Z98. tfSVlIlUL VUiMlid. t Otitek. 21. sciMOn 1910, Ctu 4 vinarje. Letnik XLIII. Jutranja tialaia *r L;m*'. iaaJ: /se leto...............K lfr— policu...............m +— tztn leta................ ............... 1 10 Dopisi p a j se frssMrijo. tlansnaS se ne vra£sja [••: Raaftova arica **.*.(? pridići« Irts* teta«— at. U. Izhaja vsak dan ljntraj. Pmuhiu itevUka 4 «tear|«. LaseraU: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri ve£kiatni inseruji po dogovoru. Na piMm-na naroviU brez istodobne vpostatve naročnine se ne ozira. i »tram i a isdaia po posti sa Avstro-O grško: vse leto...............K 18 — pol »eta.................fr— četrt leta...............„ 4 50 na mesec...............„ 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28"— L prav aištvo: Kaaflova alica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu11. Belokranjska železnica. Dunaj. 22. septembra. Detajlni projekti za železnico Novo niesto-i ruoiuelj - Metlika ao — kakor -e . ljalno in uradno razglaša skopaj izdelani. Pulitični ogled trase in razlastitveno *e hinle nvedlo še to jesen. TVtajlni na varijanti wz I*ln - Smuka - i rnomelj - Metlika, m katero varijanto >e je odločilo železniško ministrstvo na podlagi želj prebivalstva. Zakonito že zajamčen kapital 1h.4UU.UU1 l K bo najbrže za-ilostoval za zgradbo te železnice. Po-/nrn«M pri razglasitvi te uradne no- vzbuja dejstvo, da za enkrat že-lezniem, odnosno projekt ni !■ prljan do deželne meje. Nad«r»-tne volitve t državni zbor \ dunajskem \olilnem okolišu. Dunaj, 22. septembra. Krvan-sko - socijalna stranka je sklenila, da kandidira pri dopolnilnih volitvah v državni r v XIII. dunajskem -tnem okraju dunajskega župana «!r. Neumaverja in v II. mestnem okraju občinskega sretnika Preverja- Sklicanje češkefra deželnega zbora. Praja, 22. septembra. Češki deželni zbf.r se »klice s 30. septembrom. P samezne stranke v deželnem tkani ze izvršile v>*- predpriprave za lanje. Ifcines je imel cVški dežel-.r v kateri se je irrof s onliock toplo zahvalil princu Lob-kowieu. dr. Eppingerju in dr. Škar-i za njih trud. Namestnik grof Con-•♦-tihove je konferiral včeraj po pol-z namestnikom najvišj**jrc dežH-a maršala dr. L'rhanom, z grofom *itzein in dr. Kppinirerjem v za p vi iKMlocesra zasedanja deželnega zbora. Seja mladnčeškega k I oba. Praga. 22. septembra. Klub mla-•--kili deželnih poslancev ima da-sejo. v kateri bodeta poročala tk in tir. Škarda o spravni konfe-^nei ter se bo vršilo posvet rvanje glede dežel nozborskejra zasedanja, ^je reskih deželno/Im irskih klubov. Praga. 22. septembra Tekom pri-jih dni bodo imeli tudi drugi de-/bor-ki klubi klubove seje gle-i /• Inozborskega zasajanja, ' -k., - nemški sporazum b«» imel za f«»s|eHicn (rinenjeno situvaeijo ▼ avstrijski notranji politiki. I ni na j. 22. >eptembra. Iz i z vrst -informiranih kroffov je izvedela - I^eutjK-h. bom isehe K«»rr»-^f m »ndenz«, da je pričakovati za slučaj dVlomoi-r?< -ti češkega deželnega zbora, spre-nsemho položaja v avstrijski notranji W»litiki v tem ozira, da 1m*Io Cehi pridružili Brankam reeine. Masovi n češko - nemški spravL Praga, 22. septembra. Vsi listi • v / n-pehi včerajšnja tVško- sj»ra\m* konference, leski in nemški li>ti |m»/.«lra\ Ijajo d«»seglo spravo Med drugimi u. pr. |u^« li«^ ht miav. da p«».'.lra\ Ija spravo, da pa ta |N»eakati. kak,i UhIo razpletli Cehi v dežel nem /U»ru [»odane obljube. I "nion |m>iidarja. da je • 1 la -m- ne pretrga niti, ki j Hranljala. — »XanNln\ I.-M pravijo, da tVhi \ |H»lnem j- ; varovali češko stališč«* m |>«» zdravlja InmI«.«« mirti«* sinUdovanje obeh nar«Kln«»stnih -trank \ češ k deželnem zrn.ru. Istotako pozdravlja j*» spr. Hhts Naroda« in > Ven-kar«. Bienerth se veseli Cehar. Pracs. 22. septembra. Xaroeljem pričakuje toka Cehov v \ la«hn» večino. Tok Cehov v vladno račino pa ho aanei hiti le k« n^-kv**nea aktivnega delovanja pri parlamentarnem delu. nikakor pa ne sme biti pred|m>gnj t»-ga najU»ljši mo/.n<»sti in z najboljšo voljo olajša te tež k oči Stališče čeških radikali« \ Prara, 22. septembra, (tlasi i • če ških radikale«-v (**eske Saro« piše, da eiški radikalni poslanci — dno stoje na stališču, da je sedanji češki deželni zlior nezmožen in nekomjie-tent«en rešiti -j»or me«l Nemci in Čehi. Navzlic t. riu pa uvid*vajo radikalni poslan« potr»r»o sprave med Čehi in Ner i na teme I m enako-pravno^ti oU narotlov in pravieao-sti. ter r»«»t»o ozir na njihov dežad no - pravni program, »č'i-ske Slovo« izjavlja, da »menja zadnja sprava prvi korak na tem f»olju. čestitka barona Bienerth« princa lahkost ico. Prasra, *JL' s4«fiteml»ra. Ministrski predsednik baron Bienerth je poslal višjemu deželnemu maršalu princu Lobkowicu brzojavko, v kateri mu čestita na usp^-hu češko nemške sprave m izraža uf»anje. da je ta sprava prvi korak za konsolidacijo razmer na češkem. Vosa skupina poslancev Poljaki. Lvov, 22. septembra. Včeraj popoldne *e je vršilo zborovanje onih poljskih državno- in deželnozborskih poslancev, ki si hočejo ustanoviti v »Poljskem k I ubu" svojo lastno skupino. Navzoči so bili na zborovanju baron Batalija, dvorni svetnik dr. lo-rnian in drugi, skupaj 19 poslancev. Sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva ustanovitev te demo- kratične skupine. V resoluciji se poudarja, da ta nova skupina v Poljskem klubu ne Ih» agrevj\no nakopala. Skupno zhoro\anje alpskih in podonavskih nemških državnih poslancev. (■radec, 22. septembra. V rajšnji s«*ji nemško nacijonalne zveze držav mb jn>slani^'V iz Štajerske je sprejel predjog. v katerem zahteva, da naj s*' skliče v naj-bližnji Ih»«Io«iii»sti s|,i,d nilsko - nacionalnih državnih poslancev iz alpskih in podonavskih dežel, kateri naj bi >e l>avil z notranje - političnimi zadevami. Obtoženi d zrini poslanci Vcrsto\š« k. t elje, 22. septembra. Šoštanjskr» okrajno sodiš«"- • zahtevalo osar s*^ otlpelje dne 24. septembra v Maria Zeli. kj«»r tra |m>zdravijo zastopniki štajerske dežele. Na Dunaj s«' povrne še na v«čer istega dne. Novi deželno - hramhovski gorski polki. I Hi naj. 22. septembra. Cesar j«k z najvišjo inlločbo z dne 17. septembra |m>trdil. da s«* s«'stavijo f>osebni deželno - brani bovški vojaški polki, m sicer iz seda njega deželno - bram-liovskega |s»lka št. 4 v Celovcu in št. 27 v Ljubljani, in dalje posamezna gorske strojno - puškine skupine v Tridentu št. I, v Boleanu št. II. in v lnm«-b«iiu št. III. Celovški polk bo sestavljen iz dveh bataljonov, in sicer ls» imel en bataljon 5 kom pa ni j, drugi bataljon pa 4 kompanije. Ljubljanski deželno brambovski gorski f»olk pa bo sestavljen iz enega bataljona, močnega 4 kompanije in dveh bataljonov p<> :l kompanije. Vsakemu bataljonu je dodeljen poleg tega še odd« l«k strojnih pušk. Pravda Rielohlawek - Zipperer. Ihinaj, 22. septembra. Snoči je končala pravda Bielohlawek - Zipperer radi razžaljenja časti. Sodnik je smatral dokaz resnice za ponesrečen in je obsodil Zippererja v zelo težko kazen 14dnevnega zapora, ki je ne-izpremenljiv v denarno kazen. V krščansko - socijalnih krogih vlada radi tega velikansko zadoščenje in v r^r' I j4* Ofcsajeal deželni odkar. Prajra, 22. septembra. Svoječas-no je češki deželni odbor odtegnil lo- kalni železnici Trutnova - Weekels-ib»rf deželno subvencijo v znesku 373.000 K. ker se je lokalna železnica upirala napraviti ob železnici dvojezične napise. — Lokalna železnica je vsled tega vložila pri praškem deželnem -odišču tožbo na plačilo te dpore. Včeraj se je vršila o tej pravdi pred praškim deželnim sodi-ščein razprava in sodišče je deželni odbor obsodilo na plačilo tega zneska s G' f zamudnimi obrestmi tekom 14 uni. Ilmeljska kupčija v Savinski dolini. Žalec. 22. septembra. Prejšnje dneve se je malodane zdelo, da bode brneljska kupčija oslabela, oziroma, da bodo cene. ki so parile do BO in >e nižje za 50 kir. še nadalje padale. Zadnja dva dni pa je nastopil nenaden preobrat; cene so mahoma poskočile na 100 in še višje; prodalo se je samo v Žalcu in najbližji okolici nad ♦'"O met. stotov hmelja, kar pomenja naravnost rekord v naši hineljski trgovini. Cela letina hmelja v Sa vinski dolini se ceni na 27—30 tisoč- met. stot<»v. Za no\i slovenski trs: na Spodnjem Štajerskem. Zff. Radgona, 22. septembra. Akcija za povzdigo slovenske občine Št. Jurij ob ščavnici gre vendar navzlic mrzličnemu oviranju ne m skuta rje v krepko naprej. Nem skuta rji se namreč boje. da bi s povzdigo Št. Jurja < h Ščavnici v trg izgubili za vselej up na zmago v zgornjeradg. okrajnem zastopu. Zato so tudi pri toza-dtviMin glasovanju v šentjurskem rlič. zastopu nasprotovali, pa niso mogli zmagati. Za stvar se zelo trudi drž. nosi. Ploj. Št. Jurij ob Šč. bi bil prvi slovenski trg v — Slovenskih goricah. Dvorni igralec Kainz +. Dunaj. 22. septembra. Truplo umrlega dvornega igralca Josipa Kainza je položeno na mrtvaški oder v stanovanju njegovega prijatelja Mauthnerja. Dosedaj je došlo na tisoče kondolenc iz tu- in inozemstva, med drugim tudi od igralcev češkega narodnega gledališča v Pragi. Pogreb se vrši jutri popoldne ob 2. in bo jako slovesen in veličasten. Stroške pogreba trpi dvorno gledališče. »Vaterland« o češkonemški spravi. Dunaj, 22. septembra. Snocni >^Vaterlandt vm« evrofr-ske jav nosti na unio naso I Ju bi jama. Vse svetovno čas »pmje je takrat pisalo o tragediji, katere iw>»orwV j» bila v onih tužnih dneh prestolnica slovenskih zemlja. Ako izvzamemo edino nemške liste, je bilo takrat vse svetovno časopisje na strani slovenske Ljubljane ter je «-dkr:to izražalo svoje gorke simpatije slovenskemu na-odu, bo reče m u *e za svoje prav u*e. za svojo staro pravilo. Takrat so spregovorili tudi an sjaakj iisti in ua vsa usta so po veda-li avstrijski vladi, da je njeno |»osto panje proti simpatičnemu slovenskemu narodu krivično in da vsled tega tudi ne more obroditi dohregd sadu. Knmlušno mnenje vse p »štete* « v ropske javnosti ni imelo seveda na naše vladne kroge prav nol»etiega vpliva. K»laj p;, s Kili avstrijski takozvani državniki še dostopni pametnim razlogom * Nikdar! Za to bi bih* tudi čudno, ako bi glede politike Mh sproti slovenskemu narodu |H»slušali »varilni in dobrohotni glas evn>|>ske javnosti! Na Slovenskem %c je nadaljeva-la stara politika, ki je označena y hr-seda h »tlivide et imi»era. Kar ni bilo moči doneči * to poli-. . . - . sredstvi, s kri v ičnost jo in prof iza k o-nitostmi. Do*g»*dki zadnjih let so v tem ožini klasične priče. Krona protislovenske vladm» politike pa je vsekakor dejanje, ki ir» jc vlada zakrivila - 'em. da je dežel-no stolno mesto Ljubljano . ropala občinske avtonomije. Ta vladni korak, za katere« ni najti niti nec utemeljitve in uora-vičenosti. je zopet vzbudil j*>z »rno»%t vse k uit ume Evrope. In z«»pet se je pokazalo, da je vaa kulturna Evropa na strani pravice in pravičnosti, zakaj vs* evro|r**ko javno mnenje, ne izvzemši posteneira remškegra. je bilo enodnšno v obsodb* dejanja, ki ga je avstrijska vlada zagrenila nad avtonomijo Ljubi tane. Hrvaško in srlisko. češko in poljsko, italijansko in francosko, bolgarsko in rusko časopisje •} '•;{'-.-s ti.s|mnio težji in nezni>s-kak r je bil kdaj pn . <• - (i!otioka l»o| nas objema pred sjik *. ki se danes rri7\iia v bratski S' veniji in težke skrbi nam mori ilušo idi misli na usodo, ki čaka naš** »Irage slovenske brate. Njihova moralna krepant. njihova odločnost v obrambi svojih pra-vic t»?» nam jamčijo, da se bod»» znali držati v modrih mejah v današnji), burnih dnevih in da bodo umeli z zaupanjem v svojo pravično stvar prebiti v»e nesreče, ki sedaj grozeče lebde nad ni;mi. P-jš1: h. »do dnevi žalosti, trplje-t, ta in ohupovanjs in napočil bo čas svobode in pravičnosti! Slovensko Sokolstvo na medzletnih tekmah v Ljubljani 25. t. m. Od zadnjega slavonskega v-.-s<»-k'.Jskega izleta v Ljubljani -Slov en *ka Sr»kolska Zveza s* ni priredila tekmovalne telovadi**. Pač pa se je LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Poman r, spisal E. K. (Dalje ) T»-daj si je Ćerin obvezal desno roko z različnimi cunjami, ki s>, |.-zale v njegovi bližini in je tspostil bolniški šotor. Taliorišče je bilo skoro zapuščeno, vse vojaštvo je bilo zunaj za nasipi, v taborišču so ostale le naj|M»trebnejrše osebe. Na griču as-tii talsirišea je pred šotorom velikega vezirja plapolala zelena zastava. Sredi velike skupim* oficirjev in vojakov je sedel na belem konju Ali paša in je vodil bitko. Naglo je izginil C'erin med šotori. Hodil je hitro, kakor bi imel kako opravilo, da bi ga kdo ne ustavil in iskal, kje imajo Turki svoje jetni-I >bši-! j»- malone ves tabor, a nikjer ni našel sledn. Bitka s*. je med tem popolnoma razvila in divje kričanje z vozov in razburjenost, ki je vladala med oficirji in vojaki, zbranimi okrog Ali pase. je razodevala Perinu, da zmaguje cesarska armada Povzpel se je na ograjo vozov in je od tamkaj pregledal vse bojišče Viilel je, kako se morajo turški konjeniki umikati pred cesarskimi kira-irji. videl je da je cesarska infanterija že zavzela prve t ;r-ke nasipe in da pri tiskajo trski konjeniki od desne in od leve na Turke. ('ganil je, da utegne -a /**ti slab konec za Turke in zato je nagi o »pustil svoje o pa zov a-Urifte in nad; ieval iskanje jetnikov. A zofiet je trudil zaman. Obletel je iio\ 11 - talr-or.stil al in iskal, a nikjer ni i išel sledn. Naponled se je vrnil k b niškemu s ,t»»ru z ob-ij*on sre !a je nje g trud za \'s*. U- js#. kričanj« na v07/*h je vzbudilo njegovo radovednost Novic s*- j»- spel na ograjo in je videl na pr\ 1 |»ogled, da so Turki |m »ražen i in -'o o. /. pr»-d «»s;i rsk i f n 1 Prav to krat je Ali paša <&n«iHh«tdcl svojega, konja in zdi rja I iz takoriaea vem. ■■Sno je vihtel svoj meć in sekal po lastnih vojakih, da bi jih i»oirnal nazaj v boj, a naenkrat je omahnil na konju in | »ade I z njega. Krogla ga j * /;ni» la v glavo in čez nj»*gov«» truplo, moreč svoje lastne voditelje, je tur skn vojaštvo, pred eesarsko armado Uzalo proti taboru. t erin je skočil z ograje. Fvidel je, da mora adaj skrbeti za svojo lastno varnost. Hotel so je zopet skriti v šotoru za ranjence. Obrnil se je tja m ol»stal. Preil njim sta dva turška vojaka privlekla v uniformo tv>aaT-skega generala oblečenega moža iz šotora, ki je stal poleg onega, kjer je bilo i erinovo skrivališče. i erin je pustil vojaka naprej. Sodil je. da je jetnik grof Breuner in da ga hočejo Turki vzeti na Ireg se- ona udeležila tekem v Zagrebu, večkrat v Pragi in preteklo leto celo v Luksemburgu. Ker je do prihodnjega slovenskega s«»ko|>kega izleta še par let. priredi med tem časom »Slovenska Sokolska Zveza« med zle t ne tekne brez posebnih slovesnosti. Ne pretiravamo, ako trdimo, da so tekmovalne telovadbe slovensko Sokolstvo povzdignilo na tisti nivo vsestranske izobrazite telesa in duha, kjer nam je zagotovljen ne le obstoj, liiarvei- us|>eh tak, ki si ga pač v-i zavedni Slovenci želimo. Zagotovljen je uspeh: Saj se je vračalo slovensko Sokolstvo ziuagoiiosiio s slovanskih, pa tudi z mednarodnih tekem, kjer je ono tekmovalo z velikimi narodi, ki |h» številu z nami Slovenci >e niti ne dado primerjati. Iz-ve/balo in izurilo t** je nebroj vaditeljev in organizatorjev ravno na različnih tekmah. In ti vaditelji in organizatorji delujejo s čisto dušo in trdnim prepričanjem, odkrito in nesebično, ter žrtvujejo celo svoje dragoceno življenje še dragocenejši jim sveti stvari Sokolstvu! In take moči so izdatne. Slovensko Sokolstvo pridobiva vedno več moči. Sveže nntči rastejo naprej na polju, ki ne 1 h »zna zimi* na sokolskem (»olju. Brez večjega itočitka naprej do vzv išenih ciljev, zato priredi Slo-venska Sokolska Zveza medzletne tekme. Tekem v takem okviru ona pač še ni priredila. Težke vaje iti komplic. aaatave v nižjem, se težje in kompli-. 11 on•'.!>«■ v višjem iMhlelku. Najstrožja s<>«!ba po navodilih za tekme, to je princip pri tekmovalnih telovadbah |m)Vsoil. in tega principa se strogo drži tudi slovensko Sokolstvo: Pri t» lesu zarni vzgajati, ako si hočeš dušo vzgojiti tako. da ti ln» narod, ki mu pripadaš, hvaležen, da te bo • sel. Dasi so neprimerni* težke te določene tekmovalne vaje in je v slo-- skem Sokolstvu nebroj novih mladih društev, se je prijavilo dose-daj nepričakovano veliko število tekmovalcev: 14 vrst v nižjem in 5 vrst v višjem oddelku. Vsaka vrsta šteje po f» telovadcev, torej 114 tekmoval-cev. Določeno je na drogu po 5 vaj. na bradlji po 5 vaj. na konju na šir z ročajem po 5 vaj na o>>e strani, skok v višino, tek in 5 prostih vaj. Izmed teh vaj se izžreba po eno za drog. |to eno za bradljo. ft*o eno za konja na e strani in dve prosti vaji. Izžrebam* vaje >e naznani telovadcem šele isti »lan. pred začetkom tekme, na tekmovališču. Za skok v višino irt tek je /. naprej dob>čeno in sicer: skok v višino v višjem ixldelku cm.v nižjem LH> cm;tek v višjem ln»j. A ko >ta bila vojaka mimo njega, ji* planil v šotor. Tamkaj so ležali zvesaaa cesarski oficirji in vojaki, ki so bili prišli v jetništvo Turkov in med njimi je ležal z obvezano irl.i v ■ > Snoj. Na prvi |m»gled ga je t'erin spo znal Sl.k»'l je kar mogoče naglo turško obleko in jo vrgel Snoju. vrv. s katero je bil zvezan na rokah in na nogah, pa je prerezal. Hitra — hitro.« mu je ukazal in oltenem hitel drugim jetnikom prerezati vrvi. »Pomagajte si. če si morete.« to je bilo v s*-, kar je i'erin rekel jetnikom, /akaj slutil je. da jih bodo poraženi Turki vse poklali, pred no zapuste tabor, a turških oblek jim ni mogel presk rU-t i Snoj je kar mogoče hitro vrgel turško obleko nase. Ceriti mu je mignil in še| je za njim iz šotora. A njima so sledili tudi vsi drugi jetniki, ki so mislili samo na svojo rešitev in niso bili v stanu s|M»znati, da gredo v svojo jtogubo. Cerin in Snoj sta srečno priltežata do bolniškega šotora, na druge jetnike, ki so jih Turki sjMiznali |x> obleki, pa so planili turški vojaki in jih premagali. A niso jih več spravili v šotor. Vlekli so jih na grič. kjer je plapolala zelena zastava in tam so jih obglavili, k»kor že |M»prej grofa Breunerja. Med tem je cesarska armada dobo je vala fiopoluo zmago. Turška vojska se je v blaznem begu razkropila na v se strani, vojaštvo iz taborišča je oddelku 92 metrov v 13 sekundah, v nižjem v 14 sekundah. Gotovo Ik> slavno občinstvo obiskalo te tekme v največjem številu, da se prepriča zopet na lastne oči o resnem, važnem in težkem delu, ki ga opravljajo telovadci dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom. Uspehi slovenskega Sokolstva so uspehi vsega naroda slovenskega. Vseh uspehov, bodisi v tujini ali na domačih tleh, je bil deležen ves slovenski narod. Slovensko Sokolstvo je za narod slovenski, ono hoee vzgojiti krepke in zdrave Slovence na telesu in duši. Zavedni Slovenci so pa dolžni to podpirati. Na zdar! Nekomu v osvežen je spomina. Slovenec« je zapisal v notict 20. september«, da so v september-škili dneh »brezvestni ljudje razpa-Ijevali množico k nelegalnim deja-1 jem«. Ali ve poštenjakovič »Slovenec«, kdo je bil med temi »brezvestnimi ljudmi«? Ali morda ve. kdo je bil tisti mož, ki sicer sedaj izliva go-lide gnojnice na sept«-mberske dogodke, a je takrat nagovarjal gotove gospode, da bi vdrli v kazino? Ali je dotični gospod morda na to že pozabil! Ali je jMjzabil tudi na to, da ie ia sv.ijo pot. ker mu ostali gospodje tiso šli na limanice. nato povzročil rabuko, zaradi katere bi vsak drugi imel posla s sodiščem! Ali naj gospodu bolj osvežimo spomin! Za se-odom okrog Slovenca« prav neljuba in skrajno neprijetna. Mislimo, da se razumemo! Poslanec Pogačnik — ranjen pri železniški nesreči v Rottenmannu. Državni poslanec in podpredsednik poslanske zbornice Josip Pogačnik se je predvčerajšnjim ponoči vozil z Dunaja z brzovlakora št. 101, ki je nato trčil pri Rottenmannu skupaj s tržaškim brzo v lakom št. 102. Gospod poslanec se je vozil v tretjem vagonu odspredaj. Ko se je pri-godila katastrofa, ga je vrglo v nasprotno steno vagona, nanj pa so se vsuli kovčegi in razna druga prtljagi. Gosp. poslanec je samo neznatno poškodovan na roki, drugega se mu ni prigodilo ničesar. Dalmacija za Ljubljano. Zadrška »Štampa« piše z ozimn na nepotrditev župana Ivana Hribarja in razpust mestnega občinskeua pobegnilo, zapusti vsi tam celo zeleno zastavo prorokovo in vse ranjence, ki si niso mogli sami pomagati. Ko je Cerin spoznal, da zanj in za Snoja ni več nevarnosti, je šel zopet iz šotora. Videl je, da je zapu ščen, da Turki beže in da prihajajo cesarski vojaki v tabor. Tedaj jf Snoju velel, naj zopet sleče tursk uniformo, da ga bodo zmagovalci s| s »znal i kot cesarskega oficirja, potem pa je izginil za Šotori. Zmaga cesarske armade je bila velikanska. Blizu 6000 Turkov je oN ležalo na bojišču. 156 zastav in 17-topov so cesarski vzeli Turkom, povrh pa več tisoč konj in mnogo vel-blodov. Z razvitimi zastavami ob /vokih tronih in bobnov so prikorakali in prijezdili cesarski vojaki turški tabor, na čelu jim prhtf K v gen. Pred Šotorom padlega velikega vezirja so ležala trupla obglavljenih cesarskih vojakov, ki so bili kot ranjenci prišli Turkom v roke. med njimi truplo generala grofa Bren-nerja. Pred temi žrtvami je princ Evgen dvignil svoj meč in prisegel-da ho te umore nad Turki strahovito maščeval. Ko je bila urejena in zbrana vsa armada, pa je princ Evgen dal dovoljenje, da smejo vojaki opleniti tur-ško taborišče. Sebi je pridržal šotor velikeg-a vezirja, v katerem je našel veliko bogastvo. Vse drugo je P1^" pustil armadi. ii»alje prihodnjič.) sveta: »Slovenci no poakntnli. da ne upro germanski in klerikalni politiki, ki vedno bolj in bolj tišči ob tla slovanske narode. Zato no jih udari li. Toda narodni ponos in zavest velike nevarnosti, ki preti obstanku Slovencev in vsem nam od jrermaai-zacije in klerikalizma, sta v Slovencih povzročila, da so si s svojimi bori lei. pripravljenimi na vse eventu-valno^ti /gradili nim-uo nartnlno trdnjavo, ki bo njihova krepka narodna obramba v neenaki U»rbi ^ \ razni ki. Borka aa je pričela. Započela se je v Zagrebu, prešla je v Ljubljano, a sedaj pride na vrsto tudi Dalmacija. Ljubljana bodi sa aaa Split, a Da-krovnih I Ju bi js as: eden sa vse, vsi sa enega, v tem leži naša kulturna in narodna zmaga. Bodimo vsi na braniku!« klerikalni f a Ui f i k s tor jL V čiankn »Ob obletnici« v jutranji izdaji dne 20. t. m. samo napisali dob«astmo ta-le stavek: »Aka ko \sakdo %r*il dosledno, t rezao ia zajedajoč se svoje narodne misije srna* jo dolžnost« potem bodu p***! a le brezpredmetne tudi tanke žrtve in aaro-dn aašemtk ne ko nikdar več treh« plakati in tožiti ob odprtih groko-vlk.« Ta stavek gotovo lahko piše z mirno duš«* \ *ak pošteno misleč*i Slovenec. Potile duše. ki mažejo -Slovenca« in ki so ie vsak čut poštenosti in dostojnosti že zda v na izgubile, pa pišejo z ozirom na gori citirani stavek v številki od preteklega torka: »V današnjem jutranjem -Narodu* t a jih ui sram zapihati, da so bile tiste dem« »nst racije (septembrske) brezpredmetne« in da dan* - -venski narod cesto po nepotrebnem plaka in toži ob odprtih |rrobt>vih«. Sedaj pa naj čitatelji primerjajo stavek, ki smo ga ponatisnili iz torkove jutranje izdaje, z onim. kar je nam podtaknil pošteni > Slovenec«. Blagoslovljeni »Slovencev« pisec je torej mirne duše falsificira! naša iz vaja-janja. samo da bi mogel napeljati vodo na svoj mlin. T«» je lopovščina prr* vrste, ki so jo zmožni samo katoliški žtimalisti. Pač prav je iinel tisti katoliški duhovnik iz rajha. ki je javno izjavil, da ni večjih pn »palic pod -oineem. kakor so katoliški žumalLsti. Javna produkcija gojeneev drama-t le ne š de. V soboto zvečer se vrši v areni Nerednega doma javna produkcija •.i.-ke dramatične šole. na kar -*\.. že da:ies o; m »za rja m o. Xe si »Ia nam IkmIo nove slovenske . na dramatiČReni iirdju ta dan ; -azale. koliko je napredovala pri - gojitev drame, tudi za raznovrst-i»o*t in razvedrilo je -krUlj*n<». ker je sjm.n-d priretlitve premišljen in dobro izbran. Nadejamo da l*> ljitb-I.'a:»*ko olN-in-tvo •» številnim ti in najlsdje demonstriralo svoje zanimanje za to koristno in irotrebno šolo. Nesrečen padce. Na Tržaški ce>ti št. 22 v Ljublja-je r^noči. 21. t. m. nekako ob pol K. f-4»nes*rečil oženjeni delavec Janez Dolence, po domače Groš, ro-jen le?a 1 V-"V4. v Dolenji va-i. o'r*"ina Polhov gradeč. Precej opit «e ie •r.einla hotel |n» b^tvi -pravit swit ua ». pa mu je izpodleTelo. anes je skoro e»ii ženski liabibui iz tiste hiše v Trnovem -tal pred okrajnim MHliščem. de/i k i m> migali, kakor turške sab- lje pred Siskom, konec js bil pa na ravnost čudovit. Tožiteljica se je namreč razvnela tako zelo v svoji -veti je/i nad obrekov alkami. sotii-š«"*em m pravico, tla je v ti*ti jezi za pustila !mk1u«» dvorano in jezno zaloputnila vrata za »eboj. Sodnik je se-v eda razglasil sklep, tla se kazensko I« -toj-anj«* proti to/eiikam ustavlja, ker je tožitelju-a zapustila razpravn«» d\oiaiio. ii* da bi jo potem kdo zastopal. Sodniku snu« res prav iz srca pri v oščili, da se je odkrižal klepe t ulj. ki bi bile s s vajin jeziki res» v stanu eloveku ruinirati vse živee. Z veseljem J«* pac vzel na znanje tu«li i *\.> tožiteljice, ki je upila, da m* pride nikdar \»r pred samIišcc, kjer m nolieiie pravice . Morda b«Hb» •eii^ke 04I /daj naprej na drug način »reševale« svoje »jezikovna spo- Železničarji shod v Narodnem domu. /.a snočl je sklicalo VinIMvo >,l ugo>lov ansk« • ti:«-ar*»kc organizacije Nin*«! j»* bil mestoma precej živabeli. Na »ln«*\ nem redu je bilo razpravljanje o vzn>kih in uspehih zadnje pasivne rezisteiu*e na južni železnici. Z1» »rov a nje otvori s«Mlrug IV •*«• izvoli tudi /:i pr»**|se«lnika iVtric nato v daljšem govoru ♦ *nja razne intervencije pri ravnateljstvu. t«*r obljuln*. ki jili je dajalo ravnateljstvo železničar^k i m deputa-< i jam. Pravi, da je bila pasivna r«*-ziatenca nep«»trebna. Pasivni nlp4»r t' >1 issbra u« h «ler \ mtsjfcvv alt«. Pravi, da s*, železni-«arski uslužlsmci labko za«lovo!jni s te m. kar so dosefrli njihovi d*legati. K Ire—c.!i se oglasi sodrug Kopač, ki sevtnla tudi udriha po pasivnem • I poru. K«»pa«"- j«* i: • »i 1 biti v svojem tovoru silno duhovit, kar se mu pa i:i jiosrečilo. Rekel je. il:< bi socijalni « emokrati dosegli vse. kar bi zahtevali, ako bi le 24 ur delali pasivni od- • r. otrebiia rezistctica. K»r se pa uradnikom ni hotelo priznati, so bili c-pravičeni *lo pasivm*ga o«|jH>ra. Go-vornik pravi. #la izkuš«*nj. ki jih je • • ■ • • napravi In , rai Iništvo - »eija 1 -noza-bi nikdar. Na mariborski konferenci so uradniki zahtevali /<\ vsakega na i MU g:i Uslužbenca l*mn K. soci jaliio*]*-mokratični vcslitelji pa so se / - 5j«- i lovi >!j, i ]' »bi /♦■k/n i -ški dela e *«hi K na leto. Tu se naj-l»ra niso udeležili. Torej zadovoljnost na < lieh straneh. Sn«»čnje lnijskaiije je bilo torej [topolimma * danjih 7 smrtnih žrtev železniške n«*sre«V se ImmIc najbrže |>omnožilo še za dva nova slučaja. Poštna uradnika lidtz in Kari sta namreč tako ne-varno ranjena, da ni nikakega upanja. v4idnih «-«*vi za vodovod mesta Prage. Praga, 2-. s«*pt»*mbra. FTlas Naroda" poroča, da bo mestni občinski svet oddal v današnji seji dobavo vodovodnih cevi za praški vodovod za 4 milijone kron. in sicer 2 3 francoski železuinski družbi v Pont Mous-sontu in 1/z češki akcijski družbi Br*Mtfeld, Dančk & (o. Zvišanje akcijskega kapitala pri češki i itd ust rijalni banki. Praga, 122. septembra. Na včerajšnjem izrednem občnetu zl>oru «"*eške industrijalne banke so delničarji sklenili, da so delniški kapital /viša od 20 na 30 milijonov kron. V to svrho so izda "Jo.iMHJ novih delnic. Nemški cesar na Dunaju. Huna j. %1'1. se|»tenibra. Nemški c<*sar Vilj«*m je včeraj opoldne obiskal in si ogle«lal dunajski rotovž, ^jf'r j^ ^i' najsijajnejše sprejet. Po-nudila m* mu je tudi takozvana častna pijača. Dunajski župan dr. Neu-maver je imel pozdravni govor. Cesar Yilj«*m j«* ostalo v oboh državah že zahteva javnega življenja. Končno je eaaar Viljem slavil v svojem govoru s*' našega cesarja. Laskave besede nemškega cesarja so seveda močno navdušile Dunajc»ane in dunajski listi na dolgo in široko sedaj pišejo o tem. da si je nemški cesar osvojil srca Dunajčanov. Temu nasproti pa s«^ ne sme prezreti, da je nemški cesar dosedaj dunajsko meščanstvo vedno takorekoč ostentativ-n«» preziral in »Deutsches Volks-hlntt" so pri tej priliki prav umestno spominja, kako je Viljem nedavno pri svojem obisku na Dunaju dunajskega župana dr. Luegerja hote in namenoma pri sprejemu spregledal, t«>r mu ni hotel podati roke, kakor je to pri sprejemih običajno. — Popoldne ob 3. se je nemški eesar odpeljal v spremstvu našega cesarja v lovsko razstavo, katero si je tudi ogledal. Pri tej priliki je posetil in si ogledal tudi kranjski odaVlek lovske razstave, kjer ga je pričakoval in mu bil predstavljen načelnik deželnega komiteja knez Windischgraetz. Vsled slahefra vremena, ki sedaj prevladu-je na Dunaju, pa je bila ob tej priliki lovska razstava od strani občinstva kaj slabo obiskana. Posledice rekonstrukcije bolgarskega kabineta« Dunaj, 22. septembra. »Vaterland« vidi v rekonstrukciji bolgarskega kabineta pod predsedstvom Malinova novo protiturško gibanje. Bolgarska da hoče z nasilstvom rešiti makedonsko vprašanje. Za kratek čas. Drž. pravdnik: Predlagam, naj se obtoženec obsodi po *§ 202, ki določa za kazen ječo od šestih mesecev do enega leta. Obtoženi slepar: Gospod državni pravdnik, — »zglihajva« na štiri mesece. Izdajatelj in odgovorni urednik: _Rasto Pustoši e m šok._ Borzna poročila. Dunaj, 22. septembra. Dopoldanska borza je kazala stalno tendencx>, akoravno ni bilo opažati živahnega prometa. Ugodno so vplivale politične vesti iz Prage, ter ugodna sem»e-stralna bilanca alpinsko - montanske družlie. Alpinke, državnih železnic akcije in nekatere industrijske vrednosti so poskočile. Bančni instituti so prolongirali s 5—51/8%. Popoldne je razpoloženje malo oslabelo. Kurzi pa v splošnem niso popustili. Rente so mirne. Ljubljanska „ Kreditna banka v Ljubljani*. Uradni knrzi dunajske borze 21. septembra 191 C. aalnaanal papirji. Denarni Bl&gOTil 4° 0 majevsoenu .... 93 40 93 60 4 2C, srebrna renta .... 9705 9725 4° 9 avstr. kronska renta . . 93 40 93 60 4°«j ogr. - „ . . 91-75 91 95 4° a kranjsko deželno posojilo 96 - 97*— 4° * k. o. čeike dež. banke . 94*— 95*— aesakp. Srečke Iz L 1860 1, ... 226 - 232 — m i. m 1864..... 322 — 328*— „ tiske...... 156-75 162 75 „ zemeljske 1. izdaje 298 — 304 — n ** 11* »» 27850 284-50 „ ogrske hipotečne . . 24935 255 35 „ dun. komunalne . . 591*— 541'- „ avstr. kreditne . . . 520- 530-— „ ljubljanske .... 88 — 94 — „ avstr. rdeč. križa . . 6275 66-75 »f ogr. f, • 38-Č0 42 50 „ bazilika..... 28*90 32 90 256 75 259 75 Delnice. Ljubljanske kreditne banke . 444 — 448 — Avstr. kreditnega zavoda . . 664"— 665 — Dunajske bančne družbe . . 551 50 55250 118 75 11975 Državne železnice .... 758 — 759 — 769-50 770 50 Češke sladkorne družbe . . 258 — 262 20 Živnostenske banke.... 273 — i 274-50 y«!utra. Cekini........ 11-37 11*40 117 45 117*65 Franki........ 9535 1 95 50 9455 , 9475 Rubljl......... 254 50 255 50 Žitne cene v Budimpešti. Dne 20. septembra 1910. T a r in I m. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9 95 Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 10*31 Rž za oktober 1910 ... za 50 kg 7 29 Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg 5 65 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg 7 79 Efektiv. Neizpremenjeno. Loterijske številke. Dvignjene v sredo, 21. septembra 1910. Brno: 15, 23, 62, 73, 40. Izjava. Podpisani s tem naznanjam, da Je dosedanji mol »radnik, gosp. Franc Weiss iz moje službe izstopil in da ni opravičen sa moj račun nl-kanJh kupčij sklepan, kakor tudi ne na moj račun denarja sprejemati. Jos. Škerlj i6i ip#>mlter. »f Trgsfsko - rtma baika ? mm" SraHij pmt.n: Stiraknim tiia s. 7. nsrnti iHim putiii SprejetM vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 41, .; rentnt davek plačuje zadruga sina — Sprejema v toge na tekoči račun; na zahtevo dobi >tranka čekovno knjižico naje posojila na naJrazliJoeise najine. — Bninatann anamjalmira: zamenja tuj denar, prodata vsakovrstne vrednostne papirje > ^ • it J Nagazila v Ameriko — tisoaoori trgovske mcsšce. — Presartvjc vnovčenic menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu in inozemska t: *iSča — izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se bodisi ustmeno pisarni. ali pismeno v tadrujui 10 Kupajte večerno izdajo »Slovenskega Naroda"| Družina bres otrok išče za takoj ali sn november lepa stanovanje s 3 malimi sobami, ozir. z 2 sobama m kabinetom ter vsemi pri tik linami in potrebnim komfortom Ponudbe s ceno na Dr .F. S., Sodna ulica 5 III. levs. 1^9 Poizve se pri g. Jotetn Plankarju, gostilničarju na Bolna jaki cesti. 3173 ==JE1I-J Oradu tre rui tu lipiilu il 3. li \L malu tt 3. .0 S Usojam m vljudno opozoriti, da srn prevzel . • • ■ ^aof • *^^» .* . • «^^» m^J* ^^h* ^^m* ^OB^ -■._.-> amj jotb o*^ .sa^ • J» «^^» ^*S* .m^ ^m* .^n* «o\ * slavno zastopstvo .Prve teške' iivljeuke raaliite, najcenejSi zavod na kontinentu. y Nadalje opozarjam, da preskrbujem kolutao * vsakovrstna posojila in kredite W kakor: trgovske, »tartaae, hipotekarae, uradniške m menicBC kredite. X Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. ivljtna lata 1Sn2. 23 Kmetska posojilnica llabljooske okolice ■ snlalisaann tidrmga s aooasoieao savano v Ustien zadnuaca lom v LJubljani na dunajski cesti it. 18 I* linela koncem leta drnarnega prometa.......K 83,116.121-11 upravnega premoženja................k 20,775.510*59 obrestuje hranilne vloge po 4,;2o|0 ■■■1 vaaSofa oooitfea o*o»tnoaa davka, katerega plačuje posojilnica sama la vložnike. Spre J ama radi vlepe oa lakoti ratnu v zvezi s čekovnim pro-■slonn la lik ebreatafe #4 dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad ...........k 2 0,00 0.0 0 0 Posojalo mm aoaaljlfteo po B! S m 1 / tto amortizacijo ali pa po * . bron amortiinclje | na menice po 6 Posojilnica sprejema todi vsak drugi nacrt glede amortizovanja dolga. C1A0HT VII: vsak dan od 8. 12. in od 3.-4. izven nedelj la praznikov. Tilslen it Iti. Postno hranilnice racaa it. 828.405. =J LJUBLJANSKA KREOITNA BANKA v uubljami Stritarieva ulica štev. 2. Rezenni zaklad: K 450 000-— Sprejema vloge na knjitice in na tekoči racaa tor jih oarootaio Delniška glavnica: K 5,000.000-— od dne vloge po 4 cisto. - Eapaje in prodalo *rodaostae _ . . ^ . „ , _ . - papirio roeh rrtt po dae»nih karzih. - Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu m Sarajevu. « -»' -M- 3C J L 3E JE DE 3 v l vsakega Slovenca je, de sklene zavarovalno pogodbo bodisi življenje, sli pa proti požaru le pri slovanski bank: nSLAVIJN. Podpiraj no torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem ob- SL JI " —^ ~ —* w I J vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .'. Ogrooaal resorral losa* H e\Si2.7S7* — jaaMpi m« pgpaha varnost. .\ Banka „SLAVLJA" Banka „SLAVUA" Banka „SLAVUA" Banka NSLAVLIAM Banka »SLAVIJA«« Banka „SLAVUAM stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daie drage volje 1 generalni zastop banke •gSUvtJe" v LJnblJanL N Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. raz pol jga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. - razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.-- gmotno podpira narodna dobrodelnim namenom zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo, društva, organizacije In prispeva k narodnim ,\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA. Prešernova ulica itev. 3. .-. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Obstoječih vlog ni Za Denarni p* »oj U milijonov k »ilijonov kron. ni zaklad nad 1 milijon kron. vloženega denarja jamči zraven za klaata se mestna občina ljubljanska z vsem pi a motenjem In z VSS avojO moć JO. Izgilka vloz*-n^a denarja je nemogofta, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c kr drlrlni vladi, iakljsiftona vsaka apekulaoija z vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po «*l/#% noVi odbitka; nevzdignjeoe obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila na zemljišča po 570 obresti in proti amortizaciji po najmanj na leto. Daje po- sojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične deanaOe "^••"■•IkOf v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno drtaitvo. 4 ^747 31