52
Pomlad je prišla
|jl|a strehah je sneg že davno zginil. Zgubile so belo sHP odejico in Črne se zakajene, tu pa tam z mahom obraščene, kakor so se popreje. Na vrtu je bilo pač drugače. Solnce je sicer upiralo svoj svttli obrszek vsaki dan tja na ono eneženo površino, ali sneg je bil ilebel in ni mu dolgo moglo do živega. Na jedenkrat pokazala se je tu pa taro pod drevesi rujava lisa. Te lise 80 so dan za dnevom poiflnoževale, v kratkem jih je bilo več, kakor onih belih. Še dan, dva in sneg je zg-inil. Le v kake.il kotu ali jjirku ga je bilo še toliko, da ga niso otroci povsem po»bili. Naposlcd zginil je tudi ta.
Trava, katera se je pokazala, bila je potlačena, rujava. Težko in mrzlo je bilo breme, katero je nosila nekoliko mesecev. Vzdignila se je počasi, a iz zemlje so vzklile nove zelene travice. Solnfina toplina jih je privabila na beli dan. Tu pa tam se je pokazala tudi mala, rudečkasto bela glavica. Stiskala se j« in kaj ne l)i, saj ji je bilo že hladno- Vsndar solnčni žarki, kakor da so najraje imeli te glavice, poljubovali so jih ves božji dan. Njih toplina je razveseliia te glaviee, vzdignile so se, odprle in pokazale v vsi svoji krasoti. V sredi so bile zlato-rumene, baš kakor solnčni žarki, a obrob-ljene so bile z malimi, rudfčk^sto-belimi peresci. Otroci so -veseli k njim hiteli; vedeli so, da so to lepe mar-jetice, prve pomladanske cvetlice.
Marjetice niso bile dolgo same. Tam ob ograji med grmovjem, pokazalo se je kmalu za tem celo društvo rumenih trobentic. Ej. to je bila vesela tovarišija! Po-nosno so se obrnile kvišku in v jednem glasu zapiskale: »Po koncu, po koncu, zaspanci. začenja se novo živ-Ijenje — pomlad je tn!« Trobentice niso piskale zastonj. Prebudile so vse cvetlice. ZvonSki so zvonili. zlatice so ee zadovoljno zibale, vijolice so sramežljivo vzdigovale svoje glavice, leska je nemiroo tresla se svojimi veji-carni, na katerih so visele rumene resice, in vse je po-kazovalo, (la je nastala nova d"ba vesele pomladi.
Kdo bi vedel, od kod je prišel, ali prišel je ru-meni metuljdek in frfotal s kriloi po zraku. Malo čudno
\
I  mu je bilo. Krilca mu še niso bila navajena letanju in
tovarišije ni imel. Vendar zabrenčalo je nekaj v zraku
in metuljček ni h\\ ve<5 sam. Cobelica je letela po zraku.
V kratkem se jiina je pridružilo še več sorodnih tova-
I rišev. Bilo je tako veselo to lctanje po Čistem, svežem
I zraku!
Tudi ptiČice so oživele. Skaketale so brezskrbno I od vejice <3o vejice, saj Be jim ni bilo več treba stiskati I v tople kožuhce, nu, in tudi za Želodček se je kaj našlo. I Bile so to same stare znanke, kafcere so po zimi ža-I lostno čivkale okrog hiš, sedaj «e je pa že tu in tam I oglasila njihova vcsela peamica- Ko so se otroci nekega I dne igrali ob cesti, to je bilo veselja in krika, ko so I opazili v zraku male firne pikice, katere so poalajale I \edno večje in vefije. Vedeli so. da so lastavice, katere I 80 se vračale iz daJjnih južnih dežel. Glasno so čvri-ale | in 30 poiskale zopet svoja stara bivalififia. I           A otroci. otroci! Pravo živo srebro!  8e nobeden
| sc ne zmisli na starikavo ped, katera jih je vendar vso l zimo   tako   Ijubeznjivo grela.   Vt*s božji dan bi bili na I prostem in kaj ne bi, saj se ]& vrnila lepa pomlad. I           Veselite se, otroci, pomladi, veaelite! Veseli se je
I vsako filoveško srce, in kaj se je ne bi vi, katerim je I srce veselo in jasno, Itot najlepši pomladanski dan. Naj \  bi vam pa<5 vedno takovo ostalo!
k                                                                                  Janko Barle