 1 Maurovič Jože in 5 solastnikov, Kuželj 1 Burger Dragica, Kuželj 21, Safar Jurij, Ogulin m Štimec Frančiška, USA Burger Dragica, Kuželj 22, Safar Jurij, Ogulin Burger Dragica, Kuželj 22, Safar Jurij, Ogulin Bauer Jože, Kuželj 18 Bauer Jože, Kuželj 18 Bauer Tomislav in Vida, Kuželj 11 Maurovič Anton, Kuželj 5 Majetič Jože in Josipina, Kuželj 14 Ozanič Matija in Vesna, Kuželj 3 Pugelj Veronika in Ivan, Kuželj 14 Pugelj Veronika in Ivan, Kuželj 14 Pugelj Veronika in Ivan, Kuželj 14 Pugelj Veronika in Iva'n, Kuželj M Čolnar Anton, Kuželj 20 Čolnar Anton, Kuželj 20 Maurovič Jože, Kuželj 1 Maurovič Jože, Kuželj 23 in 4 soposest. Bauer Dragica, Kuželj 21, Safar Jurij, Ogulin in Stimec Frančiška, USA Bauer Jože, Kuželj 18 Bauer Jože, Kuželj 18 Burger Dragica, Kuželj 21, Safar Jurij, Ogulin Majetič Jože in Josipina, Kuželj 14 Majetič Jože in Josipina, Kuželj 14 Majetič Jože in Josipina, Kuželj 14 Maurovič Anton, Kuželj 5 Maurovič Anton, Kuželj 5 Maurovič Anton, Kuželj 5 Bauer Tomislav in Vida, Kuželj 11 Bauer Tomislav in Vida, Kuželj 11 Bauer Matija in Marija, Kuželj 2 Bauer Matija in Marija, Kuželj 2 Stampfel Viljem, Kuželj 12 Štampfel Viljem, Kuželj 12 Ozanič Matija in Vesna, Kuželj 3 Ozanič Matija in Vesna, Kuželj 3' Rački Anton in Marija, Kuželj 21 Bauer Karol, Kuželj 5 Bauer Karol, Kuželj 5 Cetinski Ana, Laze 11 Cetinski Matija, Zagreb, Cetinski Jožef, Zagreb Cetinski Matija, Zagreb, Cetinski Jožef, Zagreb Zato je dopustna razlastitev v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca krajevna skupnost Kostel. 2 « Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, možno pa je sprožiti upravni spor s tožbo, ki se vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani v roku 30 dni po objavi te odločbe. 3 St.. 464-49/80-3/5 Kočevje, dne 19. januarja H)81. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 3 Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. LENART 2. člen 258. Izhajajoč iz tega: — da so delavci, kmetje, delovna inteligenca in mladina občine Lenart, organizirani v Osvobodilni fronti pod vodstvom Komunistične partije, sodelovali z narodi in narodnostmi Jugoslavije v narodnoosvobodilnem boju in socialistični- revoluciji, zrušili stari družbeni red, ki je temeljil na socialnem in gospodarskem zatiranju, neenakopravnosti in izkoriščanju, pregnali okupatorja in zaživeli v svobodni, samoupravni socialistični državi; — da je boj, ki se nenehno bije za svobodo in enakopravnost, za mir, družbeni napredek in socialistične samoupravne odnose, dosegel svoj doslej najpomembnejši izraz v novi ustavni ureditvi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije, ki dajeta delovnim ljudem in občanom odločilni položaj v razvoju socialistične samoupravne demokracije in zagotavljata enakopravnost in neoviran družbeni in gospodarski razvoj; — da je občina Lenart iz velike zaostalosti ob osvoboditvi doslej dosegla znatno stopnjo družbenega ki gospodarskega razvoja; — da občina Lenart v skladu z ustavo in zakonom ter v skladu s temelji sistema ljudske obrambe ureja in organizira vse oblike ljudske obrambe na svojem območju; — da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, interesnih, krajevnih in drugih skupnostih in organizacijah za-radi zagotavljanja varstva družbenopolitične Uredit-Ve! lastnega mirnega in varnega počutja ter varstva družbenega in svojega premoženja uresničujejo pra-vice in dolžnosti družbene samozaščite; — da se zagotovi samoupravljanje in nadaljnji razvoj delegatskih odnosov vseh delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih in drugih skupnosti ter družbenopolitičnih skupnostih, na vseh področjih in vseh ravneh družbenega delovanja, ki izhajajo iz samoupravnega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega položa-Id delovnega človeka in občana; je Skupščina občine Lenart na podlagi 185. člena dstave Socialistične republike Slovenije, na seji zbora druženega dela, zbora krajevnih skupnosti in druž-enopolitičnega zbora, kot skupni dogovor delovnih Judi in občanov v občini dne 29. februarja in 6. ju-ija 1980 sprejela spremembe in dopolnitve statuta cine Lenart, ki v prečiščenem besedilu glasi: STATUT občine Lenart I. TEMELJNA NAČEL a V občini Lenart delovni ljudje in občani, ki prebivajo na njenem območju, uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese ter na čelu vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene zadeve. O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini Lenart odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v skupščini občine Lenart ih v drugih organizacijah samoupravljanja. 3. člen Delovni ljudje in občani v občini Lenart izvršujejo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese -razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. 4. člen Delovni ljudje in občani organizirani v družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter društvih so temelj političnega sistema v občini in imajo tako organizirani posebno vlogo pri podružbljanju funkcij oblasti, političnem odločanju in razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, uresničevanju svoboščin, pravic in dolžnosti. 5. člen Zveza komunistov kot pobudnik in organizator narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije je zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socialistične samoupravne družbe. Člani Zveze komunistov, organizirani v osnovne organizacije in aktive v samoupravnih organizacijah in skupnostih, so revolucionarna in enotna organizacija ter vodilna idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov v njihovem boju za socializem na temeljih samoupravljanja. 6. člen Socialistična zveza delovnih ljudi kot najširša družbenopolitična organizacija delovnih ljudi in občanov v občini, ki se aktivno opredeljuje za socialistično samoupravljanje in neuvrščenost in kot enotna fronta vseh organiziranih socialističnih sil v občini, z Zvezo komunistov kot vodilno idejno in politično silo, omogoča delovnim ljudem in občanom, da na enotni idejnopolitični podlagi usmerjajo družbeni razvoj občine ter zavzemajo politična stališča in oblikujejo pobude glede reševanja posameznih vprašanj tako v občini kot v širših družbenopolitičnih skupnostih. 1. člen be Lenart je samoupravna in temeljna druž- innQ)POlitič'na skupnost, ki temelji na samoupravljanju °blasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Su Lenart je v sestavu Socialistične republike l0venije. 7. člen Socialistična zveza delovnih ljudi je skupaj z-drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in organiziranimi socialističnimi silami ter proizvodno in teritorialno organiziranimi delovnimi ljudmi in občani temelj in povezovalni dejavnik družbenopolitičnega si- Sterna in enakopravni sestavni del delegatskega skupščinskega sistema v občini. 8. člen Kot najširša organizacija delavskega razreda, ki predstavlja razred kot celoto, so sindikati sestavni del in sredstvo boja delavskega razreda za popolno uveljavljanje njegovih razrednih interesov. Da bi bili kar najbolj učinkoviti v tem boju, so delavci, člani sindikata, organizirani v sindikatih in v Zvezi sindikatov v občini. 9. člen Družbenopolitični zbor kot zbor enotne fronte socialističnih sil v občini zagotavlja stabilnost samoupravnega družbenopohtičnega sistema v občini s tem da družbenopolitične organizacije po svojih delegatih v njem enakopravno soodločajo z drugimi skupščinskimi zbori o temeljnih vprašanjih varstva in razvoja samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov v občini, prevzemajo odgovornost za uresničevanje teh odločitev v družbeni praksi ter zavzemajo stališča tudi o drugih vprašanjih, ki terjajo družbenopolitično oceno in usmeritev. 10. člen Skupščina občine uresničuje sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini tudi s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah njenih zborov in delovnih teles in predstavnikov skupščine občine v organih in oblikah dela družbenopolitičnih organizacij, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z organiziranjem skupnih sestankov, z usklajevanjem programov dela in akcij in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja. 11. člen Splošna ljudska obramba je kot redna in trajna funkcija samoupravne socialistične družbe ter nedotakljiva! in neodtujljiva pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter organov v občini, v tem statutu opredeljena kot enoten sistem organiziranja in delovanja delovnih ljudi in občanpv na obrambnih pripravah in njihovi udeležbi v splošnem ljudskem odporu. V okviru enotnega sistema splošne ljudske obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije zagotavljajo dejavniki iz prvega odstavka materialne in druge pogoje za izvrševanje nalog ljudske obrambe. 12. člen Delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih, interesnih in drugih skupnostih in organizacijah v* skladu s cilji družbene samozaščite: — določijo ustrezne organe in se organizirajo v narodni zaščiti, — oblikujejo in izvajajo programe aktivnosti za uresničevanje družbene samozaščite in rast varnostne kulture, — razpravljajo o varnostnih razmerah, jih ocenjujejo, določijo načrte varnostnih ukrepov in njihovo izvajanje. Obveznosti, pravice in dolžnosti opredelijo družbeni in samoupravni subjekti v svojih samoupravnih aktih v sklopu svojih rednih nalog in dejavnosti na področju družbene samozaščite. 1. Občina Lenart 13. člen Območje občine Lenart je določeno z zakonom Socialistične republike Slovenije. Meje občine se lahko spremenijo na predlog in po razpravi delovnih ljudi in občanov določenega območja v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ob pogojih in po postopku, ki ga določa zakon. 14. člen Občan občine Lenart je vsak državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki stalno prebiva na območju občine Lenart. 15. člen Občina Lenart ima svoj sedež pri Lenartu v Slovenskih goricah. 16. člen Občina Lenart je pravna oseba. 17.. člen Praznik občine Lenart je 9. maj. 18. člen Občinu Lenart je pobratena z občinami Knič in Brus v Socialistični republiki Srbiji. Pobratenje izhaja iz medsebojne povezanosti, ki je nastalo in se utrdilo že med narodnoosvobodilno borbo. 19. člen Vojaškim enotam narodnoosvobodilno vojne in organizacijam narodnoosvobodilnega gibanja se lahko prizna zaradi izrednih zaslug v borbi proti okupatorju domicil v občini Lenart. Domici' nrizna skupščina občine z odlokom. 20. člen Občina sodeluje pri uresničevanju svojih nalog z drugimi občinami zaradi obravnavanja in urejanja vprašanj skupnega pomena ter izmenjave izkušenj. 21. člen Občina Lenart lahko zaslužnim občanom ter drugim osebam in organizacijam podeluje priznanja. Priznanja občine so: 1. imenovanje za častnega občana občine, 2. plaketa občine, 3. podelitev listine o priznanju in pohvali. Častni občan občine lahko postane, kdor je izredno zaslužen za razvoj samoupravnega socializma, za utrjevanje miru, bratstva in enotnosti, za razvoj gospodarstva, znanosti in kulture, za razvoj in napredek občine in širše družbenopolitične skupnosti. Pogoje in postopek za podeljevanje priznanj po tem členu določi s posebnim odlokom skupščina občine. 2. Pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov 22. člen Delovni ljudje in občani v občini pri uveljavljanju svojega ustavnega položaja v družbenoekonomskem in družbenopolitičnem sistemu, v izvajanju svojih ustavnih svoboščin, pravic, dolžnosti in odgovor- nosti človeka in občana uresničujejo svoje interese, zadovoljujejo svoje skupne potrebe ter opravljajo druge družbene zadeve, zlasti pa: — ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo, — spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, — določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne ih druge skupne potrebe, — urejajo medsebojne odnose, — zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev' skupnega pomena za delovne ljudi ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustapavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti, — zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, — zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustav-hih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, — zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, — varujejo! zakonitost, organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo, — zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi ib premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter °rganizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito, — urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter Urejajo druga vprašanja s tega področja, — s samoupravnim organiziranjem skrbijo za hrejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v sPlošni rabi' za urbanistično ureditev naselij ter prozorsko urejanje, za varstvo človekovega naravnega °kolja, — z ustanavljanjem' in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na telj področjih, •— zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo borcev in žrtev fg-Slstičnega nasilja, pospešujejo razvoj zdravstvene Zužbe in skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi in občanov, •— po načelih vzajemnosti in solidarnosti žago-avljajo in združujejo sredstva za ureditev stanovanj er na samoupravni podlagi urejajo medsebojna raz-^srja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in §0sPodarj en ju s stanovanji, dine razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mla-in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanav-ianje, delovanje in razvoj kulturnih organizacij in nuštev, za varstvo in vzdrževanje kulturnih in °vinskih spomenikov in spominskih obeležij, zgo- . oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo j^en° uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja Poklicnega usmerjanja mladine, ' organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo, j uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in zbenopolitičnimi skupnostmi, 0r sodeluje z ustreznimi tujimi in mednarodnimi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi ajjl držav v okviru sprejete zunanje politike Soci-fori -federativne republike Jugoslavije in medna-nih Pogodb. 23. člen Po svojih delegatih v skupščini občine in njej odgovornih organih delovni ljudje in občani: — zagotavljajo pogoje za uresničevanje in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, — zagotavljajo uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic in dolžnosti človeka in občana v združenem delu in drugih področjih, — zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovniji ljudi in občanov, — zagotavljajo varstvo ustavnosti in zakonitosti, — zagotavljajo in skrbijo za varstvo z ustavo določenih pravic pripadnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, ki živijo na območju občine, — sodelujejo z organi in organizacijami drugih občin, — sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb, — usklajujejo sodelovanje organizacij združenega dela in drugih organizacij Z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav, — sodelujejo in izpolnjujejo svojo odgovornost pri odločanju in izvajanju politike republike, — urejajo zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v občini, — uveljavljajo izenačevanje splošnih pogojev za delo in življenje delovnih ljudi in občanov na podlagi vzajemnosti in solidarnosti, — skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, za urbanistično ureditev naselij in prostorsko urejanje, za varstvo človekovega naravnega okolja, — zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z izgradnjo komunalnih naprav, — skrbijo za organizacijo ljudske obrambe in družbene samozaščite, urejajo in organizirajo, v vojni pa vodijo v skfadu\s temelji sistema obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije in obrambnim načrtom' Socialistične republike Slovenije .splošni ljudski odpor, — skrbijo za varstvo vojnega materiala, — skrbijo za javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, — skrbijo za razvoj osnovnega šolstva, za izenačevanje pogojev vzgoje in izobraževanja v občini, pospešujejo in podpirajo vzgojnovarstveno dejavnost in otroško varstvo, podpirajo izobraževanje odraslih, — pospešujejo in podpirajo razvoj kulture ter kulturna prizadevanja delovnih ljudi in občanov, — skrbijo za varstvo in vzdrževanje spomenikov narodnoosvobodilne borbe, kulturnih in zgodovinskih spomenikov in zgodovinskih obeležij, — pospešujejo in razvijajo razvoj znanosti in raziskovalnega dela, — določajo politiko socialne varnosti, zaposlovanja in poklicnega usmerjanja, — skrbijo za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne, vojaških, delovnih in drugih invalidov, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo, žrtev fašističnega nasilja in civilnih žrtev vojne, ( — pospešujejo in podpirajo zdravstveno varstvo, izvajajo varstvene ukrepe, ki so splošnega pomena za občino, — zagotavljajo in skrbijo za varstvo mater, otrok in družine, za varstvo občanov, ki (niso sposobni skrbeti zase, — pospešujejo in podpirajo razvoj telesne kulture, aktivne rekreacije in dejavnosti za smotrno in aktivno porabo prostega časa, — podpirajo in pospešujejo razvoj javnega obveščanja, — ustanovijo občinske organe in organizacije, ki sp pomembni za opravljanje in uresničevanje pravic in dolžnosti, — izvršujejo zvezne in republiške zakone in druge predpise na območju občine, — opravljajo druge z ustavo, zakoni in tem statutom določene zadeve. 24. člen Delo državnih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter društev je javno. II. DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV 1. Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu' 25. člen Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, in samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacij ah^ združenega dela in v celoti odnosov v iružbe-ni reprodukciji. 26. člen Delavci pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v združenem delu in družbi odločajo svobodno, neposredno in enakopravno v odnosih samoupravne demokratične povezanosti ter vzajemne odvisnosti, odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti v svojem in celotnem družbenem delu v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 27. člen V skladu s temelji socialističnega samoupravnega združenega dela delovni ljudje na samoupraven način v združenem delu in družbi odločajo svobodno, neposredno in enakopravno o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela, na podlagi družbene lastnine produkcijskih sredstev,* pravice dela z družbenimi sredstvi, družbenega značaja dela, demokratičnega samoupravnega odločanja o delu in družbeni reprodukciji in na sistemu samoupravne organiziranosti združenega dela, zasnovanega skupščinskega sistema, ki zagotavlja, da delavci in drugi delovni ljudje po delegacijah in delegatih odločajo o vprašanjih, ki se nanašajo na skupne interese in potrebe združenega del’ in delovnih ljudi. 28. člen Delovni ljudje, in občani ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje, da se na samoupravnih osnovah čim skladneje ih stabilneje razvijajo odnosi pri pridobivanju dohodka v združenem delu ter da se čim popolneje uskladijo posebni interesi ter samostojno delovanje temeljnih organizacij in organizacij združenega dela, v katerih so združene, njihovi skupni interesi izraženi v samoupravnih sporazumih in dogovorih o osnovah planov kot tudi razvojni cilji, določeni v teh planih. 29. člen Delovni ljudje in občani imajo pravico biti obveščeni o vseh vprašanjih, ki se tičejo piddobivahja dohodka in njegove delitve, ne glede na to, na katerem nivoju se razpravlja o teh vprašanjih, in zagotovljeni morajo biti pogoji, da lahko delovni ljudje in občani o vseh teh vprašanjih razpravljajc n od o ajo. 30. člen Delo in rezultati' dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka. Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v temelj niii in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ali so materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti. Nihče si ne more neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela. Nihče ne sme na nikakršen način onemogočiti in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih 'n rr-zuVa-tih svojega dela. 31. člen Družbenoekonomski položaj delavcev v občini temelji na pravicah, dolžnostih in obveznostih delavcev *v združenem delu, ki jih določajo zvezna in republiška ustava ter zakon o združenem delu. 32. člen Delavec v združenem delu z družbenimi sredstvi ima pravico dela z družbenimi sredstvi kot svojo neodtuljivo pravico, da dela s temi sredstvi zaradi zadovoljevanja svojih osebnih in družbenih potreb ter da kot svoboden in enakopraven z drugimi delavci v združenem delu upravlja s svojim delom in š pogoji ter rezultati svojega dela. Pravice, obveznosti in dolžnosti pri razpolaganju, uporabi in upravljanju družbenih sredstev, so določene v ustavi in zakonih. 33. člen Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi. ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da uresničuje pravico dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji’ združenega dela in delovni skupnosti, v kateri dela, in v vseh oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci upravlja delo in poslovanje organizacije združenega dela ter zadeve in sredstva v celo^k odnosov družbene reprodukcije, ureja medsebojna razmerja pri delu. odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev in si pridobiva osebni dohodek Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela. v kateri delavci, ko opravljajo gospodarsko in drugo družbeno dejavnost in delajo s sredstvi, ki so družbena lastnina, neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega ekonomskega položaja. 34. člen Delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, si pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delovnimi ljudmi in občani, katerih potrebe zadovoljujejo na omenjenih področjih. Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci v omenjenih organizacijah združenega dela neposredno z delovnimi ljudmi, katerih potrebe in interese zadovoljujejo ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih' skupnosti oziroma v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, V skladu s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. S svobodno menjavo dela je zagotovljen delavcem V organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela. Po načelih svobodne menjave dela si pridobivajo dohodek tudi delavci v organizacijah združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih delovanje tržnih, 2akonitosti ne more biti osnova usklajevanja dela in Potreb, niti osnova vrednotenja rezultatov dela. 35. člen Kmetom in članom njihovega gospodinjstva, ki Se ukvarjajo s kmetijstvom in delajo s sredstvi, na katerih je lastninska pravica, je zajamčena pravica, 'ia uresničujejo z ustavo in zakonom določen samc-uPravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih Odnosih, da razpolagajo z ustvarjenimi rezultati svo-icga dela, da zadovoljujejo svoje osebne in družbene Potrebe in na podlagi svojih prispevkov zagotavljajo ^ojo socialno varnost na načelih vzajemnosti in solidarnosti. Kmetje imajo na osnovi svojega osebnega dela ^ načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Odgovarjajoče pravice in obveznosti imajo kmetje tudi slede združevanja dela in sredstev in glede odnosov Ponjave na tržišču in glede kreditnih odnosov. Kmetje svobodno odločajo o združevanju dela, ^6thljišč in delovnih sredstev oziroma drugih sredstev kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov. 36. člen ž delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost ^ 0sebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti obča-s v; svobodno odločajo o združitvi svojega dela in 2 delovnih sredstev v zadrugo ali druge oblike On Uževan-ia' P° načelih prostovoljnosti in enakoprav-sv . ’ v skladu z zakonom združujejo svoje delo in delovna sredstva z delavci organizacij združe-aj.!?a dela v različnih oblikah poslovnega združevanja dol Y Pogodbene organizacije združenega dela in v Cenem obsegu uporabljajo dopolnilno clelo drugih. ^ takih odnosih imajo ti delovni ljudje v načelu n*k kot ‘..^Plnžai in v osnovi enake pravice in obveznosti, ■Ph imajo delavci v združenem delu. 37. člen Delovni ljudje in občani kot potrošniki blaga in uporabniki storitev imajo pravico, da se samoupravno organizirajo v krajevni skupnosti in občini,, da lahko vplivajo na razvoj proizvodnje in storitvenih dejavnosti, ki zadovoljujejo njihove skupne potrebe, da preprečujejo monopol oziroma zlorabo monopolnega položaja in da zavarujejo druge svoje interese organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo občanov, morajo ustvarjati pogoje in spodbujati organiziranje potrošnikov blaga oziroma uporabnikov storitev. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno, morajo v skladu z ustavo in zakonom sodelovati s potrošniki, organiziraniriii v kraj(?vni skupnosti ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov. * 38. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela določajo skupaj z delovnimi ljudmi in občani v krajevni skupnosti in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem politiko cen v okviru svojih samoupravnih pravic in odgovornosti. 39. člen Delovni ljudje in občani se samoupravno organizirajo v krajevnih skupnostih in občini v svete oziroma konferenco potrošnikov, zlasti: — z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno, razpravljajo in se dogovarjajo o zadevah skupnega pomena, zlasti pa o asortimentu in kakovosti blaga in storitev, pogojih in načinu prodaje blaga in opravljanja storitev, o deležu potrošnikov pri prihodkih, ki se ustvarjajo s prodajo blaga in opravljanjem storitev, o merilih, po katerih se izbira blago v prometu na drobno in načinu ugotavljanja blaga, ki ustreza tem merilom, — sodelujejo pri sprejemanju in oblikovanju programov in razvoja proizvodnih, storitvenih in komunalnih dejavnosti, zbirajo in ocenjujejo pripombe, pritožbe, reklamacije delovnih ljudi in občanov v zvezi z nepravilnostmi v oskrbi ter urejajo ta vprašanja neposredno s samoupravnimi organi v delovnih skupnostih ali s pomočjo samoupravne delavske kontrole .ali po delegatski poti do ustreznih organov družbenopolitičnih skupndstih, — skrbijo za izobraževanje in vzgojo potrošnikov in za njihovo obveščanje, — vzpodbujajo strokovno izobraževanje in sodelovanje z organizacijami združenega dela proizvodnih in storitvenih • dejavnosti ter potrošnikov, — razpravljajo in sodelujejo z ustreznimi organi o vprašanjih politike cen, — vzpodbujajo sodelovanje in spremljajo uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se sklepajo v okviru varstva interesov potrošnikov, — dajejo pobudo in sodelujejo pri sprejemanju ustrezne zakonodaje in drugih sistemskih rešitev, ki so pomembne za potrošnika, — sodelujejo z ustreznimi inšpekcijskimi in drugimi organi ter dajejo pobudo za skupne akcije, — sprejemajo program svojega dela, — opravljajo druge naloge v skladu z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. • x 40. člen skupščina občine lahko pod pogoji in v postopku, ki jih predpisuje zakon, razpusti delavski svet oziroma drug ustrezni organ upravljanja v organizaciji združenega dela ali skupnosti, če so bistveno skaljeni samoupravni odnosi, prizadeti družbeni interesi,: če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje določenih obveznosti, in ukrene vse potrebno, da se zagotovi enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načela delitve po delu oziroma preprečijo ali odstranijo motnje v družbeni reprodukciji, če so z razporejanjem dohodka oziroma z delitvijo sredstev za osebne dohodke prizadeti odnosi, ki ustrezajo načelom delitve po delu. 41. člen Skupščina občine lahko da pobudo za organiziranje temeljne organizacije združenega dela, če meni, da so za tb podani v zakonu določeni pogoji. Pristojni organ organizacije združenega dela je dolžan proučiti predlog in v 30 dneh sklicati zbor delavcev delovne organizacije, da ocenijo, ali so podani pogoji, ki jih . določa zakon za organiziranje temeljne organizacije združenega dela. 42. člen Skupščina občine in njej odgovorni organi uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter lahko pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon, sprejemajo ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. 2. Družbeno planiranje, usmerjanje in usklajevanje razvoja občine 43. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih interesnih’ skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, imajo pravico in dolžnost, da ob upoštevanju znanstvenih dosežkov in ocen razvojnih možnosti, ki iz njih izhajajo, ter ekonomskih zakonitosti, sprejemajo plane, programe razvoja in programe dela svojih organizacij in skupnosti, jih usklajujejo med. seboj in z družbenim planom občine in na ta način zagotavljajo usklajevanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje celotnega materialnega in družbenega razvoja v občini v skladu s skupnimi samoupravno dogovorjenimi interesi in cilji. 44. člen Pravico in dolžnost planiranja uresničujejo delovni ljudje in občani, samoupravne organizacije in skupnosti, s tem da sklepajo samoupravne sporazume o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovore o osnovah planov občine in da nastopajo z ukrepi in akcijami za njihovo izvrševanje. Vsi plani delovnih organizacij, skupnosti in občine morajo biti med seboj usklaieni ter temeljiti na načelih vzajemnosti in solidarnosti v skladu z rastjo materialne osnove. Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter planov občine. / 45. člen ' Samoupravne organizacije, skupnosti in občina sestavljajo plane po načelu sočasnega planiranja, vse v mejah svojih pravic in dolžnosti in na 'načelu kontinuiranega planiranja, ter morajo vsaj enkrat letno obravnavati izvajanje planov in zavzeti potrebne ukrepe za uresničevanje postavljenih nalog. 46. člen Plane samoupravnih organizacij in skupnosti ter občine sprejemajo delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov po postopku, ki je določen v statutih ali v drugih splošnih aktih samoupravnih organizacij, skupnosti in občine. 47. člen Plani samoupravnih organizacij, skupnosti in občine so srednjeročni za obdobje petih let, dolgoročni za obdobje deset in več let. i Plani se sestavljajo po enotni metodologiji in dogovorjenih kazalcih zaradi medsebojne primerjave in spremljanja izvajanja planov. 48. člen Pristojni' organi samoupravnih organizacij, skupnosti in občine dajo osnutke In predloge planov v javno razpravo, ki praviloma ne more biti krajša od 30 dni. Pred sprejemom plana morajo biti obravnavane vse pripombe in mnenja iz javne razprave in zavzeto ......... % oredlogov. 49. člen Temeljne organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določijo v svojih planih obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb svojih delavcev v krajevni skupnosti, kjer ti delavci živijo, za uresničevanje programa krajevnih .skupnosti za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. a) Družbeni plan občine 50. člen Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev ter vseh delovnih ljudi in občanov, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih ter samoupravnih interesnih skupnostih, v katere so vključen’, ter usmerjata in usklajujeta gospodarski in družbeni, razvoj občine- Družbeni plan občine temelji na dogovorih in samoupravnih sporazumih o skupnih interesih in ciliih gospodarskega in družbenega razveja v cb';n: in na planih in programih dela in razvoja teme’jni^ in drugih organizacij združenega dela. samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter na skupn" ocenjenih možnostih in po/ojih razvoja. . Z družbenim planom občine se določijo skupna politika razvoda, smernice in okvm' eken-m-k h upravnih ter organizacijskih ukrepov, s katerimi s zc' gotavljajo pogoji za njegovo uresničevanje. 51. člen Družbeni plan občine vsebuje zlasti: — skupne razvojne, gospodarske, socialne, kulturne in druge interese, cilje in naloge ter skupno ekonomsko in socialno politiko kot tudi sredstva za njihovo uresničevanje, — pogoje in oblike združevanj d dela in sredstev v zvezi z uresničevanjem ciljev in nalog družbenega plana, — medsebojne ekonomske in druge odnose oziro-*na pravice in obveznosti nosilcev družbenega planiranja na podlagi samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah plana in na podlagi predpisov družbenopolitične skupnosti, t— ukrepe in aktivnosti nosilcev družbenega planiranja, ki so nujni, da se zagotovi izvršitev družbenega plana, ter smernice in okvire za ukrepe ekonom-ske politike, upravne in organizacijske ukrepe, ki so Potrebni za uresničevanje skupnih, v družbenem planu določenih ciljev', nalog in interesov, — določanje delovnih, življenjskih in družbenih Potreb in interesov delavcev in vseh delovnih ljudi, ki določajo na podlagi teh splošnih interesov in potreb skupno politiko skladnega ekonomskega in družbenega razvoja v občini, — pospeševanje komunalnih dejavnosti, stanovanjske graditve, prostorske in urbanistične ureditve tor izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi, — pospeševanje drugih dejavnosti, ki imajo po-^on za življenje in delo delovnih ljudi in občanov v •občini, — obveznosti, ki jih je občina prevzela s samo-hpravnimi sporazumi oziroma dogovorom o družbenem planu občine. 52. člen Z družbenim planom občine se lahko investicije fh drugi ciljj in naloge predvidevajo, oziroma se lah-0 Pristopi k njihovemu uresničevanju le, če so na način, ki ga določa zakon, zajamčeni materialni in rugi potrebni pogoji za njihovo uresničitev. Samo v soglasju s prizadeto organizacijo združe-eSa dela, samoupravno interesno skupnostjo, kra-inVn° skuPnosti° sli drugo samoupravno organizacijo , skupnostjo, je možno z družbenim planom občine °citi, da je dolžna izvrševati posebne naloge za nksSni^evanie ciljev, določenih °očine. ž družbenim planom , se izvrševanje takih nalog, določi kot skupna °bveznost Sk —več organizacij ali skupnosti ali organov Psčine občine, .te organizacije, skupnosti in orga-samoupravno določijo vzajemne pravice in obvez- jj- . ^ vzctjeiiuit; pravice m uuvez.- bi k1 in svo.i° skupno ter posamično odgovornost za °Vo izvrševanje. 53. člen Skupščina občine g6ga oocme ne more sprejeti odloka, dru- havp ^re in po svojih organizacijah in skupnostih svojo ustavno pravico, da ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov in za usklajevanje dela s temi skupnimi potrebami in interesi na področju, za katera so ustanovili samoupravno interesno skupnost. Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih odnosih v samoupravni interesni skupnosti se uredijo s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi, z njenim statutom in drugimi samoupravnimi akti. Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravni interesni skupnosti plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti v skladu z namenom '"đroma' s cilii, katerim so namenjena ta sredstva. 126. člen Za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter za uresničevanje skupnih interesov na pod- ročju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ustanavljajo delovni ljudje in delavci ter občani v krajevnih skupnostih, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, skupaj z delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo to dejavnost, samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločanje o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za delovanje in razvoj teh dejavnosti. Delavci organizacij združenega, dela, ki opravljajo te dejavnp-sti, pa tako uresničujejo enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela, 127. člen Na načelih iz prejšnjega člena se lahko ustanav-’ Ijajo tudi samoupravne interesne skupnosti na drugih področjih družbenih dejavnosti, komunalnih ter drugih gospodarskih dejavnosti v občini,, ki so namenjena trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov. 128. člen Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z odlokom skupščine občine na podlagi zakona določi obvezno ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti. Z odlokom iz prejšnjega odstavka se določijo načela za njihovo organizacijo in delovanje, načela za medsebojna razmerja delavcev zainteresiranih delovnih področij ter način financiranja dejavnosti po načelih solidarnosti in vzajemnosti, 129. člen Ce samoupravna interesna skupnost ki opravlja določene dejavnosti ali posle posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo skupnosti, lahko skupščina občine pod pogoji in na način, določen z zakonom, s svojim aktom začasno reši to vprašanje. 130. člen Če delovni ljudje ustanovijo samoupravno interesno skupnost za območje, ki je širše od območja občine Lenart, se morajo pri samoupravnih interesnih skupnostih, ki po tem statutu v določenih zadevah kot zbor soodločajo z drugimi zbori skupščine občine, ustanoviti skupnosti za območje občine Lenart kot, del te samoupravne interesne skupnosti 131. člen V samoupravno interesno skupnost za vzgojo in izobraževanje se združijo s samoupravnim sporazumom, ki temelji na, zakonu, delovni ljudje in občani skupaj z delavci vzgojnoizobraževalnih organizacij z namenom, da prek njih zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja. V izobraževalni skupnosti člani enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združujejo sredstva in delo za opravljanje vzgojnoizobraževalnih dejavnosti, skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev, delovnih ljudi in občanov, za napredek, za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja. x 132. člen V samoupravno interesno skupnost za kulturo se združijo s samoupravnim sporazumom delovni ljudje in občani skupaj z delavci organizacij in skupnosti, ki opravljajo kulturne dejavnosti z namenom, da združujejo sredstva in delo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje delovnih ljudi in občanov, za oblikovanje kulturne politike ter kulturnih programov, za pospeševanje kulturnih dejavnosti ter za uresničevanje drugih osebnih in skupnih potreb na področju kulture. 133. člen V samoupravni interesni skupnosti za raziskovanje delovni ljudje in občani oblikujejo raziskovalno politiko in skupne interese po raziskovalni dejavnosti v občini ter usmerjajo raziskovalne pobude za načrtovanje družbenega razvoja občine, sprejemajo razvojne in letne programe ter sklepajo o drugih vprašanjih s o’-l-.-očja raziskovalne dejavnosti 134. člen V samoupravno interesno skupnost za zdravstvo se združujejo delovni ljudje in občani skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstvene dejavnosti z namenom, da si po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo; odločajo o vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega zavarovanja; določajo politiko razvoja in pospeševanje zdravstvene dejavnosti. 135. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo socialno /arnost v, samoupravni interesni skupnosti za socialno varstvo, ki zajema samoupravne interesne skupnosti s področij otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, stanovanjskega gospodarstva in invalidsko-pokoi n inskega zavarovanja. 136. člen ■J skupnosti otroškega varstva delovni ljudje in občani sprejemajo in uresničujejo naloge in oblike varstva matere, varstva otrok ter z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti zdravstva, vzgoje in izobraževanja, stanovanjskimi skupnostmi urejajo zadeve skupnega pomena, pomembne za otroke, ter v ta namen združujejo sredstva za uresničevanje nalog družbenega varstva otrok in krepitve materialne oisnove tega varstva; sodelujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter strokovnimi institucijami pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih za to varstvo; organizirajo in pospešujejo' razvoj dnevnega varstva, vzgoje predšolskih otrok, letovanja in varstva otrok, posebej dfcrok prizadetih v telesnem in duševnem razvoju, dako da omogočajo dostopnost posameznih oblik družbenega varstva vsem otrokom- 137. člen Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopolnilno delo. uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom 7 c’e' lovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, nosilci sa- mostojnega osebnega dela in občani krajevnih skupnosti, se združujejo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje. V njej si delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in (varovanje zaposlitve ter za zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti. 138. člen Delovni ljudje in občani na podlagi vzajemnosti in solidarnosti skrbijo v samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva za njegov razvoj in ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami. Razvijajo preventivne dejavnosti za odpravljanje vzrokov, ki bi ogrožali razvoj posameznika, družine ali skupine občanov, ter izvajajo za to potrebne ukrepe, proučujejo socialne probleme in sodelujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnost-nii in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi Pri izvajanju ukrepov na področju socialne politike, skrbijo skupno s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi in drugimi skupnostmi za uresničevanje socialne varnosti delovnih ljudi in občanov 139. člen V samoupravni interesni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja delovni ljudje zagotavljajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v ta namen združujejo sredstva na podlagi rezultatov dela ‘n po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom pravice v primeru starosti, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti in telesne okvare ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice in dolžnostL 140. člen Delovni ljudje in občani zagotavljajo pogoje za svoj zdrav telesni razvoj, vsestranski razvoj telesne kulture in rekreacije in v ta namen združujejo sred-stva v samoupravni telesnokulturni skupnosti, obli-^ujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, skrbijo za množično vključevanje delovnih ljudi in občanov v te dejavnosti, razvijajo tekmovalni šport, odločajo o gradnji in uporabi športnih in rekreativ-m objektov ter uresničujejo druge skupne interčse. 141. člen Za kar najbolj neposredno uresničevanje samo-Pravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi jovni ljudje ter njihove organizacije združenega sj.ia tu druge samoupravne organizacije in skupno-v.1’ ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pra-cj 'j0’. da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih un °Ca samouPravni sporazum o ustanovitvi samo-2j r®vne interesne skupnosti ali njen statut, organi-rn ®i.0 v temeljno skupnost ali enoto za določeno ob- o.le ene ali več krajevnih skupnosti ali za uresniče--16 določenih skupnih interesov s področja dela °upravne interesne skupnosti. 142. člen Pod ^^P^ina .samoupravne interesne skupnosti na lav 'V*1 vzgoje in izobraževanja, raziskovalne de-sk kulture, zdravstva in socialnega varstva Pitn'00 ra?Pravkia Pii enakopravno odloča s pristoj-1 zbori skupščine občine v tistih primerih, ko to zahteva ustava, zakon ali na njem temelječi predpisi, statut občine, občinski odloki oziroma drugi ustrezni akti. Samoupravne interesne skupnosti so dolžne obveščati skupščino občine in izvršni svet skupščine občine o svojih sklepih oziroma ukrepih, stališčih, predlogih, mnenjih oziroma pripombah. 143. člen Na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalnih in cestne dejavnosti, varstva okolja, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez, varstva pred požarom in kmetijske dejavnosti se lahko, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno zaradi zadovoljevanja potreb določenih uporabnikov, ustanovijo samoupravne interesne skupnosti, v katerih se I uresničujejo skupni interesi, določeni s samoupravnim sporazumom. Samoupravne interesne skupnosti za dejavnosti iz prejšnjega odstavka se lahko organizirajo tudi za območje več občin oziroma kot regionalne samoupravne interesne skupnosti. 144. člen V samoupravni stanovanjski skupnosti delovni ljudje in občani zagotavljajo in združujejo potrebna sredstva, odločajo o razvoju stanovanjske dejavnosti, zagotavljajo uresničevanje programa tega razvoja, upravljajo in gospodarijo s skladom stanovanjskih hiš, s tem da zagotavljajo smotrno vzdrževanje, obnavljanje in izgradnjo stanovanj ter poslovnih prostorov, vplivajo na politiko cen in uresničujejo druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva. 145. člen Delovni ljudje in občani, stanovalci stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, lastniki delov takih hiš, pričakovale! stanovanj, organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki vlagajo sredstva v družbeno stanovanjsko izgradnjo, in organizacije, ki vzdržujejo stanovanja, uresničujejo svojo ustavno pravico, da v samoupravni stanovanjski skupnosti sodelujejo v skladu z zakonom in družbenim dogovorom neposredno in prek delegatov, ki jih sami volijo na področju stanovanjskega gospodarstva. V samoupravno stanovanjsko skupnost se lahko vključujejo tudi organizacije združenega dela, ki projektirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zem-lišča, stanovanjske zadruge in druge zainteresirane organizacije in skupnosti, M v interesu smotrne graditve pristopijo ob pogojih, določenih z družbenim dogovorom oziroma samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. 146. člen Samoupravna stanovanjska skupnost načrtuje m zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sodeluje pri sprejemanju urbanistične dokumentacije v skladu s prostorskim planom za smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj. Samoupravna stanovanjska skupnost posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči. Skupščina občine Lenart lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznost temeljnih orga- nizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč pri graditvi in uporabi stanovanj delovnim ljudem in občanom z nižjimi dohodki. 147. člen V samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost delovni ljudje in občani soodločajo kot uporabniki komunalnih storitev z delavci komunalnih delovnih organizacij o dolgoročnih in srednjeročnih planih posameznih komunalnih dejavnosti, letnih programih dela, posameznih investicijskih programih, opravljanju komunalnih storitev, organizacij komunalnih delovnih organizacij, razpolaganju s komunalnimi objekti in napravami, določanju politike cen in drugih razmerjih, pravicah, obveznostih in odgovornostih, s katerimi uresničujejo skupne interese, določene s samoupravnimi sporazumi. 148. člen Delovni ljudje in občani, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge skupnosti ter občina imajo pravico in dolžnost, da uresničujejo pogoje za smotrno izkoriščanje dobrin splošnega pomena, ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. Za uresničevanje pravic in dolžnosti po prejšnjem odstavku lahko udeleženci s samoupravnim sporazumom ustanovijo samoupravno interesno skupnost za varstvo okolja. 149. člen V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujejo delovni ljudje in občani, temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne in druge skupnosti, občina, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj dejavnosti na tem področju. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom, se organizira na območju občine s samoupravnim sporazumom. 150. člen Za uresničevanje kmetijske zemljiške politike in pospeševanje kmetijske dejavnosti se ustanovi v občini kmetijska zemljiška skupnost. Kmetijska zemljiška skupnost je samoupravna skupnost kmetijskih, živilskih in gozdnogospodarskih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, občine, organizacij in društev ter tistih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so zaradi svoje dejavnosti zainteresirani za rabo kmetijskih zemljišč in za razvoj kmetijske dejavnosti. Kmetijsko zemljiško skupnost ustanovijo udeleženci s samoupravnim sporazumom. Za pospeševanje kmetijske dejavnosti v občini se s samoupravnim sporazumom lahko ustanovi tudi samoupravna skupnost za pospeševanje kmetijstva. 7. Družbene dejavnosti 151. člen Skupne potrebe občanov in organizacij združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja, otroš- kega varstva, varstva invalidov in borcev NOV, zdravstvenega in socialnega varstva, kulture in prosvete, telesne kulture, rekreacije, tehnične vzgoje in drugih družbenih dejavnosti se v občini organizirano zadovoljujejo prek organizacij združenega dela, samoupravnih in interesnih skupnosti teh področij 152. člen Zakonitost dela organizacij in skupnosti s področja družbenih dejavnosti nadzira pristojni upravni organ skupščine občine. Pristojni upravni organ skupščine mora enkrat letno poročati skupščini občine o ugotovitvah svojega nadzora. Skupščina občine pa je dolžna ukrepati takoj, če ugotovljena nezakonitost ni bila odpravljena po samoupravnih organih. a) Vzgoja in izobraževanje 153. člen Da bi organizirano zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, se delovni ljudje in občani neposredno in po svojih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter skupnostih povezujejo z delavci vzgojnoizobraže-valnih organizacij s področja šolstva v izobraževalne skupnosti. 154. člen Vzgoja in izobraževanje se uresničujeta v enotnem sistemu vzgoje in izobraževanja, ki ga določa zakon. 155. člen V skladu s programom razvoja vzgoje in izobraževanja skupščina občine ustanavlja osnovne šole, vzgojnovarstvene in druge zavode za posamezne oblike izobraževanja. 156. člen Otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo vzgajati v rednih razredih šole, se omogoča pouk v oddelkih osnovnih šol s prilagojenim predmetnikom. V okviru materialnih možnosti sodeluje občina tudi pri poklicnem usmerjanju tistih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, katerim poklicno usposabljanje ni zagotovljeno v breme kakšnih drugih družbenih sredstev, starši pa poklicnega usposabljanja, glede na svoje gmotno stanje, sami ne morejo zagotoviti. * 157. člen Občina skrbi, da se s štipendiranjem in kreditiranjem ter z drugimi načini izenačujejo materialne možnosti za uresničevanje pravice do izobraževanja. V ta namen skupščina občine spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o štipendiranju in kreditiranju. b) Kultura \ 158. člen Delovni ljudje in občani samostojno v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v vseh oblikah medsebojnega povezovanja v okviru samoupravne interesne skupnosti, skupaj z delavci v kulturi, organizacijami in društvi, ki opravljajo kulturno dejavnost zaradi posebnega družbenega interesa, oblikujejo programe kulturne dejavnosti, s samo- upravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem združujejo sredstva, odločajo o gradnji in uporabi kulturnih objektov in uresničujejo druge skupne interese. c) Telesna kultura 159. člen V samoupravni interesni telesnokulturni skupnosti delovni ljudje in občani samostojno in po temeljnih organizacij ah združenega dela, kraj evnih skupnostih ter po drugih oblikah medsebojnega združevanja zagotavljajo financiranje telesnokulturne dejavnosti, izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje te-lesnokulturnih objektov, organizirajo in financirajo rekreacijo, skrbijo za množično vključevanje otrok, mladine in delovnih ljudi v te dejavnosti, razvijajo tekmovalni šport, odločajo o graditvi in uporabi športnih in rekreativnih objektov, skrbijo za strokovne delavce in uresničujejo druge skupne interese. č) Zdravstveno varstvo . 160. člen Skupščina občine skrbi za zdravstveno varstvo občanov in za tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jih določajo splošni predpisi. Posebna skrb občine, skupnosti zdravstvenega zavarovanja, organizacij združenega dela in drugih organizacij je razvijanje preventivnega zdravstvenega varstva. Preventivnemu zdravstvenemu varstvu predšolskih in šolskih otrok, mladine in matere se posveča Posebna skrb, pri čemer sodelujejo tudi šolski in vzgojnovarstveni zavodi, krajevne skupnosti, organizacije Rdečega križa in druge zainteresirane organizacije. d) Otroško varstvo 161. člen Delovni ljudje in občani samostojno, v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupno-stih in drugih oblikah medsebojnega povezovanja v samoupravni skupnosti otroškega varstva, skupaj z delavci, ki opravljajo to dejavnost, oblikujejo programe otroškega varstva, s samoupravnim sporazu-nievanjem združujejo sredstva za uresničevanje teh Programov in za financiranje dejavnosti otroškega varstva. e) Socialno varstvo 162. člen S socialnim varstvom se zagotovi ekonomska in s°ciaina varnost delovnih ljudi in občanov, ustvarilo potrebni pogoji za življenje ter vsestranski raz-v°3 osebnosti; organizirajo socialnovarstvene dejav-jisti in socialne službe, odpravljajo vzroki in pojavi, 1 Povzročajo vzgojne in socialne probleme. Socialno ^arstvo skrbi za varstvo družine, zlasti otrok in sdoletnikov, varstvo občanov, ki niso zmožni skr-eh zase, za svoje pravice in varstvo svojih koristi; ^sposabljanje in ustrezno zaposlitev oseb, ki so psi-1 no motene v svojem razvoju, in zagotavlja po na ®dh vzajemnosti in solidarnosti gmotno in drugo Posredno pomoč socialno ogroženim občanom. 163. člen Socialno varstvo se neposredno izvaja predvsem v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in drugih oblikah medsebojnega povezovanja. f) Varstvo borcev in invalidov 164. člen Borcem narodnoosvobodilne vojne, vojaškim vojnim invalidom, žrtvam fašističnega nasilja, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom posveča občina posebno skrb. 165. člen Skupščina občine in njeni organi spremljajo probleme in razmere občanov iz prejšnjega člena ter skupaj z organizacijami združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, delovnimi in drugimi organizacijami sprejemajo ukrepe za izboljšanje njihovih materialnih in stanovanjskih razmer ter zdravstvenega varstva tistim, ki nimajo tega varstva iz drugega naslova. .166. člen Če občani iz 164. člena nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, jim občina prizna stalno, občasno ali enkratno družbeno pomoč. Natančnejše pogoje glede določitve družbene pomoči določi skupščina občine z odlokom. 8. Dejavnosti posebnega družbenega pomena 167. člen Da se zavarujejo in zagotovijo splošni interesi, pravice občanov v krajevni skupnosti in občini in pravice delovnih ljudi v organizacijah združenega 'dela do storitev, s katerimi neposredno zadovoljujejo njihove življenjske potrebe, se lahko z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona določijo zadeve ali dejavnosti organizacije združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena. 168. člen Pri organiziranju temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena, ali pri izločitvi temeljne organizacije združenega dela iz sestave take delovne organizacije, morajo biti v skladu z zakonom zavarovani tudi interesi občanov in drugih uporabnikov storitev na območju krajevne skupnosti oziroma občine. 169. člen Skupščina občine lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obvezno ustanavljanje in združevanje organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, ali združevanje v poslovne skupnosti ali druge oblike povezovanja ter določi načela za njihovo organizacijo in delovanje. 170. člen i Poseben družbeni interes pri opravljanju gospo-3’ darskih dejavnosti posebnega družbenega pomena se zagotavlja s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o pogojih in načinu opravljanja teh dejavnosti, soodločanjem uporabnikov storitev in drugih zainteresiranih organizacij; predstavnikov usta- -noviteljev, skupščine občine,, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij o uresničevanju skupnih ciljev, o glavnem namenu uporabe sredstev, o ' razvojnih programih in o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja, z njihovo udeležbo pri imenovanju in razreševanju poslovodnih organov organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, in z drugimi oblikami družbenega vpliva na opravljanje teh dejavnosti, v skladu s statutom in odlokom skupščine občine na podlagi zakona. 171. člen Če je z zakonom tako določeno, daje skupščina občine soglasje k določi am samoupravnega spora-•zuma o združevanju, statuta ali drugega splošnega akta organizacije združenega dela, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, kadar so take določbe pomembne za uresničevanje posebnega družbenega interesa pri opravljanju teh dejavnosti. 172. člen Za financiranje dejavnosti posebnega družbenega pomena se lahko z odlokbm določi obvezen prispevek uporabnikov in drugih zavezancev. Odlok oziroma predpis skupščine občine določi način soodločanja zavezancev d uporabi tako zbranih sredstev ter jim zagotovi pravice glede odločanja o zadevah, za katere, se uporabljajo tako zbrana sredstva. 9. Kadrovska politika iri zaposlovanje , 173. člen Delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih , organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih ter v skupščini občine, so nosilci kadrovske politike v občini. 174. člen Delovni ljudje in občani, organizirani v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, na demokratičen način: — oblikujejo načela in družbene cilje kadrovske politike, , — zagotavljajo uresničevanje svojih volilnih pravic, ' — oblikujejo kriterije za izbiro kandidatov za delegate v samoupravne organe skupnosti in skupščine družbenopolitičnih skupnosti, za nosilce družbenih funkcij ter za odgovorna mesta v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — v okviru široko organizirane družbene aktivnosti predlagajo in določajo kandidate za vse odgovorne družbene funkcije, — usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike. 175. člen Kadrovska politika v občini temelji na naslednjih načelih: — odprtost in javnost, — ustvarjanje najugodnejših pogojev, da delovni ljudje odločajo o kadrovski politiki, - —dolgoročno načrtovanje vzgoje potrebnih kadrov v skadu s potrebami združenega dela. — izbor takih ljudi na odgovorne funkcije, dela in naloge, ki imajo moralnopolitične, strokovne in delovne kvalitete in ki s svojim delovanjem dokazujejo prednost samoupravnemu socializmu, nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in krepitvi položaja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, • — uporaba znanstvenih dognanj in drugih druž- beno priznanih načel pri vodenju kadrovske politike. 176. člen Z družbenim dogovorom o kadrovski politiki se določi vodenje kadrovske politike, zagotavljajo sredstva za vzgojo kadrov, kriteriji za izbiro kadrov in način varovanja demokratičnega postopka kandidiranja. Družbeni dogovor predlagata občinska konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi in občinski sindikalni svet, sprejmejo pa ga samoupravni, organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, skupščine občine in družbenopolitične organizacije v občini. 177. člen Politiko zaposlovanja izvajajo v občini temeljne organizacije združenega . dela, skupnost za zaposlovanje, samoupravne skupnosti in organizacije ter skupščina občine. Posebna skrb se posveča zaposlovanju oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo, 'žena in mladine. 178. člen Temeljne in druge organizacije ždruženfega dela in skupnosti, samoupravne interesne in druge skupnosti. zagotavljajo izvajanje kadrovske politike in politike zaposlovanja s programi vzgoje potrebnih kadrov, štipendiranja, usmerjenega izobraževanja, družbenopolitičnega in družbenoekonomskega izobraževanja; medsebojno usklajujejo politiko kadrovanja za posamezno delo in naloge ter vodijo enotno kadrovsko evidenco. Z družbenim dogovorom oziroma samoupravnim sporazumom določijo nosilca za izvajanje nalog družbenopolitičnega in družbenoekonomskega izobraževanja in enotne kadrovske evidence. 10. Varstvo človekovega okolja 179. člen Skupščina občine in upravni organi skrbijo za varstvo naravnega okolja, za njegovo ovrednotenje in oživljanje ter zagotavljajo v okviru svojih pristojnosti pogoje za preprečevanje zdravju škodljivih posledic, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu. S tem namenom skupščina občine predpisuje in vzpodbuja: — da temeljne organizacije združenega dela, ki zaradi uporabe določenih surovin, strojev in goriv, povzročajo zastrupljanje in uničevanje ozračja, voda in zemljišča, v svojih splošnih aktih določijo ukrepe za preprečevanje teh nevarnosti ter odstranitev oziroma saniranje vzrokov in posledic, — da se zagotovi izvajanje potrebnih ukrepov, če jih ne izvajajo same organizacije združenega dela in druge skupnosti, — da se sredstva javnega obveščanja, družbene in strokovne organizacije vključujejo v delo pri spre- A jemanju in izvajanju programov zaščite človekovega okolja in da nenehno skrbe za obveščanje občanov o problemih s tega področja, — da se ustvarijo materialni in drugi pogoji za strokovna in znanstvena raziskovanja, potrebna za izdelavo programov zaščite narave in človekovega okolja z ustreznimi ukrepi na področju zdravstva, urbanizma, prometa, javnih zelenic in na drugih področjih. 180. člen Varstvo človekovega okolja zagotavlja skupščina občine s prostorskim planom. 131. člen Programi, planski in drugi dokumenti, s katerimi se načrtuje izgradnja objektov ali druga poseganja v naravno okolje, morajo vsebovati ukrepe, s katerimi se zagotavlja zaščita človekovega okolja. Krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in društva, katerih dejavnost obsega varstvo človekovega okolja, sodelujejo pri pripravi prostorskih planov,-urbanističnih programov in drugih aktov, ki se nanašajo na poseganje v naravno okolje, na ta način, da dajejo predloge, pripombe in mnenja k Posameznim predlaganim rešitvam. 182. člen Zelenice ter drugi dolgoletni nasadi so dobrine Posebnega družbenega , pomena* za naravno okolje, zato se za njihovo zaščito sprejemajo posebni ukrepi. Z odlokom skupščine občine se predpišejo postopek in pogoji za odobravanje sečnje dolgoletnih nasadov in obveze, ki iz tega izhajajo. 183. člen Skupščina občine v skladu z zakonom predpisuje tudi druge ukrepe za zaščito človekovega okolja. Skupščina občine spodbuja in podpira vsako samoupravno organizirano prizadevanje vseh zainteresiranih dejavnikov v občini za varstvo in izboljšanje človekovega okolja. Ul. DRUŽBENOPOLITIČNA UREDITEV OBČINE 1. Temeljna načela 184. člen „ Delavski razred, vsi drugi delovni ljudje in oboru v občini uresničujejo oblast in opravljajo druge .tužbene zadeve z odločanjem V temeljnih organiza-'lah združenega dela in krajevnih skupnostih, samo-^Pravnih interesnih .skupnostih in drugih samoupravnu organizacijah in skupnostih po delegatih hih v orga- y upravljanja temeljnih in drugih organizacij zdru-hega dela, drugih samoupravnih organizacijah in Upnostih, s samoupravnim sporazumevanjem in Uzbenim dogovarjanjem in po delegacijah in dele-th v skupščini občine kot tudi z usmerjanjem in utrolo organov, odgovornih skupščini občine. 185. člen Un ^>e^ovni ljudje in občani se v občini na samo-n *vni podlagi organizirajo v organizacije združe-ri0’a 'tula, krajevne skupnosti, samoupravne interes-skupnosti in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti uresničujejo v njih. Z ustavo, zakoni in s tem statutom se določajo skupni interesi in funkcije oblasti ter opravljanje drugih družbenih zadev, ki jih delovni ljudje in občani uresničujejo v skupščini občine. 186. člen Organizacija, upravljanje in obveščanje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih morajo biti tako urejene, da delovni ljudje in občani v vsakem delu delovnega procesa in v vsakem delu organizacije oziroma skupnosti odločajo o vprašanjih svojega, dela in o drugih interesih, uresničujejo svoje samoupravne pravice ter skupne interese in izvršujejo kontrolo nad izvrševanjem sklepov in nad delom vseh organov in služb teh organizacij in skupnosti. 187. člen Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev v občini izvršujejo skupščina občine in njej odgovorni organi. Sodno funkcijo opravljajo redna sedišča kot organi državne oblasti in druga same upravna sodišča. 188. člen Skupščina občine in njej odgovorni organi izvršujejo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave, zakonov in tega statuta. 189. Člen Vsi organi in organizacije ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij izvršujejo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave, zakonov oziroma statutov in danih pooblastil ter odgovarjajo za njihovo izvrševanje.’ Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri. delu in izvrševanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom. Vsak izvoljeni ali. imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge družbene funkcije osebno odgovarja za njeno izvrševanje in je lahko odpoklican ali zamenjan, ima pa pravico, da da ostavko in jo obrazloži. Z zakonom in samoupravnimi akti se določajo vrste in pogoji odgovornosti nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter način in postopek uresničevanja njihove odgovornosti. 190. člen Uresničevanje načela javnosti ne sme biti. v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države ih z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon. « 2. Oblike družbenega samoupravljanja 191. člen Delovni ljudje in občani v občini neposredno sodelujejo pri opravljanju funkcije oblasti in upravljanju družbenih zadev na referendumu, na zborih delavcev, na zborih delovnih ljudi in občanov, s podpisovanjem oziroma s pismenimi izjavami ter z drugimi oblikami osebnega izjavlhnja, ki jih določajo zakon", statut ali samoupravni, sporazum. Poleg vprašanj, ki imajo splošen pomen za delo v temeljni organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti, samoupravni interesni in drugi skupnosti, obravnavajo delovni ljudje in občani tudi vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v družbenopolitičnih' skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 192. člen Z zakonom, s statutom ali s samoupravnim sporazumom se določi, o katerih vprašanjih oziroma v katerih primerih odločajo delovni ljudje in občani v temeljni in drugi organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti, v družbenopolitični skupnosti, v samoupravni interesni in drugi skupnosti neposredno z osebnim izjavljanjem. 193. člen O vprašanjih, o katerih naj bi delovni ljudje oziroma občani odločali z osebnim izjavljanjem, mora biti opravljena predhodna javna razprava v skladu s statutom ali drugim samoupravnim splošnim aktom. • 194. člen Z osebnim izjavljanjem se lahko odloča o vprašanjih, ki se tičejo delovnih ljudi in občanov v celotni temeljni in drugi organizaciji združenega dela in skupnosti, krajevni skupnosti, občini, samdupravni interesni skupnosti ali njihovih posameznih delih, 'ki predstavljajo zaključeno celoto ali določene kategorije delovnih ljudi oziroma občanov. 195. člen Odločitev se šteje za sprejeto, če se je zanjo izjavila večina delovnih ljudi in občanov, ki so imeli pravico do osebnega izjavljanja, če ni s splošnim aktom drugače določeno. 196. člen Z referendumom odločajo delovni ljudje in občani v občini o posameznih vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine; v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih in drugih skupnostih pa o posameznih zade- ’ vah z delovnega področja teh organizacij oziroma skupnosti. 197. člen Referendum v občini se lahko razpiše, da se delovni ljudje in občani vnaprej izjavijo o posameznem predlogu splošnega akta ali potrdijo že sprejeti odlok ali drug splošni akt iz pristojnosti skupščine občine. 198. člen Razen o vprašanjih, ki so določena z zakonom, s tem statutom, odlokom ali drugim splošnim aktom skupščine občine, mora skupščina občine razpisati referendum, kadar to zahteva najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina skupščin krajevnih skupnosti z« območja občine, občinska organizacija zveze sindikatov v občini, občinska konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi ali posamezen zbor skupščine občine v zadevah s svojega delovnega področja. Zahteva za razpis referenduma mora biti utemeljena in v njej jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Skupščina občine mora razpisati referendum najpozneje v 60 dneh od sprejema zahteve za razpis referenduma. 199. člen Pobudo za razpis referenduma v občini lahko dajo družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti,, •samoupravne interesne skupnosti in druge skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov. O pobudi za razpis referenduma mora skupščina občine odločiti v roku 60 dni od prejema pobude. 200. člen O vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše skupščina občine referendum v občini za celotno območje občinp; če gre za vprašanje, ki zadeva samo del občine, posamezno krajevno skupnost, več krajevnih skupnosti ali njihovih delov ali določene kategorije delovnih ljudi oziroma občanov, se razpiše referendum samo za ta del oziroma te kategorije. Če se na referendumu odloča o zadevi, ki je v skupnem interesu več krajevnih skupnosti ali njihovih delov, lahko razpiše referendum skupščina občine po predhodnem dogovoru s temi krajevnimi skupnostmi. 201. člen Skupščina občine epo leto po izvedbi referenduma ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in v tem roku tudi ne ponoviti referenduma o istem predlogu. 202. člen Referendum v temeljni in drugi organizaciji združenega dela, krajevni, skupnosti, samoupravni interesni in drugi skupnosti je sestavni del samoupravljanja v občini. V teh samoupravnih organizacijah in skupnostih delovni ljudje in občani s statutom podrobno določijo vprašanja in zadeve,-o katerih odločajo na referendumu. 203. člen Delavci na svojih zborih v skladu z zakonom, statutom in samoupravnim sporazumom obravnavajo vprašanja, ki se tičejo dela in razvoja temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma skupnosti, zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje posameznih vprašanj v občini, krajevni skupnosti, samoupravni interesni in drugi skupnosti, določajo smernice za delo delegacij in delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti ter neposredno od-, ločajo o vprašanjih, za katera so pristojni po zakonu, statutih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. Organi temeljne in druge organizacije združenega dela, skupščina občine in njeni organi, krajevna skupnost, samoupravna interesna in druga skupnost so dolžni obravnavati na zboru delavcev sprejeta stališča, mnenja, pobude in predloge, ki so jim bili poslani, in zbore delavcev obvestiti o storjenih ukrepih oziroma zavezetih stališčih do predlogov in mnehj. Delegacije in delegati temeljne in druge organizacije združenega dela so dolžni obvestiti zbor delavcev o tem, kako so izvajali sme-mVo. ki jih je za delo delegacij oziroma delegatov določil zbor. 2.04. člen Zbor delavcev temeljne in druge organizacije združenega dela se sklicuje v skladu s statutom te organizacije. ' 205. člen Delovni ljudje in občani na svojih zborih v krajevni skupnosti obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v krajevni skupnosti ali samoupravnih interesnih skupnostih pa tudi za življenje in delo v občini in širši družbeni skupnosti, zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje posameznih vprašanj ter tudi neposredno odločajo o vprašanjih, ki jih določa statut krajevne skupnosti. Zbori delovnih ljudi in občanov obravnavajo tista vprašanja iz pristojnosti skupščine občine, ki se tičejo življenja ih dela v krajevni skupnosti. Zborom delovnih ljudi in občanov morajo biti predloženi v obravnavo: — statut občine, — dolgoročni, srednjeročni in letni plani razvoja občine/ — prostorski plan in urbanistični načrti, — financiranje splošne in skupne porabe z bilanco sredstev, — splošni akti, s katerimi se predpisujejo obveznosti delovnim ljudem in občanom, druge zadeve, če tako sklene , skupščina občine oziroma njen zbor. 206. člen , Zbor delovnih ljudi in občanov še sklicuje za območje ali del območja posamezne krajevne skupnosti, kot je to določeno s statutom krajevne skupnosti. 207. člen Zbor delovnih ljudi in občanov sestavljajo vsi delovni ljudje in občani, ki stalno, prebivaj o na območju ■ali delu krajevne skupnosti, za katero se sklicuje zbor m so stari nad 15 let. 208. člen Zbor delovnih ljudi in občanov sklicuje organ, ki je določen s statutom krajevne skupnosti oziroma s lem statutom. Ta organ mora sklicati zbor, če to pismeno zahte-va delegacija krajevne skupnosti za delegiranje delegatov v skupščino občine oziroma v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva, skupščina občine ali njen zbor, izvršni svet skupščine občine in skupščina samoupravne interesne skupnosti. Kdor zahteva sklicanje zbora, mora navesti predmet obravnave oziroma sklepanja na zboru in pripra-vHi potrebno gradivo. te pristojni organ v roku enega meseca od prejela zahteve ne skliče zbora, ga lahko skliče tisti-, ki je 2ahteval sklicanje. 209. člen Kadar je zbor sklican na zahtevo predlagatelja iz ’-ugega odstavka 208. člena, mora sklicatelj o sklicu °ra obvestiti tudi delegacije krajevne skupnosti, Uizbenopolitične organizacije in društva v krajevni . upnosti, skupščino občine, občinsko konferenco So-i3 . stične zveze delovnega ljudstva in predlagatelja skliea. 210. člen Zbor delovnih ljudi in občanov je sklepčen in sklepa z večino glasov, kot to določa statut krajevne skupnosti. 211. člen Organi krajevne skupnosti, organi skupščine občine, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organi upravljanja organizacij združenega dela in skupnosti, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, so dolžni obravnavati na zborih delovnih ljudi in občanov sprejeta stališča, mnenja, pobude in predloge ter zbore delovnih ljudi in občanov obvestiti o storjenih ukrepih oziroma Stališčih dd teh predlogov. 212. člen Skupščina občine ali njen zbor lahko določi vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani odločajo s podpisovanjem oziroma posebnimi pisnimi izjavami. 213. člen Organ, določen s statutom krajevne skupnosti, lahko povabi na skupno sejo delegate vseh delegacij, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti, kadar obravnava vprašanja razvoja in dela krajevne skupnosti, mora pa jih povabiti vsaj enkrat na leto, ko obravnava delovanje delegatskega sistema. 3. Družbenopolitične organizacije v občini 214. člen Družbenopolitične organizacije so eden temeljev družbenopolitičnega sistema v občini. S svojo vlogo zagotavljajo delovnim ljudem in občanom neposredno politično odločanje in razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti, preprečevanje in odstranjevanje vzrokov vseh pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih družbenoekonomskih in političnih samoupravnih odnosov, uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, delavsko in družbeno kontrolo nad delovanjem vseh voljenih teles in njihovih organov ter strokovnih služb, uresničevanje načela javnosti in odgovornosti za njihovo delovanje. 215. člen Delovni ljudje in občani se za doseganje svojih kratkoročnih in dolgoročnih socialističnih ciljev in interesov svobodno politično združujejo in organizirajo v družbenopolitične organizacije, da bi organizirano oblikovali politiko za vsestranski socialistični samoupravni razvoj občine in širših družbenopolitičnih skupnosti. 216. člen Zveza komunistov, organizirana v osnovnih organizacijah ali aktivih Zveze komunistov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, v organih samoupravljanja, v organih družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, je enotng organizacija Zveze komunistov Slovenije v občini in deluje kot organizirana vodilna idejnopolitična sik in avantgarda delavskega razreda v občini: obliku5 socialistično družbeno demokratično zavest, razčlenj ~ je in ocenjuje obstoječe družbene odnose in vsa vprašanja, ki imajo družbeni pomen, ocenjuje niih,v0 idejnopolitično vsebino,, še posebej pa spremlja u'es' ničevanje kadrovske politike, ki po načelu celovitosti kadrovskih kriterijev poleg strokovnih kvalitet vključuje kot odločujoče tudi družbenopolitične in moralno-etične lastnosti kandidatov, usmerja graditev družbenih odnosov. Svojo vodilno vlogo uresničuje z javnim delovanjem in z močjo idejnopolitičnega vpliva v boju za akcijsko enotnost vseh socialističnih sil. To zagotavlja z aktivnostjo svojih članov pri' izpolnjevanju programskih ciljev in nalog v vseh samoupravnih in interesnih skupnostih v občini, v delovanju skupščine in vseh drugih samoupravnih organih, v dru.benopolitičnih organizacijah, v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, v družbenih organizacijah in društvih. 217. člen ■ Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini je na samoupravnem socializmu zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in enotna fronta vseh njihovih organiziranih socialističnih sil. Kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja povezuje vse oblike političnega delovanja in združevanja delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje in uresničevanje njihovih interesov, samoupravnih in političnih pravic in dolžnosti. 218. člen Socialistična zveza delovnega ljudstva je nosilka oblikovanja delegatskega sistema, kadrovskih priprav in kandidacijskega postopka pri oblikovanju delegacij, kadrovske politike ter programskih usmeritev razvoja občine. V socialistični zvezi delovnega ljudstva delovni ljudje in občani ter vse organizirane socialistične sile oblikujejo skupni stališča, usmerjajo družbeni razvoj na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, sklepajo družbenoekonomske in politične dogovore, usklajujejo družbenopolitične akcije za graditev samoupravne socialistične družbe, zavzemajo se za nemoteno delovanje in krepitev delegatskega sistema, za demokratičnost volilnega sistema in kadrovske politike ter za neposredno upravljanje delovnih ljudi z družbenimi zadevami. Za uresničevanje sprejetih stališč,' sklenjenih do-dogovorov in domenjenih akcij se neposredno povezujejo s temeljnimi delegacijami fn delegati za vsa delegatsko oblikovana telesa v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in skupščini občine in jih mobilizirajo za njihovo izvajanje. Delegatsko oblikovanim telesom in njihovim izvršilnim in delovnim organom sporočajo sprejeta stališča, sklenjene dogovore in dogovorjene akcije, ki so jih ti dolžni upoštevati v svojem samoupravnem in oblastnem delovanju. 219. člen Člani Socialistične zveze delovnega ljudstva spro-ajo in obravnavajo vprašanja na vseh področjih druž-bnega življenja, v organizacijah Socialistične zveze dtovnega ljudstva. neposredno izražajo svoja mnenja, sta;šča, predloge in pobude, sprejemajo politične sklece n programe svojih akcij za usmerjanje in uresni-čevfnie družbenega razvoia. S krepitvijo odgovornosti vseh nosilcev družbenih funkcij se borijo za odstranjevanje škodljivih družbenih pojavov. 220. člen Delavci, organizirani v občinski Zvezi sindikatov, zagotavljajo s svojo aktivnostjo v organizacijah Zveze sindikatov v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ustvarjanje pogojev za še hitrejši razvoj samoupravnih odnosov, v katerih delovni ljudje uveljavljajo svoje, pravice in dolžnosti, da v celoti upravljajo in razpolagajo z rezultati svojega dela, za krepitev materialne osnove in socialne varnosti delovnih ljudi, kar zagotavljajo z borbo za sodobno organizacijo, racionalizacijo, modernizacijo dela, ekonomičnostjo in rentabilnostjo poslovanja, za dolgoročno programiranje razvoja, za povezovanje in poslovno tehnično sodelovanje, za uresničevanje socialističnih samoupravnih načel kadrovske politike in za položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava. 221. člen Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne je družbenopolitična organizacija udeležencev narodnoosvobodilne vojne, borcev ali vojaških vojnih invalidov. V duhu programa Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnih ljudi se Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne bori za razvijanje pridobitev narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije ter prenašanje teh tradicij na mlado generacijo 'in za napredovanje socialističnih družbenih odnosov ter samoupravljanja, za krepitev nacionalne enakopravnosti, bratstva in enotnosti, za dvig socialistične zavesti, za humane odnose in solidarnost delovnih ljudi in občanpv, za samostojen in svoboden. razvoj družbe ter za obrambo naše svobode, nedotakljivosti in suverenosti. 222. člen Zveza socialistične mladine v občini na prostovoljni podlagi združuje mladino in jo usmerja ter aktivno vključuje v družbenopolitično življenje v občini, v samoupravni socialistični razvoj občine in širših skupnostih. Mladina, v Zvezi socialistične mladine Slovenije razvija svojo aktivnost za uresničevanje svojih interesov na temelju socialističnih družbenih interesov. Z neposredno in demokratično aktivnostjo v Zvezi socialistične mladine Slovenije, v družbenopolitičnem in samoupravnem , delovanju mladi ljudje razvijajo samoupravno socialistično zavest, se usposabljajo . in samostojno ter z vso odgovornostjo sodelujejo v razvijanju samoupravnih družbenih odnosov. 223. člen Druge družbene in društvene brganizacije in društva združujejo občane in delujejo v skladu z družbenimi potrebami po svojih statutih in na osnovi programa Socialistične zveze delovnega ljudstva. ' 224. člen Skupščina občine, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in njihovi organi so dolžni obravnavati posredovana mnenja in predloge, ki jih delovn’ ljudje in občani sprejemalo na konferencah, javnih tribunah, sekcijah in drugih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij, zavzeti stališča in jih posredovati predlagateljem. Skupščina občine., skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in niihovi-organi seznanjajo družbenopolitične organizacije o svojem delovaniu in posredujejo stališča in mnenja, da bi se o lijih lahke izjasnili delovni ljudje in občani v različnih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij. 225. člen Delovanje družbenopolitičnih organizacij zagotavlja. skupščina občine v okviru splošne porabe po letnih programih družbenopolitičnih organizacij, ovrednotenih in usklajenih v okviru občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. 4. Skupščinski sistem 226. člen • . Delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij oblasti in družbenega samoupravljanja v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. 227. člen Delegacije oblikujejo: 1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela .. skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela; 2. delovni ljudje, ki delajo z delovnimi sredstvi, na katerih obstaja lastninska pravica, v kmetijskih obrtnih in podobnih' dejavnostih, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnostih in drugih z zakonom določenih oblikah združevanja; 3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, ter aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije na način, določen z ustavo in zakonom; 4. delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti. V organizacijah. združenega dela s področja izobraževanja sodelujejo pri oblikovanju delegacij študentje in dijaki pod pogoji in na način, ki ga določa zakon. Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenoga dela, ki je na območju občine, njen sedež pa je na območju druge občine. - _ V temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih Iju-di> opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacije za izvolitev v družbenopolitični ^bor skupščine občine njihova izvoljena telesa, določna z njihovimi statuti oziroma z drugimi splošnimi akti. 228. člen. Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz teh organizacij in skupnosti neposredno in s tajnim glasovanjem. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oločajo v svojih statutih število članov in sestavo ®v°je delegacije kot tudi način izvolitve in odpoklica delegacije. Sestava delegacije mora biti taka, da. so v njej zastopani delavci • iz vseh delov delovnega procesa in da odgovarja socialnemu sestavu temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Delegacija za delegiranje delegatov , v skupščino občine ter posebna delegacija za delegiranje delegatov v skupščino posamezne samoupravne interesne- skupnosti ima najmanj 5 članov. Združena delegacija z^ delegiranje delegatov v skupščine, dveh ali več posameznih interesnih skupnosti ima najmanj 7 članov. Splošna delegacija za delegiranje delegatov v skupščino samoupravnih interesnih skupnosti ima najmanj 10 članov. 229. člen Člani delegacije se volijo za "tiri leta.k^ V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje te organizacije, ki po ustavi in zakonu ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja. I^ihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije iste temeljne organizacije oziromaskupnosti. 230. člen Pri uresničevanju delegatske funkcije imajo delegacije in delegati temeljnih samoupravhih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pravico do organizirane pomoči delovnih. ljudi in občanov, or-ganov samoupravljanja ih strokovnih služb v svoji temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti, v organu, v katerem delujejo, in v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma sindikatu. ' x Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne, v samoupravnih sporazumih in statutih določiti pravice, dolžnosti in odgovornosti članov delegacije in delegatov ter jim zagotoviti pogoje za njihovo delo, predvsem pa načrtno in stalno usposabljali e za uspešno opravljanje delegatske funkcije, prostorske, materialne in druge pogoje za delo in pravočasne, razumljive, objektivne in vsestranske podatke o zadevah, ki jih obravnavajo. 231. člen Delegacija'spremlja in ugotavlja pobude, predloge, mnenja in stališča, ki jih delovni ljudje in občani izražajo- v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti,, in v zvezi s tem sodeluje z organi samoupravljanja, upravljanja' in družbenopolitičnimi organizacijami v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti. 232. člen Izhajajoč iz interesov in smernic temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, upoštevajoč interese drugih samoupravnih, organizacij in skupnosti oziroma interesnih skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temeljna stališča za delo delegata v skupščini in za njegovo udeležbo pri odločanju. - Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma interesnih skupnosti, da se sporazumno najdejo skupne rešitve za vprašanja iz pristojnosti skupščine Občine in sporazumno rešijo druga vprašanja skupnega pomena. • Delegacija je dolžna poročati o svojem delu in o . delu delegata y skupščini občine oziroma skupščini interesne skupnosti delovnim ljudem -In’ občanom v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti in jim je za svoje delo odgovorna. 233. člen Ena ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so povezane z delom ali z drugimi skupnimi interesi ali z interesi v občini v konferenco delegacij, delegirajo iz sestava delegacij delegata v zbor združenega dela skupščine občine po postopku in na način, ki ga določa odlok skupščine občine v skladu z ustavo in zakonom. Število delegatov se določa v sorazmerju s številom delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih, pri čemer je treba zagotoviti odgovarjajočo zastopanost posameznih področij družbenega dela. 234. člen V družbenopolitični zbor skupščine občine delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje ter občani, ki so organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, združenih v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Družbenopolitične organizacije sporazumno "določajo v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva enotno listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine. O izbiri teh kandidatov se izjavijo delovni ljudje in občani neposredno s tajnim glasovanjem. 235. člen Nihče, ki je izvoljen za delegata za štiri leta, ne more biti več kot dvakrat zaporedoma delegat v isti skupščini. Funkcija delegata v skupščini občine je nezdružljiva z drugimi, z zakonom določenimi funkcijami v organih te občine. 236. člen Delegacija oziroma konference delegacij imajo pravico predlagati zadeve, ki naj se uvrstijo v delovni program skupščine oziroma zborov, pravico in dolžnost razpravljati o predlogu delovnega programa in pravico predlagati prednostne naloge v delovnem programu. 237. člen Delegacije oziroma konference delegacij imajo pravico predlagati zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda seje zbora skupščine, in razpravljati o predlaganem dnevnem redu seje zbora skupščine, pri čemer se lahko izjasnijo o tem, ali so posamezne zadeve iz pristojnosti skupščine dovolj proučene, da bi se lahko uvrstite na dnevni red zbora; opredeljujejo pa se lahko tudi o prednosti obravnavanja posameznih zadev, ki naj se uvrstijo na dnevni red seje zbora v skladu' z delovnim programom skupščine občine. 238. člen . Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, ki delegirajo delegate v skupščino občine, morajo biti seznanjene zlasti: — z vsemi zadevami, ki se bodo obravnavate na sejah zborov skupščine občine, — % splošnimi zadevami politike na vseh področ- jih dejavnosti skupščine, z izvajanjem politike, začrtane v družbenih planih in drugih aktih skupščine in z izvrševanjem zakonov, odlokov in drugih aktov skupščine, , — s smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posameznih zadev v skupščini ali sprejem odloka ali drugega akta skupščine, — s temeljnimi razmerji, ki naj jih urejajo ti akti, skupaj možnimi različnimi rešitvami, kako lahko vplivajo te rešitve na interese delovnih ljudi na posamez-nih področjih združenega .dela oziroma na interese delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter na skupne in splošne družbene interese in potrebe, — z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za oblikovanje njihovih temeljnih stališč, in smernic za delo delegatov v skupščini občine, — z delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. Skupščina občine je dolžna zagotoviti, da so delegacije redno in pravočasno obveščene o zadevah iz prvega odstavka tega člena. , Skupščina občine je dolžna zagotavljati delegacijam tudi drugo informacijsko gradivo, ki jim je potrebno za uresničevanje njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, ki jih imajo po ustavi, zakonu in tem statutu. 239. člen Delegat v zboru ima pravico in dolžnost: — udeleževati se sej zbora, v katerega je delegiran, in drugih delovnih teles skupščine in zbora, v katere je izvoljen, in sodelovati pri njihovem delu in odločanju, — izraziti stališče delegacije oziroma konference delegacij o vseh zadevah, ki se obravnavajo na seji zbora, — usklajevati z drugimi delegati v zboru stališča pred sprejemanjem odločitev, — obveščati o delu skupščine občine in o svojem delu delegacijo oziroma konferenco delegacij, ki ga je delegirala, in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, oziroma družbenopolitične organizacije, ki so oblikovale delegacijo oziroma konferenco delegacij. 240. člen Pri zavzemanju stališč do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini občine, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, izraženimi v temeljnih stališčih delegacije, oziroma v skladu s smernicami družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, in v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami; vendar so samostojni pri opredelitvi in glasovanju. 241. člen Vsak' delegat v zboru ima pravico dajati predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zborov, predlagati zboru naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, upravnih organov ali samoupravnih interesnih skupnosti, na izvrševanje zakonov ali splošnih aktov. Delegat v zboru ima pravico obrniti se na izvršni svet ali člana izvršnega sveta ali na predstojnike ustreznih upravnih organov 'z vprašanji, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti, kot tudi zahtevati pojasnilo od predstojnika upravnega organa, ki mora dati delegatu zahtevano pojasnilo. • Deset delegatov v zboru ima pravico, da v skladu z določili tega statuta, poslovnika skupščine občine oziroma zbora predlaga izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev skupščine občine. Delegat ima pravico, da zahteva od državnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delujejo na območju občine, podatke, ki so mu potrebni "za nje- govo delo v skupščini, da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti. 242. člen Način in postopek za uresničevanje pravic in dolžnosti delegata ureja poslovnik skupščine občine oziroma zbora. 243. člen Delegat v skupščini občine uživa imuniteto v času, ko opravlja funkcijo delegata v skupščini občine. Delegat opi-avlja funkcijo delegata v skupščini občine od trenutka, ko mu delegacija oziroma konferenca delegacij izstavi pooblastilo, da je delegiran kot delegat na sejo zbora, do trenutka, ko delegacija oziroma konferenca delegacij izvoli drugega delegata. 244. člen Delegat ne more biti klican na kazens..o odgovornost ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, v katerega je bil delegiran in v skupščini. 245. člen Delegat ne more biti priprt brez dovoijenta zbora, v katerega je delegiran, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. Brez dovoljenja zbora, v katerega je delegiran, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. Po obvestilu državnega organa, da je delegatu vzeta prostost, odloči pristojni zbor, ali se delegatu vzpostavi imuniteta. Pristojni zbor lahko vzpostavi imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Če zbor ni zbran, odloči njegova mandatno imunitetna komisija o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma vzpostavitev imunitete delegatu. 246. Sen Določbe o imuniteti delegatov veljajo tucn za voljene funkcionarje v skupščini občine 247. člen Delegat v skupščini samoupravne interesne skup-tosti, kadar ta enakopravno odloča s skupščino obalne, ne more biti klican na kazensko odgovornost ne Priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za Slas, ki ga je dal v skupščini samoupravne interesne skupnosti. 248. člen Delegacija, vsak njen član in delegat v skupščini občine se lahko odpokličejo. Odpoklic članov delegacije in delegata se načeloma opravi na način in po postopku, ki velja za izvolitev delegacije in delegata. Delegacija, vsak njen član in delegat lahko dajo ostavko. IV. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA ' SAMOZAŠČITA 249. člen Ljudska obramba v občini, kot sestavni del siste-^ ljudske obrambe : v Socialistični federativni re-U ,ki Jugoslaviji in Socialistični republiki Sloveniji, je enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in občine v oboroženem boju in teritorialni obrambi, v izvrševanju nalog narodne zaščite, varnosti in družbene samozaščite ter v vseh drugih oblikah odpora, v civilni zaščiti ter v vseh oblikah varstva in reševanja ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin v vojnih akcijah ter pri izvrševanju drugih r.Uog, ki so pomembne za obrambo države. 250. člen Delovni ljudje in občani oblikujejo in uresničujejo v občini politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost neposredno na zborih delovnih ljudi in občanov in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v vojaških enotah in zavodih, v civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih v skupščini občine ter z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornim skupščini občine. 251. člen Osnovni namen graditve in krepitve ljudske obrambe je priprava vseh zmogljivosti in sredstev za splošni ljudski odpor zoper vsak oborožen napad ali drugo nevarnost, s katero bi bila ogrožena svoboda in neodvisnost države ali njena socialistična samoupravna družbena ureditev. Družbena samozaščita kot najširši obrambni in varnostni sistem je samoupravna funkcija, ki jo vsakodnevno uresničujejo delovni ljudje in občani v občini, vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih in drugih organizacijah. Osnovni namen družbene samozaščite je uresničevanje ustavnih določil o zaščiti ustavne ureditve, samoupravnih pravic delovnih ljudi, drugih pravic in svoboščin človeka in občana, varstvo družbenega premoženja, zagotovitve osebne varnosti ter premoženjske varnosti delovnih ljudi in občanov 252. člen Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svojih pristojnosti, določene z zakonom in tem statutom: — skupščina občine, — svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, — izvršni svet skupščine občine, — upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi skupščine občine, — občinski štab za teritorialno obrambo, — občinski štab za civilno zaščito, — med vojno pa tudi predsedstvo skupščine občine. 253. člen Občina v skladu z ustavo in zakonom v skladu s temelji sistema ljudske obrambe, varnosti In družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi širše družbenopolitične skupnosti ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in dm5- beno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave; ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor. Občina ureja in organizira ljudsko obrambo na svojem območju iil določa svoje obrambne načrte v skladu ž ustavo, zakonom, tem statutom ter z obrambnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti. 254. člen Skupščina občine obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji in republiki ustanavlja potrebne organe, usmerja obrambne priprave na območju občine, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte s teh področij. 255. člen Pri uresničevanju nalog na področju ljudske ot» rambe, varnosti in družbene samozaščite sodelujejo skupščina občine s skupščinami drugih občin, s katerimi usklajuje svoje delo na teh področjih, in po potrebi po dogovoru ustanavlja skupne službe. 256. člen Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnost,. Skupščine občinte, če se ta ne more sestati, predsedstvo skupščine občine, katerega sestavo in pristojnost določa zakon. Predsedstvo skupščine občine predloži sprejete splošne akte v potrditev skupščini občine, čim se ta lahko sestane. 257. člen Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav v občini ustanovi skupščina občine svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, ki usmerja in usklajuje obrambne pri-prave v občini v skladu z zakonom s sklepi, odloki in politiko širše družbenopolitične skupnosti ter skupščine občine. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvrševanje nalog, Id jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev skupščine občine. Sestavo, naloge in način dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbno samozaščito določi v skladu z zakonom skupščina občine z odlokom. 258. člen Pravice in dolžnosti izvršnega sveta in občinskin upravnih organov na področju ljudske obramb?, varnosti in družbene samozaščite določa zakon, podrobneje pa se opredelijo s splošnimi akti občine. 259. člen Za izvajanje oboroženih in drugih oblik odpora proti sovražniku se po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine v krajevnih skupnostih in temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela organizirajo enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem občine in zaščito objektov s stalno in množično borbeno aktivnostjo. Za vodenje in poveljevanje enotam teritorialne obrambe ter za usmerjanje in usklajevanje aktivnosti Štabov za teritorialno obrambo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela je pristojen štab za teritorialno obrambo, ki ga ustanovi skupščina občine z odlokom v skladu z zakonom. Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 260. člen Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih štabi za civilno zaščito. Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet skupščine občine v Skladu z zakonom. Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom, in je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine. 261. člen V primeru drugih posledic vojne akcije, naravne ali druge hude nesreče ali drugih izrednih razmer lahko predsednik izvršnega sveta skupščine občine odredi, da morajo pri zaščiti, reševanju in odpravljanju posledic sodelovati: — vsi za delo sposobni občani z delom, — vsi občani z opremo, stroji in vozili, s katerimi razpolagajo, — vse temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije in društva s svojimi reševalnimi enotami, z delavci, s strokovnjaki, z opremo in drugimi sredstvi, s katerimi razpolagajo. Z aktom, izdanim na podlagi prvega odstavka tega člena, se'določi tudi obseg in trajanje obveznosti v skladu z zakonom. 262. člen Za odkrivanje nevarnosti pred vsemi vrstami vojnih akcij, nevarnosti naravnih in drugih hudih nesreč in za alarmiranje organizira svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. 263. člen V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih,’ družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljanje za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil, in'prebivalstva ter za izvrševanje drugih nalog tako, kot je določeno z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine. Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih v statutu in načrtu samozaščitnih varnostnih ukrepov določijo način in oblike uresničevanja družbene samozaščite, pravice, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov, sveta skupščine krajevne skupnosti oziroma drugega ustreznega organa krajevne skupnosti in pristojnega organa ža družbeno samozaščito. Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti svet skupščine krajevne skupnosti, ki odloča o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti, Če se le-ti ne morejo sestati. Ce se tudi svet skupščine krajevne skupnosti ne more sestati, sprejme neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora dati te ukrepe v potrditev svetu skupščine krajevne skupnosti takoj, ko se lahko sestane. Organizacija in naloge sveta skupščine krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite se natančneje določijo s statutom krajevne skupnosti v skladu z zakonom 264. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizaćije in skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v okviru svojih razvojnih načrtov oziroma programov dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni, nevarnosti in v vojni. Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugih materialov. Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v kateri imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo Pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s podaja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter sodelujejo tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi, v katerih žive njihovi delavci. 265. člen Za neposredno izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in za izvajanje nalog s področja družbe-ne samozaščite po prejšnjem členu, ki so določene v statutu, pravilnikih in varnostnem načrtu, skrbi od-za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ga ustanovi delavski svet ali drug ustrezen orsan Opravljanja. 266. člen Delovni ljudje in občani v temelir.i organizaciji zjavljajo v Uradnem listu SR Slovenije kot uradnem Slasilu občine. ■ _ Akt skupščine občine začne veljati osmi dan po ^ja.vi, če ni v samem aktu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko . °či, da akt začne veljati prej kot osmi dan po, obja-1 'di tistega dne, kot. je bil objavljen, vendar ne pred ancvom objave. vrče štita Družbeni plan in proračun ter akti za njuno iz-vanje se uporabljajo za čar, na katerega se nana-dpužbeni plan in proračun. 325. člen Odlok oziroma drug splošni akt skupščine občine velja za območje občine, če ni v njem določeno, da velja za del območja občine. 326. člen Skupščina občine in njeni organi redno spremljajo in skrbijo za izvrševanje svojih aktov. Izvršni svet skupščine občine je dolžan poročati zborom o izvrševanju sprejetih aktov. Vsak zbor najmanj enkrat letno pregleda uresničevanje sprejetih aktov. d) Predsednik in podpredsednik skupščine občine, predsedniki in podpredsedniki zborov in tajnik skupščine 327. člen Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed delegatov v skupščini občine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po prej opravljenem kandidacijskem postopku. , Kandidata sta izvoljena, če sta dobila večino glasov delegatov vseh zborov skupščine občine. 328. člen Predsednik skupščine občine: — predstavlja občino Lenart in skupščino občine, — sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine, — skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, — skrbi za javnost dela skupščine in za uveljav- ljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije, ' - — daje pobudo za obravnavo posameznih zadev s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov in skupščin samoupravnih, interesnih skupnosti ter skrbi za usklajevanje njihovega dela, — podpisuje odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema posamezen zbor, — opravlja drug d' zadeve, ki so mu dane s poslovnikom skupščine občine in drugimi splošnimi akti. 329. člen Podpredsednik skupščine občine i pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja. Ce je predsednik skupščine občine zadržan, ga nadomestuje podpredsednik. 330. člen Vsak zbor skupščine ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed delegatov zbora na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po prej opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidati so izvoljeni, če so dobili večino glasov vseh delegatov zbora. Predsednik zbora: — predstavlja zbor, — sklicuje in vodi seje zbora, — skrbi, da zbor dela po poslovniku, — podpisuje resolucije in priporočila zbora, — opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine občine, njen izvršni svet ali najmanj ena tretjina delegacij oziroma konferenc delegacij posameznega zbora. Če predsednik zbora ne skliče seje, ki bi jo po statutu oziroma poslovniku moral sklicati, jo lahko skliče predsednik skupščine občine. Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomestuje podpredsednik. 331. člen Predsednik in podpredsednik skupščine, predsedniki in podpredsedniki zborov se volijo za štiri leta. Predsednikom in podpredsednikom preneha funkcija, če jim je pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni, prenehal mandat delegata. 332. člen Predsednik skupščine občine, podpredsednik skupščine in'predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik izvršnega sveta. Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi tisti, ki jih vabi predsednik skupščine. 333. člen Predsedstvo skupščine: — obravnava vprašanja usklajevanja in programi-, ranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, — pripravi predloge programov dela skupščine in njenih zborov, — skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnavajo v zborih in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov, — skrbi za sodelovanje skupščine s Skupščino SR Slovenije, svetom skupnosti podravskih občin in skupščinami drugih občin, — skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi,. — daje predlog dnevnega reda za seje zborov skupščine, — usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno ali glede opravljanja zadev, ki imajo skupen pomen za zbore, — zahteva od izvršnega sveta in delovnih teles skupščine, da ustrezno dopolnijo gradivo za sejo zborov, — spremlja delo delovnih teles skupščine in zborov ter obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so V zvezi z delom teh teles, — skrbi za izvajanje poslovnika zborov in teles skupščine, — predlaga višino sredstev, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine in njenih teles, -— opravlja druge zadeve, določene « poslovnikom za delo skupščine in drugimi predpisi. 334. člen Predsedstvo skupščine dela na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine. 335. člen , Skupščina občine ima tajnika. Tajnik skupščine organizira, vodi in usklajuje delo strokovne službe skupščine pri opravljanju nalog in zadev za potrebe delegatov, skupin delegatov, zborov, delovnih teles skupščine in zborov ter skrbi za njeno usklajeno delovanje. Tajnik skupščine skrbi za objavljanje gradiv za delo zborov, odlokov in drugih aktov skupščine in njenih teles in opravlja druge zadeve, določene s splošnim aktom skupščine. Tajnik skupščine pripravi predlog potrebnih sredstev za delo skupščine in njenih služb. 336. člen Tajnika skupščine imenuje skupščina občine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po prej opravljenem Imndidacijskem postopku. * Za svoje delo je tajnik odgovoren skupščini občine. /337. člen Tajnik skupščine občine pomaga presedniku skupščine občine pri organiziranju in pripravljanju sej skupščine in zborov ter predsedstva skupščine. • 338. člen Tajnik skupščine občine sodeluje s tajniki skup-.ščin samoupravnih interesnih skupnosti pri. pripravljanju zadev, ki sodijo v enakopravno pristojnost skupščine občine oziroma njenih zborov in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. 339. člen Tajnik skupščine občine ima glede medsebojnih razmerij in samoupravljanja delavcev v strokovni službi skupščine občine in izvršnega sveta pravice in dolžnosti predstojnika v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti. < e) Delovna telesa skupščine in zborov 340. člen Skupščina občine .in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje sistemskih vprašanj iz pristojnosti skupščine občine ter odločajo v okviru danih pristojnosti. Komisija skupščine občine se ustanovi za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine občine. Odbor se lahko ustanovi za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev. Dva ali vsi zbori skupščine občine lahko ustanovijo tudi sicupna delovna telesa. Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine za zadeve, v katerih te skupščin« enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine I Sestavo, naloge in pristojnosti komisij, odborov ter drugih delovnih teles določi skupščina občine s sklepom. 341. člen Komisija, odbori in druga delovna telesa skupščine in zborov (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa) se ustanovijo z nalogo, da: — ugotavljajo in obravnavaj, pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter se nanašajo na delo skupščine, — ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konlerenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge. zanje in stopnjo doseženega soglasja, — pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za izdajo odlokov, osnutke odlokov in predloge odlokov ter druge splošne akte skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij temeljnih samoupravnih organizacij ip skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah, — spremljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina občine, — ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja ter izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, — dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in proučujejo drugs zadeve iz pristojnosti zborov. 342. člen Da bi bile dosežene strokovno najustreznejše rešitve, skrbijo delovna telesa, da se v obravnavo in pripravo posameznih gradiv vključujejo tudi znanstvene in strokovne organizacije oziroma znanstveni in strokovni delavci. Delovna telesa lahko predlagajo zboru, da se da določena zadeva na dnevni red seje zbora, oziroma da naj zbor določene zadeve ne obravnava na seji, ker še ni dovolj proučena. 343. člen Zaradi seznanjanja s posameznimi problemi in razlogi za določene rešitve ali ugotavljanja ustreznosti ih pravilnosti posameznih rešitev se delovna telesa po-Vezujejo s samoupravnimi organizacijami in skup-hostmi in njihovimi delegacijami oziroma drugimi, ki s° obravnavali določene zadeve. Delovna telesa lahko Zvabijo delegate iz temeljnih samoupravnih orga-hizacij in skupnosti, predlagatelja, družbenopolitične °rganizacije in izvršni svet skupščine občine, kolikor sam predlagatelj, da skupaj z njimi razpravljajo o teh zadevah. 344. člen Skupščina občine ima naslednje str1nc komisije: — komisijo za volitve in imenovanja, — komisijo za družbeni nadzor, '— komisijo za vloge in pritožbe, ~~ statutarno komisijo, komisijo za odlikovanja' in priznanja, — komisijo za vprašanja borcev NOV, ~~ komisijo za verska vprašanja. ^ Skupščina občine lahko s sklepom ustanovi tudi g'uge stalne komisije. Z aktom o ustanovitv5 doVči tavo, naloge in način dela komisije. 345. člen Vsak zbor skupščine občine ima mandatno-imu-nitetno komisijo. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti izvoli na vsaki seji tričlansko verifikacijsko komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov. Na skupni seji vseh zborov se v tričlansko verifikacijsko komisijo izvoli iz vsakega zbora po en delegat. Sestavo, naloge in način dela mandatno-imunitet-nih komisij in verifikacijskih komisij določa poslovnik skupščine občine oziroma zborov. Mandatno-imunitetna komisija zbora krajevnih skupnosti odloča tudi o imunitetnih vprašanjih članov poravnalnih svetov. 346. člen Ciane^ komisij za volitve in imenovanja, družbeni nadzor, vloge in pritožbe izvoli skupščina občine izmed delegatov zborov, ostala! delovna telesa pa se-sestavljajo delegati, ki jih izvolijo skupščina in delegati družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti. Sestavo, način kandidiranja, naloge in način dela delovnih teles določa poslovnik skupščine občine. 347. člen N S poslovnikom skupščine občine so lahko posameznim delovnim telesom skupščine in njenim zborom dana pooblastila, da opravljajo ankete in poizvedbe ter v ta namen zahtevajo od državnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti potrebne podatke, spise in druge listine kakor tudi druga pooblastila za izpolnitev svojih nalog. Delovna telesa skupščine ne morejo imeti preiskovalnih ali drugih sodnih funkcij. 348. člen Občasna delovna telesa ustanovi skupščina občine ali posamezni zbor po potrebi s sklepom. V aktu o ustanovitvi delovnega telesa se določi njegova sestava, naloge in delovno področje. f) Družbeni sveti 349. člen Zaradi organiziranega družbenega vplivanja na razvijanje in zagotavljanje samoupravnega družbenega odločanja, uresničevanja delegatskih odnosov, spodbujanja razvoja socialističnih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, širšega družbenega vplivanja na funkcije oblasti, določanja in izvajanja družbene politike in opravljanja drugih družbenih zadev se ustanovijo družbeni sveti. 350. člen Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in pripravo odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politike in izvrševanjem zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. 351. člen Udeleženci v delu družbenih svetov so: skupščina občine oziroma njeni zbori, izvršni svet skupščine občine, občinska organizacije Zveze komunistov Lenart, Socialistična zveza delovnih ljudi občine Lenart, občinska organizacija Zveze sindikatov občine Lenart, občinska organizacija Zveze socialistične mladine Lenart, občinsko združenje Zveze borcev NOV in vojaških vojnih invalidov občine Lenart, samoupravne organizacije, interesne in druge skupnosti ter splošna združenja, na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev v delu sveta. / 352. člen Družbene svete ustanovi skupščina občine z odlokom po predhodnem dogovoru udeležencev v delu sveta. 353. člen Udeleženci v delu družbenega sveta določajo delegate za delo v svetu skladno s svojimi akti in dogovorom o družbenih svetih občine Lenart. 354. člen Družbeni svet ima predsednika in določeno število članov na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta. Predsednika družbenega sveta izvoli svet na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta. Predsednik ima namestnika, ki se izvoli na enak način. 355. člen Delovno področje, naloge in način dela družbenih svetov se določijo v skladu z dogovorom z odlokom o ustanovitvi družbenih svetov. v 356. člen Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč organov in organizacij glede določanja in izvajanja politike in uresničevanja družbenega nadzora' nad delom izvršnega sveta skupščine občine, občinskih upravnih organov, organov interesnih in drugi skupnosti. 357. člen Izvršni svet skupščine občine in občinski upravni organi so dolžni obravnavati mnenja in predloge družbenega sveta. Če izvršni svet oziroma upravni organ ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, je izvršni svet dolžan o tem obvestiti skupščino občine in druge udeležence v delu družbenega sveta, upravni organ pa izvršni svet skupščirie občiije in prek njega druge udeležence v delu sveta. 358. člen Skupščina občine lahko z odlokom ustanovi družbene svete za posamezne upravne organe ali upravna področja iz pristojnosti upravnih organov občine na podlagi poprejšnjega dogovora z udeleženci v delu družbenega sveta. Skupščina občine z odlokom določi sestavo, področje in način dela družbe*'"'’^ sve^a v sklad" z določili tega statuta. 3. Izvršni svet skupščine občine in upravni organi a) Skupne določbe 359. člen V mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo iunkcijo državne uprave Izvršni svet Skupščine občine Lenart (v nadaljevanju: izvršni svet) kot izvršilni organ Skupščine občine Lenart ter upravni organi občine Lenart (v nadaljevanju: upravni organi) v mejah svojega delovnega področja, določenega z ustavo, zakoni, tem statutom in odloki skupščine občine. Pri'uresničevanju funkcije državne uprave v okviru pravic in dolžnosti občine lahko opravljajo določene zadeve tudi samoupravne in druge organizacije ter skupnosti za območje občine, kadar jim je to poverjeno z zakonom, tem statutom, ali odlokom skupščine občine. 360. člen Izvršni svet in upravni organi uresničujejo svoje funkcije na način, določen z zveznim zakonom o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter o zveznih upravnih organih, z zakonom o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih ter tem statutom. Izvršni svet in upravni organi morajo v mejah svojih pravic in dolžnosti z vsem svojim delovanjem zagotoviti popolno, smotrno in učinkovito izvrševanje funkcij državne uprave, spoštovanje ustavnosti in zakonitosti ter ustvarjalno prispevati h krepitvi in razvoju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov in političnega sistema v občini. 361. člen Pri izvrševanju svojih funkcij se izvršni svet in upravni organi povezujejo z organizacijami združenega dela, z njihovimi splošnimi združenji in gospodarsko zbornico, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami ter društvi zaradi demokratične izmenjave mnenj pri pripravi in sprejemanju družbenih odločitev in zagotavljanju pogojev za njihovo uresničevanje. Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami neposredno v družbenih svetih in v drugih dogovorjenih oblikah sodelovanja. Izvršni svet in upravni organi morajo po tisku ir drugih sredstvih javnega obveščanja seznanjati javnost 6 vprašanjih iz svojega delovnega področja, ki imajo neposreden pomen za občane, samoupravne in. druge organizacije, skupnosti in društva, ter o ukrepih za njihovo reševanje. Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do delovnih ljudi in občanov temeljijo na medsebojnem sodelovanju in zaupanju, na spoštovanju človekove osebnosti in varovanju ugleda organa. 362. člen Izvršni svet in upravni organi morajo s svojim delom prispevati k uspešnemu delovanju delegacij in delegatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti ir za skupščine samoupravnih interesnih skunnosti. kadar te enakopravno od'očajo s pnstoinimi zbori sk”rl-ščin družbenopolitičnih skupnosti ter jim dajati po- polne in točne podatke oziroma pojasnila o vprašanjih, ki imajo pomen za odločanje delegacij in delegatov. Izvršni svet in upravni organi obravnavajo pobude delegacij in delegatov^ pripravljajo odgovore na njihove pobude in jim zagotavljajo strokovno pomoč pri oblikovanju pobud in predlogov ter seznanjajo delegacije o pripravi predpisov ali drugih splošnih aktov kot tudi o izhodiščih za reševanje vprašanj, ki jih bodo predpisi urejali. 363. člen Izvršni svet in upravni organi morajo uvajati in razvijati take oblike in metode dela, s katerimi se povečuje učinkovitost njihovega dela, uveljavlja strokovno znanje delavcev v teh organih ter spodbuja njihova ustvarjalnost in odgovornost za delo. Izvršni svet in upravni organi se pri svojem delu opirajo na znanstvena in strokovna dognanja ter skrbijo za tehnološko modernizacijo svojega dela. 364. člen Izvršni svet in upravni organi so za izvrševanje svojih funkcij odgovorni skupščini občine, upravni organi pa tudi izvršnemu svetu. Funkcionarji v izvršnem svetu in v upravnih organih so pri opravljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom in so za svoje delo politično odgovorni v skladu z zakonom. 365. člen Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične in druge organizacije imajo pri uresničevanju družbenega nadzorstva nad delom izvršnega sveta in upravnih organov pravico in dolžnost dajati skupščini občine pripombe in pobude v zvezi z delom izvršnega sveta, skupščini in izvršnemu svetu pa v zvezi z delom upravnih organov. 366. člen Delo izvršnega sveta in upravnih organov je jav-Uo, Način uresničevanja javnosti dela urejajo ti organi s svojimi splošnimi akti in v skladu Z zakonom m tem statutom. b) Izvršni svet 367. člen Izvršni svet opravlja zadeve, ki so določene v ^stavi, zakonih, tem statutu in odlokih skupščine ob- in ima do skupščine občine in do drugih občin- »Irth organov pravice in dolžnosti, ki jih določajo na-vedesii predpisi. Pri uresničevanju svoje ustavne in statutarne odgovornosti do skupščine občine za stanje na vseh pod-l'očjih družbenega življenja v občini, za izvajanje po-htike in izvrševanje odlokov, zakonov in drugih splošnih aktov skupščin družbenopolitičnih skupnosti, kot uhi za delo upravnih organov izvršni svet zlasti: •— spremlja stanje in uresničevanje politike skup-občine ter ji predlaga ustrezne rešitve, , '— predlaga odloke, druge predpise in splošne akte 11 haje mnenja o predlogih odlokov, drugih predpi-.°v in splošnih aktov, ki jih skupščini občine predlogo drugi predlagatelji, — določa osnutek in predlog družbenega plana občine, — določa predlog * splošne bilance sredstev za splošno in skupno porabo, — določa predlog. Občinskega proračuna in zaključnega računa proračuna ter skrbi za njuno izvrševanje, — odloča o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, :— izdaja odredbe in druge predpise za izvrševa-. nje odlokov skupščine občine in zakonov v okviru občinske pristojnosti, — skrbi za izvrševanje določene politike in izvrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščin družbenopolitičnih skupnosti v okviru občinske pristojnosti, — usmerja in usklajuje delo upravnih , organov, . nadzoruje njihovo delo, odloča v sporih o pristojnosti med upravnimi organi, skrbi za to, da ti organi vestno in odgovorno izvršujejo svoje funkcije ter sprejema ukrepe, s katerimi se zagotavljajo zakonitost, učinkovitost in ekonomičnost dela upravnih organov, — skrbi v mejah pravic in dolžnosti, določenih v zakonu, tem statutu ali odloku za izvrševanje .obrambne politike občine in za. izvajanje obrambnih priprav, — sprejema pošloVnik o svojem delu, — ustanavlja svoje organe, — daje mnenja in predloge k ustanovitvi in ukinitvi medobčinskih upravnih 'organov, usmerja in usklajuje njihovo delo ter izvršuje druge pravice in dolžnosti do teh organov v skladu z ustavo in zakonorn, — imenuje in razrešuje sekretarja izvršnega sveta. 368. člen Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom, tem statutom ali odlokom določeno drugače. Izvršni svet skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi’ Občine Lenart in odloča o, njihovem razpolaganju. Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, Id pripadajo občini Lenart kot ustanovitelju nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena. Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, s katerimi se izvaja v odloku, družbenem planu in na drugi načni izražena politika, ki jo je določila skupščina občine, in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti skupščina občine. V mejah pooblastil, ki jih ima po ustavi, zakonu, tem statutu lahko izvršni svet prevzema z družbenimi in drugimi dogovori obveznosti za izvajanje politike in za izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine občine. ' 369. člen Izvršni svet mora ugotoviti dejansko stanje in ustrezno ukrepati, če skupščina občine ali družbenopolitične organizacije opozorijo na nepravilnosti pri delu posameznih upravnih organov ter o tem obvestiti organ oziroma organizacijo, ki je opozorila na nepravilnosti. 370. člen Izvršni svet1 pri izvrševanju nadzorstva nad delom upravnih organov razveljavi predpis upravnega organa, ki je v nasprotju z zakonom, odlokom skupščine občine ali predpisom izvršnega sveta. Izvršni svet odpravi predpis upravnega organa, s katerim so v nasprotju z zakonom, odlokom skupščine občine ali predpisom izvršnega sveta prizadete svoboščine, pravice ali dolžnosti človeka in občana, neodtujljive pravice delovnih ljudi v združenem delu ali razpolaganju z združenimi sredstvi ali s katerimi prihajajo posamezne organizacije in skupnosti oziroma skupine teh organizacij ali posamezniki neutemeljeno v posebno ugoden položaj, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon ali odlok skupščine občine. c) Sestava izvršnega sveta, pravice in dolžnosti ■ njegovih članov ter način dela 371. člen • Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in 9 članov, ki jih izvoli skupščina občine na predlog kandidata, ki ga je občinska konferenca SZDL Lenart predlagala za predsednika občinskega izvršnega sveta. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta predstojnike, ki bodo vodili občinske upravne organe. Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini razrešitev posameznih članov in izvolitev novih. 372. člen Predsedniku, podpredsedniku in članu izvršnega , sveta, ki je izvoljen iz vrst delegatov zborov skupščine občine, preneha mandat v zboru. 373. člen Člani izvršpega sveta ne morejo biti: individualni poslovodni organ organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ii]i skupnosti, predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa takšne organizacije in skupnosti, kot tudi ne druga oseba, katera funkcija v organijaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ali družbenopolitični organizaciji ni združljiva s funkcijo člana izvršnega sveta. 374. člen Mandatna doba predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta traja štiri leta. 375. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v skupščini občine. O imuniteti člana izvršnega sveta s odloča izvršni svet. Predsednik izvršnega, sveta mora obvestiti skupščino občine o odločitvah izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovih članov na prvi prihodnji seji skupščine občine. 376. člen Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta dajo pred prevzemom dolžnosti pred predsednikom skupščine občine tole slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno 'in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih in statutu občine ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter napredek in razvoj Socialistične federativne republike Jugoslavije, Socialistične republike Slovenije in občine Lenart.« 377. člen Predsednik izvršnega sveta sklicuje seje sveta na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika skupščine občine ali na zahtevo najmanj 5 članov sveta. Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, predseduje sejam, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi za uresničevanje programa dela in sklepov, podpisuje predpise in druge splošne akte, ki jih sprejme svet, skrbi za njihovo izvrševanje, skrbi, da se uporablja poslovnik o delu sveta in da se uresničuje sodelovanje sveta z drugimi organi in organizacijami ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon, ta statut ali odloki skupščine občine. Predsednika izvršnega sveta nadomestuje v njegovi odsotnosti podpredsednik. 378. člen Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta. 379. člen Za obravnavo zadev iz svoje pristojnosti lahko izvršni svet ustanovi stalna ali začasna delovna oziroma posvetovalna telesa v skladu z načeli tega statuta. Za odločanje v upravnem postopku in o drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti lahko ustanovi izvršni svet posebno komisijo. * Z aktom o ustanovitvi se določi sestava, naloge in način dela delovnih in drugih teles izvršnega sveta. 380. člen Delo 'izvršnega sveta je javno. Javnost dela zagotavlja izvršni svet skupščine občine, s tem da: . —• dobi od zainteresiranih organov, organizacij in skupnosti mnenja in predloge, — obravnava pobude in'predloge, — vabi k sodelovanju predstavnike zainteresiranih organov, organizacij, skupnosti in občanov, — skrbi za organizacijske, materialne, tehnične in druge pogoje, da morejo organizacije in skupnosti in občani povedati svoja stališča, mnenja in predloge, — skrbi za uresničevanje družbenega vpliva na svoje delo, — je dolžan dajati predstavnikom tiska in drugih sredstev javnega obveščanja na njihovo zahtevo obvestila in podatke o posameznih vprašanjih svojega delovnega področja, — daje predstavnikom temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam, skupnostim in društvom na njihovo zahtevo obvestila in podatke o posameznih vprašanjih svojega delovnega področja, ki imajo pomen za t® organizacije, skupnosti in društva. Izvršni svet seznanja javnost prek sredstev javnega obveščanja o izvrševanju nalog svojega delovnega področja, o predpisih in ukrepih, ki jih pripravlja kakor tudi o predlogih drugih odločitev, ki se nanašajo na najširši krog delovnih ljudi in občanov. Izvršni svet odreče dejanje podatkov oziroma obvestil, če pomenijo državno, vojaško ali uradno tajnost ali če bi to bilo v nasprotju z družbenimi interesi, ki jih določa ustava oziroma zakon. 381. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati, da se obravnava pOsamezno vprašanje iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, predlagati sprejem predpisa iz pristojnosti sveta in določitev načelnih stališč ter smernic za delo upravnih organov, se udeleževati obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja izvršni svet. V skladu s poslovnikom o delu izvršnega sveta imajo člani sveta pravico sodelovati pri delu izvršnega sveta in izrekati svoja mnenja ter predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja. Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališči sveta predstavlja svet v skupščini občine. 382. člen Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje Politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih »poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo. Izvršni svet lahko predlaga zboru skupščine občine, da odloži obravnavanje predloga odloka, drugega predpisa ali splošnega akta ali da se zaradi obravnavanja določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine in članov občinskega izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine, da bi na njej obrazložil svoje stališče. 386. člen Izvršni svet odgovarja za svoje delo skupščini ob-—ae in vsakemu zboru skupščine občine v zadevah i? svojega delovnega področja. 387. člen Izvršni svet je dolžan obveščati skupščino občine o svojem delu. Izvršni svet je dolžan zborom skupščine občine na njihovo zahtevo kot tudi na lastno iniciativo, najmanj pa enkrat letno dati poročilo o izvajanju politike, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine, o stanju in razvoju na vseh ali na posameznih področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti, kakor tudi o svojem delu ter jim predlagati ustrezne ukrepe. Izvršni svet je dolžan ravnati po smernicah it sklepih skupščine občine in njenih zborov. 383. člen Izvršni svet v skladu z določbami tega statuta, s svojim poslovnikom in drugimi akti samostojno ureja svojo notranjo organizacijo, podrobnejši način dela in druga za njegovo delo pomembna vprašanja. 384. člen Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve, določene s tem statutom in s poslovnikom izvršnega sveta. Sekretarja imenuje in razrešuje izvršni svet Sekretar izvršnega sveta skrbi po navodilih pred-sednika in v skladu s poslovnikom izvršnega sveta 23 pripravo sej in pošiljanje gradiv, ki so potrebna zn delo izvršnega sveta 'in njegovih delovnih teles; polaga predsedniku pri izvrševanju njegovih pravic in dolžnosti v zvezi z organiziranjem sej ter izvrševanjem sklepov izvršnega sveta; skrbi za pravočasno pošredo-vanje gradiv, ki jih obravnava skupščina občine, pred-Sedniku skupščine občine. Sekretar izvršnega sveta vodi in usklajuje delo strokovne službe izvršnega sveta pri opravljanju na-■?§ in zadev s področja izvršnega sveta, zagotavlja plovnim telesom izvršnega sveta pomoč in sodelovali® strokovnih, tehničnih in drugih služb, skrbi za ehnično usklajenost dela v delovnih telesih izvršnega s^eta in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo v izvršnem svetu, ki mu jih poveri izvršni svet i njegov predsednik. i i Razmerje izvršnega sveta do skupščine občine, druž-enopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih V-Vnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter njegova odgovornost 385. člen izvršni svet mora obveščati zbore skupščine ob-0 svojem delu. 388. člen Izvršni svet ima pravico, kadar pa to zahteva skupščina občine ali njeni zbori pa dolžnost, da se izreče o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini in ki se nanaša na vprašanje iz njegove pristojnosti, na delo občinskih upravnih »rganov ih na druga vprašanja, ki imajo pomen za njegovo delo. Izvršni svet je dolžan dajati odgovore ih. pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine, delovna telesa skupščine in zborov, delegacije in konference delegacij ter delegati v zborih skupščine občine. 389. člen - Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike, izvrševanja odloka, drugega predpisa ali splošnenga akta skupščine, ki bi naj bil sprejet, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet odlok, drug predpis ali splošni akt, ki ga predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Ce skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je dolžan odstopiti. 390. člen Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj deset svojih delegatov postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice obravnavajo zbori skupščine občine na ločenih sejah. 391. člen Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko predsednik in vsak član izvršnega »veta. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta. 392. »en Delegacije oziroma konference delegacij lahko v Kateremkoli zboru po svojem delegatu zahtevajo, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. 393. člen Izvršni svet sodeluje z družbenimi sveti zlasti o vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje politike, ki jo je določila skupščina občine, na izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov na posameznem upravnem področju, na razpolaganje s pomembnimi sredstvi, na pogoje gospodarjenja, na način in pogoje uveljavljanja pravic delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, na spremljanje dela občinskih upravnih organov in na družbeno kontrolo nad njihovim delom. 394. člen Izvršni svet pri uresničevanju svojih funkcij tudi neposredno sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v vprašanjih, ki imajo pomen za te organizacije, za uresničevanje njihove vloge in za izvrševanje 'družbenega nadzorstva. Izvršni svet daje družbenopolitičnim .organizacijam na njihovo zahtevo podatke, pojasnila in mnenja ter jih obvešča o vprašanjih svojega delovnega področja, na katera, lahko s svojo aktivnostjo, vplivajo, obravnava pobude, predloge, pripombe in stališča družbenopolitičnih organizacij in njihovih delovnih teles v zvezi z delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in z reševanjem vprašanj na posameznih področjih ter jih obvešča o storjenih ukrepih. 395. člen Izvršni svet sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike, organiziranju strokovnih služb na ustreznih ..področjih pri pripravljanju predlogov odlokov in drugih splošnih aktov kakor tudi v zadevah, ki se nanašajo, ha izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov. 396. člen , Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja politike zakonov in drugih splošnih aktov. Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih in ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi, mnenji oziroma pripombami. Kadar izvršni svet na svoji seji obravnava zadeve s področja Samoupravnih interesnih skupnosti, katerih skupščine enakopravno, odločajo z zbori skupščine občine, imajo predstavniki teh samoupravnih interesnih skupnosti pravico sodelovati V razpravi na seji izvršnega sveta. 397. člen Izvršni svet lahko predlaga, skupščini občine, da . začasno uredi vprašanje, od katerega je odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja določeno dejavnost ali zadevo posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta ne uredi takega vprašanja. 398. člen Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posamezni samoupravni interesni skupnosti iz prejšnjega člena bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev in občanov ali pri izvrševanju določenih dejavnosti ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščini občine, da uporabi zoper njo ustrezne začasne ukrepe 399. člen Izvršni svet pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega, dela, s krajevnimi skupnostmi, z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, z družbenimi organizacijami in društvi o vseh vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena. , Izvršni svet mora omogočiti samoupravnim organizacijam in skupnostim iz prejšnjega odstavka, da izrazijo svoja stališča, mnenja, pobude in predloge o vprašanjih, za, katera so zainteresirane. in da na drug način prispevajo k reševanju teh vprašanj. 400. člen Izvršni svet ima pri opravljanju svoje funkcije dt samoupravnih interesnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela,- krajevnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zlasti naslednje pravice in dolžnosti: — predlaga sprejem samoupravnih sporazumov o osnovah plana in nudi ustrezno pomoč nosilcem planiranja, —- nadzoruje zakonitost dela, kadar je za to pooblaščen z zakonom, tem statutom oziroma sklepom skupščine občine, , - — predlaga in izvaja ukrepe, predpise zaradi določanja pogojev za čim bolj skladno in stabilno razvijanje odnosov v pridobivanju dohodka in njegovi delitvi, — daje pobudo za sprejem začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine te;r izvajanje teh ukrepov, če to predvideva zakon, statut oziroma sklep skupščine občine. 401. člen Izvršni svet ima Pri izvajanju svojih nalog pravico zahtevati od temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih skupnosti, krajevnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenih organizacij in društev ter državnih organov podatke in pojasnila o vprašanjih iz svojega delovnega področja. Samoupravne organizacije in organi iz prejšnjega odstavka morajo izvršnemu svetu na njegovo zahtevo poslati obvestila in podatke, ki jih potrebuje za izvajanje družbenega nadzorstva. 402. člen V skladu z odgovornostjo za delo občinskih upravnih organov izvršni svet nadzoruje, kako ti organi izvajajo, oziroma zagotavljajo izvajanje po1 itike ter izvrševanje zakonov, predpisov, družbenih planov, dru- gih splošnih aktov ter načelnih stališč in smernic skupščine občine in izvršnega sveta. Izvršni svet lahko zahteva, da morajo občinski upravni organi proučiti stanje na posameznem področju oziroma posamezna vprašanja, v določenem roku opraviti določeno nalogo s svojega delovnega področja in mu 0 tem poročati. 403. člen Kadar, skupščina občine ali družbenopolitične organizacije opozorijo ha nepravilnosti pri delu posameznih upravnih organov, je izvršni Svet dolžan Ugotoviti dejansko stanje in v Zveži š tem storiti ustrezne ukrepe. O svojih Ugotovitvah in Ukrepih Obvesti skupščino občine oziroma organizacijo, ki je opozorila na nepravilnosti. d) Občinski upravni organi i. Splošnedoločbe 404. člen Upravne organe, strokovne službe skupščine in izvršnega sveta ustanovi in odpravi skupščina z odlokom v skladu s tem statutom. Z odlokom določi skupščina občine _ delovno področje upravnih organov in strokovnih služb skladno s temeljnimi načeli, da se mora zagotoviti polno, učinkovito in racionalno opravljanje vseh nalog upravnih organov in strokovnih služb v okviru pravice in dolžnosti občine. 405. člen Z odlokom skupščine občine se lahko poveri organizacijam združenega dela, drugim samoupravnih organizacijam in skupnostim, drugim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti določena razmerja širšega pomena, da odločajo o posameznih stvareh, 0 določenih pravicah in Obveznostih in da opravljajo druga javna pooblastila. Z odlokom skupščine občine iz prejšnjega odstavka se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki se poverijo posameznim organizacijam in skupnostim, ter določijo pravice skupščine in drugih organov občine glede dajanja smernic tem organizacijam m skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z javnimi pooblastili. 406. člen Upravni organi so dolžni svoje naloge, določen z ustavo, zakoni in tem statutom, opravljati na način, ki ustreza samoupravnemu položaju in pravicam delovnih ljudi in občanov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organiza-cilah m skupnostih v skladu z načeli svobodnega samoupravnega združevanja in samoorganiziranja de-°vnih ljudi in občanov ter svoboščinami, pravicami m dolžnostmi človeka in občana. 407. člen Upravni organi so pri opravljanju svojih nalog sarnostojni v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi, tekonih, statutu in splošnih aktih skupščine občine. r’- svojem delu se morajo ravnati tudi no splošnih smernicah in načelnih stališčih skupščine občine in izvršnega sveta. V zadevah, ki so splošnega pomena za republiko ali zvezo, pa se morajo ravnati po obveznih navodilih pristojnih zveznih in republiških upravnih organov. 408. člen Upravni organi so za svoje delo in za stanje na področju, za katero so ustanovljeni, odgovorni skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu v okviru svojih pravic in dolžnosti. Upravni organi so dolžni sprejmljati stanje na svojih delovnih področjih, zagotavljati potrebne informacije, zakonitost, opravljati nadzorstvo, sodelovati v pripravi in uresničevanju družbenih planov in drugih ukrepov, pobud ter aktivnosti, ki imajo pomen za zagotavljanje splošnih družbenih interesov in pravic delovnih ljudi in občanov. 409. čler Upravni organi so predvsem dolžni: — izvajati določeno politiko, izvrševati zakone, odloke, druge predpise ih splošne akte oziroma zagotavljati njihovo izvrševanje, pripravljati odloke, predpise in splošne akte ter opravljati druga strokovna dela za skupščino občine in izvršni svet, — dajati pobude za sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki imajo pomen za skupne in splošne interese družbe, združenega dela in občanov, .— pravočasno dajati pobude in spremljati pripravljanje planov razvoja in samoupravnih sporazumov o osnovah planov občine ter nosilcem planiranja ustrezno pomagati, — redno spremljati uresničevanje družbenih planov in predlagati potrebne ukrepe, — odločati v upravnih stvareh ter opravljati v okviru pooblastil upravno nadzorstvo nad uporabo zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, nadzorstvo nad zakonitostjo aktov, s katerimi se odloča o pravicah in dolžnostih občanov in organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij, inšpekcijsko nadzorstvo ter ukrepati V skladu z zakonom in drugimi splošnimi akti, — Obveščati skupščino občine in njen izvršni svet o stanju in pojavih, ki imajo pomen za utrjevanje zakonitosti, varstvo pravic in interesov občanov, razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ter za uresničevanje in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter predlagati ustrezne ukrepe, — pravočasno opozarjati organizacije združenega dela, samoupravne organizacije ter skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva na stanje, pojave in gibanja, ki imajo pomen za uresničevanje njihovega ustavnega položaja in Vloge v družbi, -— opravljati druge zadeve, ki jih določa ustava, zakon, ta statut in drugi splošni akti, — opravljati drugo strokovno delo za skupščino občine in njen izvršni svet. 410. člen Upravni, organi uresničujejo svojo odgovornost za stanje na področju, za katero so ustanovljeni, s tem da sodelujejo Z drugimi upravnimi in državnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, samouprav- nimi interesnimi skupnostmi, temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi in drugimi skupnostmi, družbenimi organizacijami in društvi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Upravni organi sodelujejo z organi, organizacijami in skupnostmi iz prejšnjega odstavka zlasti o vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje sprejete politike, izvrševanje zakonov, predpisov in ' drugih splošnih aktov, pogoje gospodarjenja, uveljavljanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, uresničevanje družbenega nadzorstva, uveljavljanje s plani začrtanih nalog in odgovornosti ih o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, po določilih tega statuta. 411. člen Upravni organi pripravljajo odloke, druge predpise in splošne akte za potrebe skupščine občine in izvršnega sveta v skladu s programi dela oziroma na posebno zahtevo ali na lastno pobudo. Pri tem se ravnajo po načelnih stališčih in smernicah skupščine občine in izvršnega sveta, če sta jih sprejela o določenih vprašanjih. Upravni organi pripravljajo tudi analitična, informativna in druga gradiva za skupščino in izvršni svet. Pri tem sodelujejo s strokovnimi'organizacijami, oziroma jim lahko poverijo izdelavo takih gradiv, če so za pripravo potrebne posebne strokovne ali znanstvene metode, ki jih ni mogoče zagotoviti v upravnem organu. 412. člei Kadar predpise in splošne akte pripravljajo delovna telesa skupščine, delegacije, samoupravne orga-nizdčije in skupnosti, so jim upravni organi dolžni dati ustrezne podatke in obvestila ter strokovna mnenja o vprašanjih s svojega delovnega področja. 413. člen Upravni organi zagotavljajo pogoje za delovanje delegacij in delegatov v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, s tem da obravnavajo pobude delegatov in delegacij ter jih seznanjajo s pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih pripravljajo. Gradiva, ki jih pripravljajo, morajo biti pregledna, razumljiva, z različnimi možnimi rešitvami, nakazanimi posledicami možnih odločitev tako, da je omogočena obravnava gradiv, dajanje mnenj, pripomb in predlogov. , Upravni organi so dolžni na zahtevo delegatov in delegacij dajati obvestila o ustreznih vprašanjih s svojega delovnega področja ter jim nuditi strokovno pomoč, potrebno za izvrševanje njihovih funkcij, kolikor dajanje teh podatkov in obvestil oziroma strokovne pomoči ni zagotovljeno v okviru strokovnih služb skupščine ali na drug način. 414. člen Upravni organi v okviru svojega delovnega področja dajejo delovnim ljudem in občanom pri uresničevanju njihovih pravic in interesov potrebne podatke, obvestila, napotke in strokovno pomoč v zadevah, zaradi katerih se delovni ljudje in občani obračajo nanje. 415. člen Upravni organi sodelujejo s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti pri pripravi poročil, informacij, predlogov in drugega gradiva za skupščino občine in izvršni svet o vprašanjih, o katerih skuščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki imajo skupen pomen za samoupravne interesne skupnosti in upravne organe. Upravni organi sodelujejo s strokovnimi službami samoupravnih interesnih ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, zahtevajo od njih občasna poročila in podatke, pojasnila ter mnenja o vprašanjih z njihovega delovnega področja. 416. člen V okviru svojih pravic in dolžnosti upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o stanju, pojavih in problemih v občini oziroma na posameznih področjih družbenega življenja, ki so pomembna za •uresničevanje vloge teh organizacij. Upravni organi sodelujejo z družbenimi organizacijami, društvi in združenji občanov v zadevah, ki so pomembne za uresničevanje ciljev teh organizacij in za delo njihovih organov ter za razvijanje ustreznih aktivnosti delovnih ljudi in občanov kot za izvrševanje družbenih nalog, ki so zaupane teni organizacijam. 417. člen Upravni organi morajo v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelovati o vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena. V ta namen lahko sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, ustanavljajo začasne skupne strokovne komisije in delovne skupine, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter organizacijo druge oblike medsebojnega sodelovanja. 418. člen V mejah svojega delovnega področja in svoje pristojnosti opravljajo upravni organi zadeve s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki jim jih nalagajo zakoni, drugi predpisi ter načrti obrambnih priprav. Pri tem sodelujejo z upravnim organom, pristojnim za ljudsko obrambo in s poveljstvi oboroženih sil. 419. člen Delo upravnih organov usklajuje in usmerja izvršni svet, s tem da obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij več upravnih organov, zavzema načelna stališča o takih vprašanjih, določa smernice za uskladitev dela, zavzema načelna stališča o temeljnih in drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov. 420. člen Upravni organi obveščajo izvršni svet o stanju ter o problemih na posameznem področju, na njegovo zahtevo pa morajo dati tudi podatke, poročila in P°' jasnila v zadevah svojega delovnega področja. Upravni organi lahko zahtevajo, da izvršni svet obravnava in zavzame stališče do posameznih vprs' šanj v zvezi z izvajanjem politike, zakonov in drug''1 splošnih aktov kakor tudi do vprašanj v zvezi s Pr’" pravd odlokov, splošnih aktov in drugih ukrepov. 421. člen Upravni organi so za izvrševanje svojih nalog odgovorni skupščini občini pa tudi izvršnemu svetu. Upravni organi poročajo skupščini občine o svojem delu. Na zahtevo skupščine, posameznega zbora oziroma delovnega telesa so dolžni dajati podatke, pojasnila in obvestila o zadevah s svojega delovnega področja, raziskati stanje na posameznem področju, proučiti posamezna vprašanja, pripraviti poročilo, elaborat ali osnutek -predpisa oziroma drugega ukrepa in izvršiti v določenem roku posamezne zadeve ter o tem poročati. 422. člen Pri opravljanju nadzorstva iz prejšnjega odstavka ima načelnik ali predsednik komiteja prav'ičo in dolžnost nadzorovati izvrševanje predpisov, ki jih neposredno izvršuje upravni organ v sestavi, dajati mu obvezna navodila, določati posamezne naloge v mejah delovnega področja organa v sestavi, zahtevati poročila in podatke o opravljanju njegovih nalog ter opravljati druge naloge, za katere je pooblaščen. 427. člen Oddelek se ustanovi za področja, na katerih je izvrševanje politike, zakonov ter drugih splošnih aktov v izključni ali pretežni pristojnosti upravnih organov. Delo oddelka vodi načelnik. Delo upravnih organov je javno. Javnost dela zagotavljajo upravni organi v skladu z določili 380. člena tega statuta. 2. Organizacij a upravnih organovin strokovnih služb 423. člen Za opravljanje upravnih nalog iz občinske pristojnosti se ustanovijo upravni organi. Upravni organ se ustanovi za eno, lahko pa tudi za več med seboj povezanih področij, če se izvrševanje upravnih nalog na teh področjih zaradi skupnih interesov, značaja in obsega nalog ter načina delovanja upravnega organa lahko organizira v enem organu. 424. člen Za opravljanje strokovnih in drugih opravil za Potrebe skupščine občine in izvršnega sveta kakor tudi za opravljanje drugih nalog, katerih izvrševanja ne. zagotavljajo upravni organi, se ustanovijo ustrezne strokovne službe. Strokovna služba lahko opravlja določene naloge tudi za potrebe drugih samoupravnih organov, orga-hizacij in skupnosti v . občini, če jim jih ti. poverijo v skladu z dogovorom. Za strokovne službe se smiselno uporabljajo določila o pravicah, obveznostih in odgovornostih uprav-hih. organov. 425. člen Upravni organi se ustanovijo kot individualno vo-'khi upravni organi (v nadaljnjem besedilu: individualni upravni organi) ali kot kolegijsko vodeni orga-dt (v nadaljnjem besedilu: kolegijski upravni organi). Individualni upravni organi so: oddelki, uprave, Zav°di, uradi in inšpektorati. Kolegijski upravni organi so: komiteji in komisije. 426. člen Za opravljanje določenih nalog z delovnega pod-c-ia upravnega organa se lahko ustanovijo upravni Sani v sestavu. i . Kot upravni organi v sestavu oddelka a}i komi-{ Ja se lahko ustanovijo uprava, urad, komisija in in-Pektorat. fjj Delo upravnega organa v sestavu nadzoruje uprav-0rgan, v katerega sestavu je. 428. člen uprava se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na določenem področju, ki.zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu. Delo uprave, vodi načelnik. 429. člen Zavod se ustanovi za opravljanje določenih strokovnih nalog, zlasti za proučevanje, razisko-zanje, strokovno obdelavo posameznih vprašanj pa tudi za izvrševanje upravnih pooblastil v skladu z njegovimi strokovnimi nalogami. Delo zavoda vodi direktor. 430. člen Komite se ustanovi za področja, na katerih je pri opravljanju upravnih nalog potrebno zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in 'njihovimi združenji, družbenopolitičnimi organizacijami ter z drugimi upravnimi organi, o vprašanjih skupnega pomena in interesa zaradi zagotavljanja enotnosti pri oblikovanju in izvajanju politike, izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov. Komite je kolegijski organ, ki ga sestavljajo predsednik in določeno š' ilo članov. Skupščina občine na predlog, izvršnega sveta do-ioči sestavo in število članov komiteja, tako, da določi tudi, katere organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena delegirajo svoje predstavnike v komite ter število članov komiteja, ki jih imenuje izvršni svet. 431. člen Komite vodita v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določajo zakon, statut in odlok skupščine občine, komite kot kolegijsko telo in predsednik komiteja. Komite dela na sejah ih odloča z večino glasov vseh članov. Komite obravnava zadeve s svojega delovnega področja, izvaja predpise in druge akte, izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen, predlaga skupščini in izvršnemu svetu ustrezne ukrepe, odloke in druge splošne akte, daje mnenje o vprašanjih s svojega delovnega področja, izdaja izvršilne predpise, za katere je pooblaščen z zakonom ali odlokom skupščine, ter opravlja druge naloge, za katere tako določajo zakon, štab'1' ali odlok skupščine občine. Predsednik komiteja skrbi Za pripravo sej, jih sklicuje in vodi ter predstavlja komite, podpisuje sklepe in druge akte, skrbi za njihovo izvrševanje, izdaja odločbe v upravnem postopku, izvršuje druge pravice in dolžnosti predstojnika, ki vodi upravni organ. Komite sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela. 432. člen Komisija se ustanovi za opravljanje določenih nalog, ki imajo pomen za dva ali več upravnih organov ali po svoji naravi zahtevajo, da jih ti organi skupaj rešujejo. Komisija je kolegijski organ, ki jo sestavljajo predsednik in določeno število članov, katere imenuje izvršni svet. Komisija dela na sejah. Predsednik komisije pripravlja, sklicuje in vodi seje komisije, podpisuje akte in druge ukrepe, ki jih sprejme komisija in skrbi' za njihovo izvrševanje. Način dela komisije ureja poslovnik o delu izvršnega sveta. 433. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad -izvrševanjem zakonov, predpisov,' drugih splošnih in samoupravnih aktov, ki je posebnega pomena za občino, se opravlja v enotnem inšpekcijskem organu. 434. člen Zaradi učinkovitejše, pravočasne in smotrnejše or-„nizacije inšpekcijskega nadzorstva se izvajanje tega lahko zagotovi v medobčinskem inšpekcijskem organu. Skupščina občine lahko z odlokom poveri: opravljanje inšpekcijskega nadzora specializirani organizaciji združenega dela ali strokovni službi druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti, če opravljanje teh del ni nezdružljivo s položajem teh organizacij oziroma skupnosti. 435. člen Za opravljanje določenih upravnih zadev se usta. novijo krajevni uradi za območje posamezne ali več krajevnih skupnosti. Krajevni, uradi so organi v sestavu upravnega organa za notranje zadeve. Krajevne urade in njihovo delovno področje določi skupščina občine z odlokom. V krajevnem uradu se opravljajo administrativno-tehnična opravila tudi za delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti. Po sporazumu med krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami ter izvršnim svetom skupščine občine lahko krajevni uradi opravljajo tudi druga opravila za krajevno skupnost in družbnopdli-tične organizacije v krajevni skupnosti. 436. člen Skupščina občine lahko sporazumno o mi drugih občin ustanovi skupne upravne organe. Z aktom o ustanovitvi skupnega upravnega organa se določi zlasti položaj, organizacija in delovno področje, položaj in način imenovanja funkcionarja ter način zagotavljanja sredstev za delo tega organa. Skupni upravni organ opravlja naloge iz svojega delovnega področja za posamezno občino kot upravni organ te občine in je za svoje delo odgovoren skupščini te občine in njenemu izvršnemu svetu. 437. člen Skupščina občine in izvršni svet imata skupno strokovno službo, ki opravlja strokovne, tehnične in druge naloge za skupščino in izvršni svet. Strokovno službo ustanovi v skladu s tem statu-. tom skupščina občine z odlokom, s katerim določi delovno področje in druga vprašanja v zvezi z njenim delovanjem. 438. člen Občinski upravni organi so: 1. komite za gospodarstvo in družbeno planiranje, 2. oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun, 3. oddelek za notranje zadeve, v njegovem sestavu so krajevni uradi, 4. oddelek za ljudsko obrambo, 5. uprava za družbene prihodke 439. člen' Komite za gospodarstvo in družbeno planiranje je pooblaščen za urejanje zadev na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja, industrije, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, prometa in zvez, trgovine in gostinstva, malega gospodarstva,, komunalne, stanovanjske in geodetske dejavnosti, urbanizma, vodnega gospodarstva, premoženjskopravnih zadev, varstva okolja, tržišča in cen, kreditnomonetar-nega sistema, zavarovalstva ter delovnih razmerij. , 440. člen Oddelek za občo upravo, družbene službe in pro-• rfčun je pooblaščen za urejanje zadev na področju varstva borcev in invalidov, zdravstva, socialnega varstva, vzgoje, izobraževanja, kulture, telesne kulture, , splošnih upravnih zadev, upravnega nadzorstva in proračuna občine. 441. člen Oddelek za notranje zadeve je pooblaščen za urejanje zadev na področju notranjih zadev, družbene samozaščite, požarnega varstva in prometa. 442. člen Oddelek za ljudsko obrambo je pooblaščen za urejanje zadev na področju ljudske obrambe, civilne zaščite, obrambne vzgoje prebivalstva in strokovnega nadzorstva nad izvajanjem predpisov s področja ljudske obrambe. 443. člen Uprava za družbene prihodke je pooblaščena za urejanje zadev na področju družbenih prihodkov in inšpekcijskega nadzorstva nad izpolnjevanjem teh obveznosti. 444. člen Pri izvajanju svojih pravic, dolžnosti in odgovo'-nosti občinski upravni organi sodelujejo s samoupra'' nimi interesnimi skupnostmi, delovnimi in drugim organizacijami ter skupnostmi in republiškimi kom'-teji, sekretariati, upravami in zavodi. 445. člen Upravne organe vodijo predstojniki. Predstojniki v smislu prejšnjega odstavka so: načelniki oddelkov oziroma uprav, predsedniki komitejev in komisij in direktorji zavodov. Predstojnika oddelka, uprave in komiteja imenuje in razrešuje skupščina občine na prepllog predsednika izvršnega sveta praviloma izmed članov izvršnega sveta v skladu z določili zakona in tega statuta. Predstojnike upravnih organov v sestavu imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog predstojnika, ki vodi upravni organ, v katerega sestavu je ta organ, v skladu z določili zakona in tega. statuta. 446. člen Predstojnik upravnega organa ima lahko namestnika. Namestnik nadomešča predstojnika, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan, ter da ga zastopa z vsemi pooblastili in odgovornostmi v zadevah, ki jih ta odloči. Namestnika imenuje in razrešuje organ, ki je pristojen za imenovanje predstojnika. Ce ni imenovan namestnik, nadomešča predstojnika, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan, drug predstojnik ali delavec, ki ga določi izvršni svet. 447. člen Predstojnik, ki vodi in predstavlja upravni organ, organizira in zagotavlja zakonito in učinkovito opravljanje nalog in del, izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen, druge ukrepe iz pristojnosti upravnega organa, odloča v skladu z zakonom in tem statutom o pravicah, dolžnostih in odgovornostih de- ■ lavcev tega upravnega organa. Predstojnik upravnega organa je osebno odgovoren za opravljanje dolžnosti, ki mu je poverjena, kot tudi za delo organa, Id ga vodi, ter za stanje na področju, z* katero je organ ustanovljen. Predstojnik mora poročati skupščini občine, zborom skupščine in izvršnemu svetu o stanju na področjih, za katera je ustanovljen upravni organ. Na zahtevo, zborov skupščine občine ali izvršnega sveta mora predstojnik upravnega organa dati obve-shla in pojasnila o vprašanjih s svojega delovnega Področja. Predstojnik upravnega organa je dolžan dati odgovore na vprašanja delegatov in delegacij. 448. člen Z odlokom skupščine občine o organizaciji občinskih upravnih organov se lahko določijo vodilni delavci. Vodilne delavce imenuje In razrešuje izvršni svet Ra Predlog prestojpika, ki vodi upravni organ. S splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog ^Pravnega organa se lahko določijo delavci s posebni-1 Pooblastili, ki opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo h druge pomembnejše upravne in strokovne naloge. klavce s posebnimi pooblastili imenuje in raz-suje predstojnik, ki vodi upravni organ, s soglasjem Vršnega sveta. se .^dikii delavci in delavci s posebnimi pooblastili imenujejo v skladu z določili zakona. 449. člen Za uresničevanje odgovornosti upravnega organa lahko skupščina občine sama ali 'po svojem izvršnem svetu začne obravnavo o delu in odgovornosti upravnega organa. V ta namen sestavi komisijo ali določi drug način za proučitev stanja v organu in za ugotovitev njegove odgovornosti. Upravnemu organu lahko naloži, da se loti ustreznih organizacijskih, kadrovskih in drugih ukrepov, s katerimi se zagotovi učinkovito opravljanje nalog in del upravnega organa; začne, oziroma zahteva, da, se začne postopek za odstavitev predstojnika, članov kolgijskih teles ter drugih delavcev v organu in tudi postopek za odvzem pooblastil; odloči da se zmanjšajo sredstva, ki so bila-določena za delo upravnega organa, če je ocenjeno, da ni opravil nalog, za katere so bila sredstva dolpčena. Odgovornost upravnega organa se zagotavlja tudi z v zakonu določenimi oblikami odgovornosti delavcev v upravnem organu. Ta odgovornost je disciplinska in materialna.* 3. Sredstva za delo upravnih organot? in strokov'nih služb 450. člen Sredstva za delo upravnih organov in strokovnih služb določi skupščina občine na predlog izvršnega sveta v skladu z obsegom sredstev, ki so v občini namenjena za splošne družbene potrebe tako, da se zagotovi opravljanje funkcij upravnih organov in strokovnih služb," določenih v delovnem programu, in drugih pogojev za opravljanje nalog in del s področja upravnih organov in strokovnih služb. Sredstva po prejšnjem odstavku. obsegajo: sredstva, ki jih delavci delovnih skupnosti pridobivajo kot dohodek, sredstva za materialne Izdatke, sredstva opreme Ih sredstva za posebne namene. 451. Sen Sredstva za delo upravnih organov in strokovnih služb se zagotavljajo v proračunu občine v skladu z zakonom in splošnimi akti, izdanimi na podlagi zakonov, ter v skladu s programom del in nalog, ki so jih delavci delovnih skupnosti dolžni opraviti v tekočem letu. 452. Ben Sredstva za delo upravnih organov in strokovnih služb se lahko uporabljajo v skladu z zakonom in splošnimi akti, izdanimi na podlagi ndtona, 4. Samoupravljanje v upravnih organih in strokovnih glnžbah 453. Ben Delavci, ki opravljajo naloge upravnih organov in strokovnih služb, oblikujejo delovne skupnosti. Svoje samoupravne pravice, dolžnosti in odgovornosti uresničujejo delavci delovnih skupnosti iz prejšnjega odstavka v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, in odgovornostjo upravnih organov ter strokovnih organov ter strokovnih služb za izvrševanje svojih funkcij, v skladu z zakonom, družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom in samoupravnimi splošnimi akti. 454. člen 1. Skupščina občine in njej odgovorni organi Delavci v upravnem organu in strokovni službi uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v delovni skupnosti. Določene zadeve, ki so skupnega pomena za več delovnih skupnosti, urejajo skupaj z delavci drugih delovnih skupnosti upravnega organa in strokovnih služb. Za zadeve, ki so skupnega pomena po prejšnjem odstavku, se štejejo tiste zadeve, ki so zanje skupnega pomena, zlasti: enotne osnove in merila za pridobivanje, ugotavljanje in razporejanje dohodka, delitev sredstev za osebno in skupno porabo, temeljna načela samoupravne organiziranosti in kadrovske politike, enotno urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti iz medsebojnih razmerij pri delu, odgovornost za delovne obveznosti ter druga skupna vprašanja. Zadeve, ki jih po prejšnjem odstavku skupno urejajo, določijo delavci delovnih skupnosti s samoupravnimi sporazumi. Pri tem upoštevajo predvsem posebnost dela posameznega upravnega organa in strokovne službe in njihovo samostojnost pri opravljanju nalog. 455. člen _ . , . Delovne skupnosti upravnih in drugm organov skupščine občine, ki se zaradi majhnega števila delavcev delovne skupnosti ne morejo ustrezno samoupravno organizirati in urejati svojih samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti s svojimi samoupravnimi splošnimi akti, sklenejo samoupravni sporazum z izvršnim svetom in z njim uredijo način uresničevanja samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti v skladu z zakonom. Predhodno mnenje o tem, ali so v delovni skupnosti iz prejšnjega odstavka izpolnjeni pogoji za urejanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, da osnovna sindikalna organizacija, ki je tudi udeleženec samoupravnega sporazuma. VI DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE 456. člen V občini se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter po organih ti so: 1. skupščina občine in njej odgovorni organi, 2. temeljno sodišče in samoupravna sodišča, 3 temeljno javno tožilstvo, 4. organi javne varnosti, 5 organ za kaznovanje prekrškov, 6. družbeni pravobranilec samoupravljanja, 7. javno pravobranilstvo. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določajo ustava, zakon, ta statut in ustrezni samoupravni splošni akti. ) 457. člen V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava skupščina občine pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Skupščina občine opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi samoupravljanja in upravljanja ter organi samoupravne kontrole v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi. 458. člen Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi, če nastanejo v temeljni organizaciji združenega dela Bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti. Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva: — odstavi poslovodni organ, — odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — razpusti delavski svet, — razpusti izvršilni organ, — začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev, —• imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela, — odreja še druge, z zakonom določene ukrep6, %. 2. Temeljno sodišče in samoupravna sodišča 459. člen Temeljno sodišče kot organ državne oblasti in sa moupravna sodišča kot samostojni družbeni organi va rujejo svoboščine in pravice občanov, samoupravo položaj delovnih ljudi, samoupravnih organizacij m skupnosti ter zagotavljajo ustavnost in zakonitost. 460. člen Temeljno sodišče spremlja in proučuje družben6 odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanj njegove funkcije, daje skupščini občini in drugim žavnim organom, samoupravnim organizacijam skupnostim predloge za preprečevanje družbi neva nih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonito družbene odgovornosti in socialistične morale. ^ Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost, okviru svojega delovnega področja obvešča skups ^ občine o uporabi zakonov in o problematiki svo: dela. V skladu z določili zakona izvršuje sodno funkcijo v občini Lenart Temeljno sodišče v Mariboru po svoj. enoti pri Lenartu. 4. Organi javne varnosti a) Postaja milice 461. člen Sodnike in sodnike porotnike temeljnega sodišča voli skupščina občine za dobo, določeno z zakonom in so lahko ponovno izvoljeni. 462. člen Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in z zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih measebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo temeljna sodišča. Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno. 463. člen Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samouprav-him splošnim aktom, ali s sporazumom strank, v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi y skladu z zakonom pristojnost, sestavo, organizacijo In postopek pred tem sodiščem. Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot splošna 'n posebna sodišča združenega dela, poravnalni sveti, razsodišča, arbitraže in v drugih oblikah samouprav-.hih sodišč. 3. Temeljno javno tožilstvo 1 » 464. člen Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni 0rgan, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih, z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva; uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbe skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo Slavnosti in zakonitosti. 465. člen d -Temeljho javno tožilstvo spremlja in proučuje ruzbena razmerja in pojave, ki so pomembni za ures-cevanje njegovih nalog, in daje skupščini občine, ganom jn organizacijam predloge za preprečevanje zbenonevarnih in škodljivih pojavov ter pobude za Je van j e zakonitosti in družbene odgovornosti ter Cistične morale. da bhsljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, ne„0bv,e®^a skupščino občine v okviru svojega delov-ter Pedročia o uporabi zakonov in splošnih aktov 0 svojem delu. 467. člen Postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu: postaja milice) je organ za neposredno opravljanje nalog s področja varnosti na območju občine. 468. člen Na območju občine je praviloma ena postaja milice, ki pa ima lahko oddelke za opravljanje nalog z njenega delovnega področja na določenem območju občine. Postajo milice oziroma njen oddelek ustanovi in odpravi skupščina občine v skladu z določili zakona. 469. člen Postaja milice: — varuje življenje in osebno varnost ljudi in premoženja, — preprečuje kazniva dejanja, odkriva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dajanj in druge iskane osebe, — opravlja določene zadeve s področja varovanja ■ z ustavo določenega reda, — vzdržuje javni red in mir, — nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, — pomaga, da se odpravijo posledice, nastale zaradi splošne nevarnosti, ki jo povzročijo elementarne in druge nesreče, — zagotavlja državnim organom, temeljnim organizacijam združenega dela in drugim organizacijam z javnim pooblastilom izvršitev nalog, ki spadajo v njihovo pristojnost, če naletijo pri njihovi izvršitvi na fizično upiranje ali če ga upravičeno pričakujejo, — sodeluje z, občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve v vprašanjih, ki spadajo v delovno področje postaje ter z nosilci družbene samozaščite, — predlaga uvedbo postopka o prekršku,( določenim s predpisom, ki ga neposredno izvršuje postaja, — opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali predpis, izdan na podlagi zakona. 470. člen Komandirja postaje milice in pomočnika komandirja imenuje brez razpisa in ga razreši skupščina občine v skladu z določili zakona. Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice skupščini občine in drugim organom, ki jih določa zakon. Komandir postaje milice poroča skupščini občine in njenim organom na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo o vprašanjih s področja organizacije in dela postaje milice. b) Uprava javne varnosti 466. člen ►p je erne'jhega javnega tožilca in namestnike imenu-šlteg ^azrešuie skupščina občine na predlog republi-a javnega tožilca. 471. člen Uprava javne varnosti je področni organ republiškega sekretariata za notranje, zadeve in opravlja zadeve javne varnosti iz republiške pristojnosti 472. člen Načelnika uprave javne varnosti imenuje brez razpisa in razrešuje republiški sekretar za notranje zadeve potem, ko dobi mnenje skupščine občine. 473. člen Uprava javne varnosti je dolžna dajati skupščini občine letna poročila o svojem delu in občasne analize o stanju javne varnosti na svojem območju oziroma območju občine. 5. Organ za postopek o prekrških 474. člen Organ za postopek o prekrških je samostojen organ občine in je za svoje delo odgovoren skupščini občine. Organ za postopek o prekrških na prvi stopnji je občinski sodnik 1 za prekrške. 475. člen Sodnika za prekrške voli in razrešuje skupščina občine, na načini pod pogoji in po postopku, ki je določen z zakonom. Število sodnikov za prekrške določi skupščina občine. 476. člen Sodnik za prekrške spremlja in proučuje družbene • odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije ter daje skupščini občine, drugim državnim organom ter samoupravnim organom in skupnostim predloge za preprečevanje prekrškov in drugih škodljivih pojavov ter za urejanje zakonitosti, družbene' odgovornosti ter socialistične morale. O uporabi predpisov o prekrških in o problemih, ki se "ojavljajo pri njegovem delu, poroča skupščini občil 6. Družbeni pravobranilec samoupravljanja 477. člen Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da so uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino občine, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov. Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembni za opravljanje njegove funkcije. 478. člen Zaradi uresničevanja svoje funkcije družbeni pravobranilec samoupravljanja spremlja družbene odnose in pojave, ki so pomembni za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, seznanja o opažanih pojavih in o problemih ustrezne samoupravne organizacije in skupnosti kot tudi družbenopolitične organizacije ter skupščino občine oziroma njene pristojne organe, jim sporoča, oziroma daje svoja mnenja o pojavih in problemih, daje pobude in predloge zaradi ukrepanja in aktivnosti širya0a pomena za preprečevanje kršitev samoupravnih pravic delovnih ljudi in oškodovanja družbene lastnine. Pri \ opravljanju teh nalog družbeni pravobranilec samoupravljanja sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter organi skupščine občine. 479. člen Družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje skupščina občine na način, pod pogoji in po postopku, ki je določen z zakonom. Sporazumno z drugimi skupščinami občin lahko družbeni pravobranilec samoupravljanja opravlja dela in naloge za več občin. . v 7. Javno pravonramistvo -480 člen Javno pravobranilstvo je samostojen organ občine, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, varuje premoženjske pravice občine in njenih organov, ki so pravne osebe, krajevnih skupnosti, ter ima druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom. Pri izvrševanju svoje funkcije javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za pravno varstvo družbene lastnine; pojave, ki imajo poseben pomen za pravno varstvo družbenega premoženja in o svojem delu obvešča skupščino občine. 481. člen ^Skupščina občine lahko ustanovi z drugimi občinami skupno javno pravobranilstvo. 482. člen Javnega pravobranilca in njegovega namestnika imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog njenega izvršnega sveta. Imenovanje se opravi po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga izvede Socialistična zveza delovnega ljudstva. 8. Financiranje organov družbenega varstva 483. člen Sredstva za delo temeljnega sodišča in tožilstva, sodišča združenega dela, organov javne varnosti, organa za kaznovanje prekrškov, družbenega pravobranilca samoupravljanja, javnega pravobranilstva zagolaV Ija za območje občine skupščina občine v proračunu- VII. SODELOVANJE OBČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI IN DRUGIMI SKUPNOSTMI TER ORGANIZACIJAMI 484. člen Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občine Lenart z drugimi občinami, Socialistično republiko Slovenijo ter drugim: skupnostmi in organizacijami v skladu z ustavo, tem statutom in drugimi splošnimi akti. Sodelovanje občine z drugimi občinami, skupnostmi in organizacijami razvijajo, spodbujajo in uresničujejo skupščina občine in njeni organi, temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter druge samoupravhe organizacije in skupnosti, strokovna in druga združenja in društva v okviru svojih, pristojnosti oziroma dejavnosti. 1. Sodelovanje z drugimi občinami 485. člen Občina Lenart sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in solidarnosti tor v ta namen z njimi združuje sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije ter službe za opravljanje zadev skupnega Pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb. Za urejanje posameznih zadev skupnega pomena se lahko ustanovijo skupni -medobčinski organi samoupravljanja ali regionalne ali druge skupnosti občin. V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovorijo o urejanju skupnih vprašanj. Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z družbenim dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejme skupščina občine po razpravi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 486. člen Občina Lenart posebej sodeluje z občinami po-dravSke regije, usklajuje z njimi skupne interese in se dogovarja o urejanju skupnih vprašanj oziroma o ustanavljanju skupnih organov in služb. Občina Lenart sodeluje tudi z drugimi občinami v republiki Sloveniji in drugih republikah Jugoslavije neposredno in v okviru skupnosti slovenskih občin. 2. Sodelovanje s Skupščino SR Slovenije 487. člen Skupščina občine in njeni organi sode'ujejo s . kupšjjj,,-, sp Slovenije v postopku obravnave in spre-larnanja zakonov, drugih splošnih aktov ter v po-l°Pku obravnave drugih vprašanj iz pristojnosti kupšJing ^R Slovenije na način, ki ga določa poslov-*k skupščine občine, poslovnik Skupščine SR Sloveli® in njenih zborov. j Skuoščina občine se vključuje kot konferenca de--^acii v obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu Peščine SR Slovenije, nreviloma v fazi osnutkov akonov in drugih splošnih aktov. 488. člen ' Zbori skupščine občine dajejo na poaiagi razpiav in predlogov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih pobude in predloge za obravnavo posameznih zadev ali izdajo zakonov in drugih splošnih aktov v Skupščini SR Slovenije. Skupščina občine pošilja na sejo Zbora občin Skupščine SR Slovenije delegata, glede vprašanj, ki so na na dnevnem redu seje zbora, lahko pa določi več delegatov, vendar najmanj deset, ki izmed sebe pošljejo delegata na sejo Zbora občin Skupščine SR. Slovenije. Zbor združenega dela skupščine občine sodeluje z Zborom združenega dela Skupščine SR Slovenije na ta način, da določi več delegatov po skupinah dejavnosti, vendar najmanj petf delegatov, ki skupno z delegati drugih občin določijo delegate za sejo Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije. 489. člen Poleg predvidenih oblik sodelovanja pri uresničevanju delegatskega sistema lahko sodeluje skupščina občine s Skupščino SR Slovenije in njenimi zbori tudi tako, da ustanavljata sami ali skupno z ^drugimi skupščinami občin delovna telesa za obravnavanje in proučevanje stanja in pojavov skupnega pomena in pripravljanje ustreznih ukrepov. Za obravnavanje skupnih vprašanj lahko organizirata sami ali z drugimi občinami skupne sestanke, posvetovanja in razvijata druge oblike medsebojnega sodelovanja, ■ 3. Sodelovanje s Skupščino SFRJ 490. člen Pristojni zbori skupščine občine sodelujejo v delu Zveznega zbora Skupščine SFRJ, s tem da obravnavajo kot konferenca delegacij zadeve, ki so na dnevnem redu Zveznega zbora Skupščine SFRJ. Naloge iz prejšnjega odstavka lahko pristojni zbori skupščine občine poverijo skupinam delegatov za Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. 491. člen Zbdri skupščine občine obravnavajo vprašanja iz pristojnosti Zveznega zbora Skupščine SFRJ' na podlagi programa dela. skupščine ''bčine in njenih zborov, v katerega vključijo .pomembnejše zadeve iz programa Zveznega zbora Skupščine SFRJ, od katerih je odvisen 1 družbenoekonomski in družbenopolitični položaj delovnih ljudi in občanov. V dnevne rede sej zborov skunščine lahko vkliu-čijo tudi druga vprašanja iz pristojnosti Zveznesa zbora Skupščine SFRJ, na lastno pobudo, na pobudo izvršnega sveta,- delegata V Zveznem zboru Skupščine SFRJ in delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Stališča, mnenja in predlogi, ki so oblikovani v pristojnih sporih skupščine občine, se posredujejo Zveznemu zboru Skupščine SFRJ -praviloma po delegatih iz SR Slovenije v zveznem zboru. VIII. SPREMEMBE STATUTA 492. člen Predlog, da se začne postopek za spremembo oziroma dopolnitev statuta, lahko a vsak zbor skupščine občine, predsednik skupščine občine skupno s predsedniki zborov, izvršni svet skupščine občine in občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev statuta lahko da tudi skupščina krajevne skupnosti, najvišji samoupravni organ temeljne organizacije združenega dela in skupščina samoupravne interesne skupnosti. 493. člen O predlogu, da se začne postopek za spremembo oziroma dopolnitev statuta, odločajo vsi zbori skupščine občine enakopravno. 494. člen Na podlagi sprejetega predloga, da se začne po-stopčk za spremembo oziroma dopolnitev statuta občine, pripravi statutarna- komisija Osnutek sprememb oziroma dopolnitev statuta in ga predlaga zborom skupščine občine. Zbori skupščine občine določijo osnutek sprememb oziroma dopolnitev statuta in ga dajo v javno razpravo. Po končani javni razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva pripravi statutarna komisija predlog sprememb oziroma dopolnitev statuta občine. O spremembi oziroma dopolnitvi statuta občine odločajo vsi zbori skupščine občine enakopravno. Sprememba oziroma dopolnitev statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora. 495. člen Če pri odločanju o spremembah oziroma, dopolnitvah statuta ne pi-ide do soglasja med zbori skupščine občine, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor tri člane. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume ali Če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji zborov. Če se tudi na skupni seji zborov ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. . Predlog se lahko da ponovno na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora, po sklepu vseh zborov pa lahko že prej. 496. člen Spremembe oziroma dopolnitve statuta občine razglasijo zbori skupščine občine na skupni seji. Spremembe oziroma dopolnitve statuta začnejo veljali osmi dan po objavi v uradnem glasilu občine. 497. člen. Posamezne statutarne določbe se zaradi sprememb in dopolnitev ustave ali spremembe zakonskih predpisov ali organizacijskih sprememb lahko razčlenijo in dopolnijo s statutarnim odlokom, ki ga sprejmejo zbori skupščine občine po razpravi v občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva. Statutarni odlok je sprejet, če zanj glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora. Statutarni odlok ima enako veljavo kot spremembe oziroma dopolnitve statuta. Za pripravo statutarnega odloka se smiselno uporabljajo določila o spremembah in dopolnitvah statuta. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 498. člen Odloki in drugi splošni akti skupščine občine, sprejeti do dneva, ko začne veljati ta statut, morajo biti usklajeni z njegovimi določbami v enem letu od njegove uveljavitve. 499. člen Odloki, drugi splošni akti, ki jih mora sprejeti skupščina občine po tem statutu, morajo biti sprejeti v enem letu po dnevu, ko začne veljati ta statut. Poslovnik skupščine občine in njenih zborov mora biti sprejet v enem letu po dnevu, ko začne veljati ta statut. 500. člen Določbe tega statuta, ki se nanašajo’ na sestavo, organizacijo ter pravice in dolžnosti skupščine občine, se uporabljajo, ko se prvič sestane skupščina občine po uveljavitvi tega statuta. 501. člen Delovna telesa skupščine občine nadaljujejo z delom v okviru svojih pristojnosti, dokler njihova organizacija ne bo uskfajena z določbami tega statuta. 502. člen Občinski upravni organi nadaljujejo z delom v okviru svojih pristojnosti do uveljavitve odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Lenart. v 503. člen Z dnem; ko začne veljati ta statut, se preneha uporabljati statut občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) ter odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 21-608/74). 504. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-1/63-218 Lenart, dne 6. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. LITIJA 259. Na podlagi 391. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) ter 5., 40. in 44. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu SkuP' ščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 17. decembra 1980 ter seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1980 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA občine Litija 1. člen V 5. alinei prvega odstavka 308. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) se črtajo besede »in sekretariata skupščine«. Crta se' 6. alinea prvega odstavka 308. člena. 2. člen V prvem odstavku 310. člena statuta se črtajo besede »ki ima položaj temeljnega upravnega organa«. V 311. členu se črtajo besede »na predlog predsedstva«. 3. člen Naslov »Izvršni svet« za 327. členom se črta in se nadomesti z novim: »IZVRŠNI SVET, OBČINSKI UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE 1. Skupne določbe«. 4. člen 328. člen statuta se nadomesti z novim, ki se glasi: »Zadeve državne uprave v mejah pravic in dolžnosti občine Litija opravljajo 'Izvršni jsvet Skupščine občine Litija (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) in občinski upravni organi, vsak v okviru svojega delovnega področja, določenega z ustavo, zakoni, tem statutom in splošnimi akti. Pri uresničevanju funkcij državne uprave v okviru pravic in dolžnosti občine opravljajo določene zadeve kot javna pooblastila samoupravne in druge organizacije in skupnosti, kadar jim je to poverjeno z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu.« 5. člen Za 328. členom se dodata nova 328.a in 328.b člena, ki se glasita: »328.a člen Izvršni svet in občinski upravni organi morajo z Vsem svojim delovanjem zagotavljati popolno, smo-^rno in učinkovito izvrševanje funkcije državne upra-Ve> spoštovanje ustavnosti in zakonitosti, nadaljnje Podružbljanje delovanja državne uprave, dosledno Uresničevanje politike, ki jo je določila občinska skupščina, nadaljnji razvoj in učinkovito delovanje delegatskega skupščinskega sistema, kakor tudi spo-lovanje človekove osebnosti in varovanje ugleda or-gana, s čimer se ustvarjajo in zagotavljajo pogoji za ^adaljnji razvoj socialističnega samoupravnega družnega sistema. Pri opravljanju svojih nalog sodelujejo izvršni SVet in občinski upravni organi z organizacijami , združenega dela, z njihovimi splošnimi združenji in nspodarskimi zbornicami, s samoupravnimi interes-lrr>i skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, družbe-Političnimi organizacijami in društvi. 328.b Pa bi zagotovili javnost svojega dela, so izvršni , t in občinski upravni organi o svojem de-u dolžni esčati predstavnike sredstev javnega obveščanja kakor tudi predstavnike organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, združenj in skupnosti, kadar imajo posamezna vprašanja, ki jih obravnavajo, neposreden pomen za te organizacije in skupnosti. Izvršni svet in občinski upravni organi odrečejo podatke oziroma obvestila, ki so z zakonom ali drugim predpisom določena kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost« 6. člen Za 328. členom se doda nov podnaslov; , »2. Funkcije izvršnega sveta«. 7. člen 329. člen se nadomesti z novim, ki se glasi: ' . »Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine, ki v mejah pravic in dolžnosti občine Litija opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statuta občine in drugih predpisov. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini za izvajanje sprejete politike, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje zakonov, odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti. Izvršni svet je občinski skupščini odgovoren tudi za izvrševanje funkcij občinskih upravnih organov.« 8. člen Za 329. členom se dodata nova 329.a in 329.b . člena, ki se glasita: »329.a Pri izvrševanju svojih funkcij izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti: — spremlja in obravnava celotni družbenoekonomski in družbenopolitični razvoj občine, — izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za njeno izvrševanje, — skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plan občine, proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine, — daje skupščini občine mnenja, stališča in predloge za določanje politike in sprejemanje odlokov, drugih splo^hh aktov in ukrepov, — sprejema program svojega dela, ki mora biti usklajen s programom dela občinske skupščine oziroma njenih zborov, — predlaga občinski skupščini odloke in druge splošne akte ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, — obravnava mnenja in stališča družbenih svetov, — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji, — izvršuje proračun občine ter odloča o uporabi sredstev rezerv proračuna do višine, ki jo določi občinska skupščina ob sprejemu proračuna občine, — izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, za katere je pooblaščen, — ustanavlja občinske enote- civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito, — določa osnove za pripravo predloga obrambnega načrta občine ter skrbi za organizirano in načrtno pripravljanje in dopolnjevanje obrambnih priprav in načrtov upravnih organov za delo v vojni, — usklajuje organizacijo, načrte in priprave za splošni ljudski odpor v občini z načrti in pripravami pokrajin, republike in sosednjih občin, — usklajuje delo občinskih upravnih organov na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zlasti izdelavo in dopolnjevanje načrtov posameznih dejavnosti za delo v vojni in drugih izrednih razmerah, A — predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog po obrambnem načrtu in za zagotovitev blagovnih rezerv ter sredstev za financiranje priprav in dejavnosti, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo, — skrbi za izdelavo in izvajanje ukrepov za pripravljenost upravnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij v primeru neposredne vojne nevarnosti in izrednih razmer, — obravnava varnostno problematiko in daje mnenje k varnostni oceni, — skrbi za mobilizacijo in uporabo vseh sil in virov za oborožene sile in druge dejavnike splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah in drugih izrednih razmerah ter opravlja druge naloge s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v skladu/z zakoni, odloki in drugimi predpisi, — usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov ter opravlja nadzorstvo med njihovim delom in delom organizacij s posebnimi pooblastili, ter predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije dela občinskih upravnih organov, — odloča o sporih o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi, — odpravlja oziroma razveljavlja predpise občinskih upravnih organov, če so v nasprotju z zakonom, odlokom ali drugim splošnim aktom občinske skupščine oziroma s predpisom izvršnega sveta, — določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov in strokovnih služb občinske skupščine, — daje soglasje k aktu o organizaciji in sistemizaciji del in nalog v občinskih upravnih organih, — predlaga ustanovitev ali ukinitev občinskih ali medobčinskih upravnih organov in, strokovnih služb, — na predlog funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ oz. strokovno službo, imenuje in razrešuje vodilne delavce ter daje soglasje k imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili, — določi začetek in konec delovnega časa ter trajanje in razporejanje delovnega časa v občinskih upravnih organih in strokovnih službah, — ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, — s skrbjo za organiziranje najrazličnejših oblik sodelovanja z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi zagotavlja demokratično izmenjavo in usklajevanje mnenj ter medsebojno sodelovanje pri pri- pravi in sprejemanju družbenih in samoupravnih odločitev, — na podlagi pooblastila skupščine daje soglasje k cenam komunalnih uslug in storitev in sprejema ukrepe s področja družbene kontrole cen, — sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja politika občinske skupščine in za katere je pooblaščen z zakonom, odlokom ali drugim splošnim aktom oz. ga za to pooblasti občinska skupščina, — sprejema poslovnik o svojem delu, — opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom, tem statutom, odloki in drugimi predpisi občinske skupščine. 329.b Izvršni svet zastopa občino Litija kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj zastopanje drugače urejeno. Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke dolžni dati. Izvršni svet skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi občine Litija in odloča o njihovem razpolaganju.« 9. člen 1 Za členom 329.b se doda nov podnaslov »3. Sestava izvršnega sveta, pravice in dolžnosti njihovih članov ter način dela.« 10. člen 330. člen se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in določeno število članov, ki jih izvoli občinska skupščina ,na predlog kandidata, ki ga je občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva predlagala za predsednika izvršnega sveta. Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga kandidata za predsednika . izvršnega sveta občine in poda mnenje k njegovemu predlogu za sestavo izvršnega sveta. Kandidata za predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta morajo imeti ustrezno strokovno usposobljenost, s svojim prejšnjim delovanjem pa so morali pokazati visoko stopnjo zavzetosti in družbene aktivnosti pri uveljavljanja in razvijanju samoupravnega socialističnega sistema. Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta izvoli občinska skupščina za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma: člani izvršnega sveta Pa so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni na to funkcijo. Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.« 11. člen Za 330. členom se dodajo novi 330.a, 330.b, 330.0 in 330.d členi, ki se glasijo: » »330.a Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta imajo enake pravice in dolžnosti udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja oz. odloča izvršni svet, dajati pobude za pripravo odlokov in drugih aktov, ter predlagati svetu, da določi načelna. stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter opravljati druge zadeve iz delovnega področja izvršnega sveta, ki sp jim zaupane. Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih izvršni svet zaupa. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na področju, za- katerega so odgovorni in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu s stališči izvršnega sveta predstavljajo izvršni svet na zasedanju zborov občinske skupščine. , 330.b Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, podpisuje akte sveta, sklicuje seje sveta, jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov, ki jih je svet sprejel. Predsednik sveta tudi podpisuje odredbe, smernice, navodila, sklepe in odločbe izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi da se organizira sodelovanje z upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in njihovimi združenji, samoupravnimi skupnostmi in drugimi organizacijami ter skupnostmi. Predsednik izvršnega sveta zastopa občino v Pravnih in upravnih zadevah, če glede posameznih vprašanj z zakoni ni drugače določeno. Predsednika izvršnega sveta nadomešča podpredsednik, ki ga ob volitvah izvršnega sveta za nadomeščanje pooblasti občinska skupščina. Predsednik izvršnega sveta lahko v mejah svojih Pravic in dolžnosti pooblasti člana izvršnega sveta, ga nadomešča v določenih zadevah. Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za kvrševanje občinskega proračuna. Za opravljanje te naloge lahko predsednik pooblasti člane izvršnega Sveta. Podpredsednik izvršnega sveta odgovarja za določena širša področja dela iz pristojnosti izvršnega sveta v skladu z. delitvijo nalog v izvršnem svetu, Nadomešča predsednika pri vodenju sej izvršnega ^veta, kot tudi v vseh drugih njegovih pravicah in dolžnostih, če je predsednik odsoten ali zadržan. 330.c I Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega eta dajo pred prevzemom dolžnosti pred predsed-kom Skupščine občine Litija naslednjo slovesno izjavo; ‘Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vest- m odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter r b°m varoval družbeni red Socialistične federativne .Publike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom 'm za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine . Litija, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije. 330. d Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati občinske skupščine. O imuniteti ’ člana izvršnega sveta odloča izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti občinsko skupščino o odločitvah izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovih članov.«. 12. člen Za členom 330.d se doda nov podnaslov: »4. Način dela izvršnega sveta«. 13. člen 331. člen se nadomesti z novim, ki se glasi: »Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta samoiniciativno, na zahtevo predsednika občinske skupščine, ali na zahtevo najmanj tretjine članov izvršnega sveta. Predlog dnevnega reda seje določi predsednik izvršnega sveta.« 14. člen » Za 331. členom se dodajo novi 331.a, 331.b in 331.e členi, ki se glasijo: »331.a Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti stalna ali začasna delovna oziroma posvetovalna telesa. Delovno področje in način dela odborov, kot stalnih delovnih teles izvršnega sveta se določi s poslovnikom o delu izvršnega sveta, ostala delovna telesa pa se določijo s sklepom izvršnega sveta, s katerimi se določi tudi njihovo delovno področje in število članov. Člane delovnih teles imenuje izvršni svet izmed svojih članov, drugih javnih delavcev in strokovnjakov s področij, za katera so ustanovljeni. Delovna telesa izvršnega sveta praviloma vodijo člani izvršnega sveta. 331. b Strokovne, tehnične ' in druge naloge za izvršni svet opravlja sekretariat izvršnega sveta. Sekretar po navodilih predsednika in v skladu s poslovnikom izvršnega sveta skrbi za pripravo sej in pošiljanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta in njegovih delovnih teles, pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih pravic in dolžnosti v zvezi z organiziranjem in s .pripravljanjem seri ter z izvrševanjem sklepov izvršnega sveta ter opravlja zadeve v zvezi z Organizacijo dela v izvršnem svetu in njegovih teles, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik. 331.C Način dela izvršnega sveta se natančneje določi s poslovnikom o delu izvršnega sveta.« Stran 376 i _________ 15. člen Za 331.C členom se doda nov podnaslov: »5. Razmerja izvršnega sveta do občinske skupščine«. 16. člen 332. člen se spremeni tako, da se glasi: »Razmerje izvršnega sveta do občinske skupščine temelji na odgovornosti izvršnega sveta za stanje v občini in za opravljanje svojih funkcij, kakor tudi funkcij občinskih upravnih organov. Izvršni svet je dolžan poročati občinski skupščini o izvajanju določene politike, o izvrševanju zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov, ki jih je sprejela občinska skupščina; o stanju in razvoju na vseh ali na posameznih področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti kot tudi o svojem delu ter ji predlagati ustrezne ukrepe. Izvršni svet je dolžan ravnati po smernicah in sklepih občinske skupščine.« « 17. člen Za 332. členom se dodajo 332.a, 332.b in 332.c členi, ki se glasijo: »332.a Izvršni svet ima pravico, kadar to zahteva skupščina pa dolžnost, da se izreče o vsakem predlogu oz. vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini in ki se nanaša na vprašanja iz njegove pristojnosti, na delo občinskih upravnih organov in na druga vprašanja, ki imajo pomen za njegovo delo. Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine, delovna telesa skupščine in zborov ter delegati v zborih skupščine. Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. Če posamezen zbor skupščine sprejme predlog delegatov za interpelacijo v zvezi z delom izvršnega sveta, ima izvršni svet pravico ih dolžnost, da pred obravnavo v zboru da svoje poročilo o vprašanju, na katerega se nanaša interpelacija. Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu lahko na predlog najmanj 10 delegatov v zboru postavi tudi vsak zbor občinske skupščine. Občinska skupščina mora obravnavati vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Če občinska skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti. 332.b Izvršni svet lahko kolektivno odstopi; odstopi lahko tudi predsednik ali vsak njegov član. Izvršni svet in njegov predsednik oziroma član ima pravico svoj odstop obrazložiti. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta. 332.C Če izvršni svet oceni, da se na določenem področ*. ju družbenega življenja v občini ne izvaja določena politika, sklepi občinske skupščine, ne izvršujejo zakoni, drugi predpisi ali splošni akti občinske skupščine ter družbeni plani, mora nemudoma ukrepati v okviru pooblastil oziroma predlagati občinski skupščini ustrezne ukrepe. Če izvršni svet ne ukrepa pravočasno v mejah svojih pooblastil oz. če ne predlaga ustreznih ukrepov, začne občinska skupščina postopek za oceno njegovega dela ter za ugotovitev vzrokov na nezadovoljivo stanje. Pobudo za uvedbo postopka iz prejšnjega odstavka tega člena lahko pismeno vloži deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine. Sklep o uvedbi postopka morata sprejeti vsaj dva zbora občinske skupščine, pred glasovanjem pa mora obravnavati stališče izvršnega sveta o tem vprašanju, ki ima tudi sicer ves čas postopka pravico, da pojasni svoja stališča in odločitve, zbori občinske skupščine pa so to pojasnilo dolžni obravnavati.« 18. člen Za 332.c členom se doda nov podnaslov: »6. Razmerje izvršnega sveta do občinskih upravnih organov«. 19. člen Besedilo 333. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: »Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini, da občinski upravni organi vsak na svojem področju izvajajo oz. zagotavljajo uresničevanje politike, ki j° je določila skupščina, ter za izvrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov in družbenega plana občine, kakor tudi smernic občinske skupščine. Upravni organi morajo obveščati izvršni svet 0 svojem delu, mu poročati o izvajanju politike in i2" vrševanju zakonov, predpisov in splošnih aktov ter načelnih stališč in smernic občinske skupščine in izvršnega sveta. Upravni organi morajo obveščati izvršni svet 0 stanju na področju, za katerega so ustanovljeni in ®u na njegovo zahtevo dati podatke, poročila in mnenja-oz. raziskati stanje na posameznem področju in pr°' učiti posamezna vprašanja. Občinski upravni organi lahko zahtevajo, da izvršni svet obravnava in za' vzame načelno stališče do posameznih vprašanj v zvezi z izvajanjem določene politike, odlokov in drugih predpisov, kot tudi vprašanj v zvezi s pripravo odlokov ali drugih predpisov oziroma ukrepov.« 20. člen Besedilo 334. člena se nadomesti z novim, ki s® glasi: »Občinski upravni organi se morajo ravnati načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta, občinski upravni organ meni, da stališče ali smernica izvršnega sveta ni v skladu z zakonom ali drugim predpisom oz. splošnim aktom občinske skupščine ali predpisom ali splošnim aktom izvršnega sveta, opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče ali smernico. Enako ravna občinski upravni organ tudi, če meni, da ne more zagotoviti izvajanja načelnega stališča ali smernic oz. izvajanja splošnega akta, ki ga občinski skupščini ne predlaga izvršni svet. Če izvršni svet kljub zahtevi občinskega upravr nega organa vztraja pri svojem načelnem stališču ali smernici oziroma predlogu splošnega akta, lahko funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži, s čimer odstopi tudi kot član izvršnega sveta in je zato izvršni svet dolžan o svojem stališču do predloženega odstopa in o razlogih zanj obvestiti občinsko skupščino.« 21. člen Besedilo 335. člena se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni Svet skrbi za to, da so upravnim organom zagotovoljena materialna sredstva in drugi pogoji za delo in za uporabo sodobnih metod in sodobnih tehničnih sredstev.« 22. člen Za 335. členom se doda nov podnaslov: »7. Razmerja izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti«. 23. člen Besedilo v 336. členu se nadomesti z novim, ki se glasi: »Razmerja izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti na območju občine temeljijo na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja. Izvršni svet sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi zlasti pri planiranju ustreznih dejavnosti, Pri izbiranju in obdelavi informacij ter snovanju in usmerjanju dela strokovnih služb na posameznih Področjih. Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo in sodeluje z organi samoupravnih interes-Pih skupnosti, zlasti v vprašanjih, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v skladu s statutom odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine. Izvršni svet posreduje samouprav-Pini interesnim skupnostim svoja stališča, predloge. Mnenja in pripombe glede izvajanja politike, ki jo je Za ustrezno področje določila občinska skupščina. ^ Samoupravne interesne skupnosti obveščajo iz-sni svet o svojih sklepih oz. ukrepih v zvezi s aušči, predlogi in mnenji oz. pripombami izvršnega Sveta. s Kadar izvršni svet na svoji seji obravnava zadeve Področja samoupravnih interesnih skupnosti, imajo dstavniki teh skupnosti pravico sodelovati v raz-ravah na seji izvršnega sveta.« 24. člen besedilo 337. člena se spremeni tako, da se glasi: Vnr ll2Vršni svet predlaga skupščini, da začasno uredi sanje, od katerega je bistveno odvisno delo sa- moupravne interesne skupnosti, ki opravlja določeno dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja. Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih občinskih samoupravnih interesnih skupnostih bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom ali odlokom predpisane dejavnosti, ali da-1 so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uvede zoper njo ustrezne začasne ukrepe.« 25. člen Besedilo 338. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: »Izvršni svet, občinski upravni organi in občinske samoupravne interesne skupnosti organizirajo skupno opravljanje strokovnih nalog na ustreznih področjih oziroma se sporazumejo o smotrni in usklajeni organizaciji in načinu opravljanja strokovnih nalog v občinskih upravnih organih oziroma v strokovnih službah interesnih skupnosti, ustanavljajo stalne ali začasne skupne delovne skupine, izmenjujejo podatke, obvestila, pobude, mnenja in predloge ter razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja « 26. člen Za 338. členom se doda nov podnaslov. »8. Razmerje' izvršnega sveta do družbenopolitičnih organizacij«. '• 27. člen Besedilo 339. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: »Izvršni svet sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v vprašanjih, ki imajo pomen za te organizacije za uresničevanje njihove vloge in za izvrševanje družbenega nadzorstva nad delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. Pri uresničevanju svojih funkcij izvršni svet obravnava stališča družbenopolitičnih organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. Izvršni svet daje družbenopolitičnim organizacijam na njihovo zahtevo podatke, pojasnila in mnenja ter jih obvešča o vprašanjih s svojega delovnega področja, na katera lahko s svojo aktivnostjo vplivajo te organizacije, obravnava pobude, predloge, pripombe in stališča^ družbenopolitičnih organizacij v zvezi z delom izvršnega sveta in z reševanjem vprašanj na posameznih področjih ter jih obvešča o storjenih ukrepih.« 28. člen Za 339. členom se doda nov podnaslov: »9. Druga razmerja izvršnega sveta«. 29. člen Besedilo 340. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: »Izvršni svet pri uresničevanju svojih funkcij sodeluje s temeljnimi organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi, z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, z družbenimi organizacijami in društvi ter združenji o vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena. Izvršni svet mota omogočiti samoupravnim organizacijam in skupnostim iz prejšnjega odstavka, da izrazijo svoja stališča, mnenja, pobude in predloge o vprašanjih, za katera so zainteresirane in da na drug način prispevajo k reševanju teh vprašanj. Izvršni svet je ta stališča, mnenja, pobude in predloge dolžan obravnavati in do njih zavzeti stališča.« 30. člen Za 340. členom ste doda nov podnaslov: »10. Pravni akti izvršnega sveta«. 31. člen Besedilo 341. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: - »Izvršni svet izdaja odredbe, navodila, pojasnila, odločbe in sklepe. Z odredbo se za izvršitev posameznih določb, zakona, odloka ali drugega predpisa, zapoveduje ali prepoveduje ravnanje v določeni situaciji, ki ima splošni pomen, ali pa se z njo uredi takšna situacija. Z navodilom izvršni svet določa pravila za postopek in poslovanje občinskih upravnih organov ter pravila za organiziranje izvrševanja odlokov skupščine in predpisov izvršnega sveta. V mejah zakonskih pooblastil izvršni svet izdaja tudi odločbe v upravnem postopku in druge odločbe. S pojasnilom ugotavlja izvršni svet pomen posameznih določb svojih aktov; tako pojasnilo je obvezno. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.« 32. člen Crta se naslov »OBČINSKA UPRAVA« a) Občinski upravni organi«, pred členom 342 in se nadomesti z novim: »U. Občinski upravni organi in strokovne službe«. 33. člen Besedilo 342. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: »Občinski upravni organi v mejah pravic in dolž-npsti občine izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke in druge splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta, odločajo o upravnih zadevah, opravljajo upravnd nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise, za katere so pooblaščeni v skladu z zakonom, določajo sankcije, odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so usta- . novljeni, ter obenem spremljajo stanje in razvoj na teh področjih, zlasti še izvajanje sprejete politike ter izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ugotavljajo vzroke pojavov in gibanj in njihove posledice ter analizirajo učinke sprejetih odločitev, seznanjajo občinsko skupščino in izvršni svet s svojimi ugotovitvami. Na podlagi ugotovitev o stanju na področjih, za katere so ustanovljeni občinski upravni organi dajejo občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu pobude za določanje politike in jima predlagajo ukrepe za reševanje vprašanj s svojega delovnega področja oz. ukrepajo v mejah svojih pooblastil, dajejo pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, spodbujajo pripravo in uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti in drugih nosilcev planiranja ter jim nudijo strokovno pomoč, pripravljajo predpise in druge splošne akte ter sodelujejo pri pripravi družbenega plana občine in drugih planskih aktov. Občinski upravni organi pri izvajanju politike, ki jo je določila občinska skupščina, izvajajo smernice Skupščine občine Litija, ter načelna stališča in smernice njenega izvršnega sveta. Občinski upravni organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje samoupravnih sporazumov ter družbenih in drugih dogovorov, pri sklepanju katerih je sodelovala ali h katerim j q pristopila skupščina občine oziroma njen izvršni svet. Občinski upravni organi opravljajo naloge na področju ljudske obrambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi občinske skupščine in njenih organov, pristojnih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in o tem občasno, na lastno pobudo ali zahtevo občinske skupščine ali izvršnega sveta obveščajo skupščino in izvršni svet. Pri uresničevanju odgovornosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, morajo upravni organi sodelovati z drugimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami .in drugimi družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter njihovimi združenji.« 34. člen Besedilo 343. člena se nadomesti z novim, ki s® glasi: »Ce občinski upravni organ ne ukrepa pravočasno v okviru svojih pooblastil oz. ne predlaga ustreznih ukrepov, se v skupščini oz. v izvršnem svetu začne postopek za oceno njegovega dela, če je potrebno, pa tudi za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb upravnega organa ter za ugotovitev vzrokov za nezadovoljivo stanje. Predlog, da se v občinski skupščini- prične P°" stopek za oceno dela občinskega upravnega organa oz. oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb lahko vloži najmanj deset delegatov v kateremu' koli zboru. Postopek za uvedbo postopka iz prvega odstavka tega člena se podrobneje določi s poslovnikom občinske skupščine oz. poslovnikom o delu izvršnega sveta.« ». 35. člen Besedilo 344. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: »Občinski upravni organi se ustanavljajo in oC*' pravljajo z odlokom občinske skupščine, ki temelji na tem statutu.«- 36. člen Besedilo 345. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: »Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi in kot kolegijsko vodeni upravni organi. Individualno vodeni občinski upravni organi so oddelki in uprave. Kolegijsko vodeni občinski upravni organ pa je komite. Oddelki se ustanovijo za področja, na katerih upravni organi v celoti ali pretežno Zagotavljajo izvajanje politike in izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov oz. jih neposredno izvršujejo. Uprave se ustanovijo za opravljanje upravnih na- ' log na določenem področju, ki zahteva posebej organizirano službo in samostojnost pri delu. Komite se ustanovi za področja, na katerih je zaradi narave nalog potrebno zagotoviti povezavo in usklajeno opravljanje upravnih zadev, ki so skupnega pomena za več upravnih organov, kakor tudi, kadar je potrebno pri opravljanju upravnih nalog zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnost-nii in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi enotnost pri pripravi predlogov in pri izvajanju politike, izvrševanju zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov. Občinski upravni organi imajo lahko organe v sestavi.« . 37. člen Za 345. členom se doda nov člen 345.a, ki se glasi: »V občini Litija se ustanovijo naslednji upravni °rgani: Namestnika načelnikov oddelkov in uprav imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta.« 39. člen Besedilo 347. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: »Funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in njihove namestnike, imenuje občinska skupščina za štiri leta in sb po preteku te dobe lahko imenovani še za eno mandatno'dobo.; v postopku ponovnega imenovanja se oceni uspešnost dela funkcionarja v pretekli mandatni dobi.« 40. člen . Besedilo 348. člena se, nadomesti z novim, ki se glasi: »Kot strokovna služba Skupščine občine Litija se ustanovi sekretariat skupščine,: kot strokovna služba Izvršnega sveta Skupščine Občine Litija pa sekretariat izvršnega sveta. Sekretar skupščine in sekretar izvršnega sveta, ki vodita strokovni službi iz prejšnjega odstavka, imata napram delovnim skupnostim strokovnih služb pravice, obveznosti ih položaj funkcionarja, ki vodi upravni organ. Sekretarja skupščine imenuje in razrešuje občinska skupščina, sekretarja izvršnega sveta pa izvršni svet. Sekretar skupščine in sekretar izvršnega sveta 6e imenujeta za štiri leta in sta po preteku te dobe lahko pbnovho imenovana.« 41. člen Besedilo 349. člena statuta Se črta. X. Individualno vodeni upravni organi — občinski oddelek za občo upravo ■— občinski oddelek za ljudsko obrambo ■— občinski oddelek za notranje zadeve — občinska uprava za družbene prihodke ■— občinska geodetska uprava — občinska uprava za inšpekcijske službe 2- Kot kolegijsko Vodeni upravni organ se usta-hovi: občinski komite za planiranje in družbenoeko-h°mski razvoj.« 42. člen Drugi odstavek 373. člena se spremeni tako, da se glasi: »Družbeni svet iz prejšnjega odstavka ustanovi občinska skupščina z odlokom na podlagi prejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta.« 43. člen Splošni akti, katerih sprejem zahtevajo te spremembe in dopolnitve, morajo biti sprejeti v šestih mesecih po njihovi uveljavitvi. 44. člen 38. člen Besedilo 346. člena se nadomesti z novim, ki se »lasi; ^Individualno vodene občinske upravne organe v°dij0 °rgam načelniki, kolegijsko vodene občinske upravne Pa predsednik komiteja. j^.^f^inike oddelkov in predsednika komiteja ime-®in® *n razrešuje izmed članov izvršnega sveta ob-SVetaa skupščina na predlog predsednika izvršnega sku3f^e^ke uprav imenuje in razrešuje občinska Clna na predlog predsednika izvršnega sveta. Te spremembe in dopolnitve statuta občine litija pričnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS; z dnem uVeljavitve 4611 sprememb in dopolnitev, preneha veljati odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 9/75). St. 011-2/64 Litija, dne 23. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. VSEBINA Stran skupščina sr Slovenije 243. Odlok o statističnih raziskovanjih Socialistične republike Slovenije v letu 1981 3*1 244. Odlok o soglasju k statutom oziroma k spremembam in dopolnitvam statutov visokošolskih organizacij 307 245. Odlok o soglasju in o prispevku k sklenitvi družbe- nega dogovora o načinu in oblikah sodelovanja pri določanju splošne politike standardizacije in izboljševanju kakovosti proizvodov, del in storitev 3« 246. Odlok o razrešitvi in imenovanju namestnika pred- sednika Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 397 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 247. Odlok o določitvi in vplačilu razlik v cenah, vsebovanih v prodajnih cenah motornega bencina in plinskega olja — diezelskega goriva 248. Odlok o vplačilu razlike v ceni DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 249. Samoupravni sporazum o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta 250. Objava, da v SR Sloveniji veljajo samoupravni sporazumi o delitvi dela, kadrovski politiki in informacijskem sistemu na področju zdravstva Stran 251. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 sklenjen 312 ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 252. Ugotovitveni sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1981 (Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje) 312 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 253. Sklep o spremembi sklepa o soglasju k najvišjim cenam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane 313 254. Sklep o novih cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo veljavnosti mesečnih vozovnic (Ljubljana) 314 255. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. Januarja do 31. marca 1981 315 256. Odlok o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skup- ščine občine Kočevje na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Skupnosti za cene za območje Skupščine občine Kočevje 315 257. Odločba o -ugotovitvi splošnega interesa za rekon- —„ strukcijo ceste od Kužlja do križišča Laze—Gladloka (Kočevje) 318 258. Statut občine Lenart 321 311 259. Spremembe in dopolnitve statuta občine Litija 372 ČZ Uradni list SRS je izdal publikacijo Dr. Tone Klemenčič KOMUNALNI HSMMKSTV9 t . Publikacija obravnava področje komunalne dejavnosti in komunalnega gospodarstva (od splošnih pojmov, karakteristike in razvojnih tendenc, preko razvoja in samoupravljanja, enostavne in razširjene reprodukcije, komunalne zemljiške politike, financiranja do planiranja tega področja). Publikacija je zasnovana teoretično in aplikativno, da jo bosta lahko uporabljala teoretik in praktik, raziskovalec in operativni strokovnjak, komunalni delavec in organizacije združenega dela s tega področja in tudi občan. Posebna skrb je posvečena obravnavi naše normativne dejavnosti na tem področju, zato bo ta publikacija čimbolj uporabna v komunalnih organizacijah, komunalnih' skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičih skupnostih. Ta publikacija je prvo knjižno delo s širokega in pomembnega komunalnega področja. Sprejemamo naročila Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik MUan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po m10 vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana Gregorčičeva Z7a. poštni predal 379/Vll — Telefon direktor uredništva uprave in knjigovodstvo 20 701. prodaja preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometne* davka po mnenju Republiškega komiteje za Informiranje št. 421-1/72