IZHAJA VSAK ČETRTEK Naročnina: Uredništvo in upravni za stranke ob ponde kolone v širokosti 63 i cent., trgovski, obrtaja— ^ «Delo» c, c. post. Dominiki Kavrečič — letno polletno 10.40 5-20 2-60 18-20 9-10 4-60 Trst, 22. marca 1923. — Leto l> p- decani pr. Ca podi» tria Mednarodna kapitalistična reakcija dviga svojo glavo. Proletariat, združen v mednarodni revolucionarni fronti, jo bo odsekal z orjaškim, eno-dušnim zamahom! Glasilo Komunistične stranke Italije (O priliki mednarodne delavske Ikonferen ce v Frankfurtu, ki se je otvorila 18. t. m.) Nepričakovan dogodek Je 'bila zasedba Poruhrja le za one, ki so bili namenoma slepi. Oni, ki imaj'o za dogodke le najmanjše razumevanje, so Videli vprar sanje v največji jasnosti že več mesecev poprej ko je francoska tzv. 'tehnična komisija pod vodstvom ing. de Coste prekoračila mejo. Ko ni torej zasedba bila nepričakovana se je mogel mednarodni pro-le'tarialt s svojlimi organizacijami pripraviti na ta atentat francoskega imperializma» Kaj je nastalo? Amsterdamska 2. in 2 in pol internaicionala so večkrat izrazile svojo- nezadovoljnost do nameravane zasedbe. V dolgih revolucij. te,:mterna-.cionale posamezno in skupno naglašale škodljivost nasilstev in potrebo, da se vmeša zveza narodov. Največji korak teh treh initernacional je bil 'mednamini mirovni (kongres v Hapigu, kjer 'so se bratsko objemali reformisti in meščanski pacifisti. Haašfci mlroljiibi so ponovno zagotavljali Zvezo narodov svojih lojalnih čustev za vsak slučaj so pa pretili z mednarodno stavko. Ne poročevalec ne delegati na tem kongresu niso verjel i v to mednarodno stavko, a moralo se je vendar nekalj storiti, da se je pokazalo delavskim masam, Ida so njeni zaupni voditelji v skrbi za mir in dia ne bodo dopustili vojne. Zasedba ruhrske kotline je razkrila -vso zavnatnoslt, demagogijo in licemerstvo reformistov vseh imen. Zopet iso prišla na dan narodna naspnotsva in almsterdaimska ter II. internaicionala, kli so stora&iTi buržoazijo s stavko, so padli •takoj na kolena pred triumifirajočim imperializmom. Merrheim, Jouhaux, Van-dervelde, Leipairlt in Gnassmiatnn So zopet našli svoj nacionalistični obraz in začutili svojo organično pripadnost meščanskim držiavato. Na ta način ni popolnoma nič reagiral oni del proletariata, ki je organiziran v Social demokratskih strankah in reformMlčnih strokovnih organizacijah, na ta nesramni napiad francoskega imperializma. Res jte, število resolucij C* je v tem čaisu zvišalo, zvišalo se je tudi število prošenj, ki so jih naslovili reformisti vseli dežel na Zvezo narddov, tolda ta naval resolucij ne le da ni skalil želodca zavojevalcem, ampos imel je nasproten učinek. Nekaj voditeljev amster- ■ mske internacionale je skušalo to šib-* pojasniti, a iz teh poskusov se ni ''o nič pametnega,. V svojem članku y i« Fimmen priznal krivdo , „ /, xmmàìStr pr,dr/.u;?si.Ju » a, i j na delavske mase. Dblavske mase rudne, so pasivne, nočejo boja, to je odilna nit vseh FimimenOvih izjav, kakor tuidi izjav drugih voditeljev. V primeri z drugimi napravi Fimimen, čeprav ■Je deloma, korak naprej, s tem da priznava krivdo .voditeljev, medtem ko napravi takoj par korakov nazaj, s tem da se obrača proti delavskim masam i'n pozablja zopet popolnoma uspavajoče ulogo ■voditeljev 2. in amsterdamske Strok, in-Iternacionale, A to še ni vse. Ne zadostuje le jokati o »črnem zanuarju«, treba pokaizaiti tudi izhod iz položaja. Treba v naprej pokazati smer boja, treba nevtruđ no delavske mase pripraviti na bojne akcije proti imperializmu. A tu se začenja šibka stran Fimmenova in po njem zasto pane internacionale. Fimmen je imel pogum javno javkati in priznati šibko,sit svo je 'Organizacije, a manjkal mu je pogum in zaključek, pokazati poti iz te zagate, v katero je zašla po njem vodena organizacija. In izhod je. Ta izhod je pokazala konferenca v Essenu, ki se je vršila na predvečer zasedbe. Komunisti in revolucionarni sindikalisti se li'so bavili tam 7 brezplodnim javkanjem in prošnjami na Zvezo narodov. Tam so se ztra'i n volucionarji, ki znajo primerno ocenjevati imperializem in njegov zarodek. Zvezo narOdoiv in vsled tega iso predlagali usiavnovitev mednarodnih skupin akcijskih odborov najvažnejših industrijskih vej (kovinarjlev, rudiarjev, in transportnih delavcev.) Udeleženci konference v Essenu so si bili na jasnem, da treba voditi boj v vseh deželah istočasno in da mora biti cilj napadla delavskega razreda meščanstvo lastne dežele. Ta parola je v največjem nasprotju s parolo reformis tov. Ako lioieš doseči mednaroden efekt, -Vpravi zvezo s svojo lastno buržoazijo in pobijaj buržoazijo tujih dežel Izkušnje zadnjih dveh mesece.v so dokazale pravilnost delovanja Kominterne in Prof-inteme (Rdeče strok, int.) A kljub pravilnosti tega delovanja se nam ni še posrečilo zmagati. Reformfeti nas vprašujejo škodoželjno: Afco je vaša črta tako pravilna, -zakaj še niste zmagali, zakaj niste organizirali mednarodne stavke? Na to mi odgovarjamo: Kominterna in Profinterna združujeta za sedaj le en del proletariata in še nista v stanu veliko imperialistično mašino premagati z lastnimi močmi. Revolucionarni delavci so v internacionalnem obsegu še manjšina, oni se ne borijo le proti buržoaziji ampak tudi proti nazadnjaštvu proti konser-vatizmu, celo proti izdajstvu v svojem lastnem razredu. Mi niti najmanje ne prikrivamo, da nismo pri današnjem razmerju moči v stanu sami Odvrniti napad imperialistične buržoazije, in vsled tega smo in še predlagamo ustanovitev enotne fronte delavcev brez razlike političnega prepričanja. Revolucionarni delavci napravijo še enkrat poskus, pridobiti delavske organizacije «a boj prolti buržoaziji. Predstojeća mednarodna konferenca naj zdru ži delavce vseh smeri v boju proti vojni nevarnosti. Iniciativa za to konferenco je izšla iz vrst delavcev rensko-vvestfal- ske province, to je onih delavcev, ki se sedaj nahajajo neposredno pod nogami francoske soldateske. Ne gre za novo revolucijo, ampak ea praktična dejanja. Obseg in pomen teh dejstev zavisi, sa-mobsebi umevno, oid 'množine onih delavskih organizacij, ki se bodo konference udeležile. Ako se udeleže konference amsterdamska in II. initemacionala, delavske stranke Anglije in Belgije, socialdemokratski stranki Francije in Nemčije i"n reformistične strokovne organizacije vseh dežel, je mogoče zasedbo ruhrske kot line in s tem neposredno nevarnost nove vojne zplo hitro odpraviti. Ako pa te organizacije tzavmejo udeležbo v; bóju 'proti imperializmu, bodo revolucionarni delavci delali brez njih in proti njim. Naravno — to otežkočuje naš boj. Mi ne moremo tako kmalu doseči neposredni h rezultatov. A dosegli jih homo kljub temu kajti vsak mesec mednarodne negotovosti in pritiska vojne nevamoisti redči vrste reformisitičnih organizacij in jači vrste revolucionarnih. Razpad reformistič-nih organizacij bo tem večji, čim šibkejša bo njihova udeležba v neposrednem boiju proti imperializmu. Afco se ne bodo udeležile te mednarodne konference bo to gotovo oživilo bojno moč internacionalnega proletariata, a v prvi vrsti bo ošibilo njih same. Oni stoje pred dilemo: ali aktivna udeležba, ali smrt vsled šibkosti in moralnega razpada. A naj se Obnašajo reformistični voditelji kakorkoli, ne bodo mogli obrniti kolesa zgodovine nazaj. Pred mednarodnim proletariatom ne stoji drug izhod kot za revolucionarni boj. Ta boj more biti pio-donosen le v internacionalnem obsegu in ravno vsled itega je essenska konferenca važtta etapa mednaircldnega delavskega gibanja. Predstojeća konferenca mora pa napraviti bilanco preteklosti, obseg bojla razširiti in korakati naprej po poti, začrtani po Kominterni in Profinteirni, kljub vsem mogočim zaprekam. Tudi v razrednem boju velja omo, kar v vojni: Zmagal bo oni, ki bo imel večji pogum in močnejše živce. Revolucionarni delavci sploh in komunisti še posebej so pokazali, da 'imajo zelo močne živce in vsled tega bo zmaga na njihovi strani. A. Lozovski Fašizem postaja bolj in bolj internacionalen Zanimivo, kako postaja fašistovska I-talijia bolj in bolj gorišče svetovne protire volucije in reakcije. Reakcija v Evropi se je začela skoro istočasno po vseh deželah in sprva še ni imela ožjih stikov. A bolj in bolj se je izkazovala in se še izkazuje potreba po mednarodno organizirani kapitalistični ofenzivi, kajti prvi navali reakcije niso uničili proletarskega gibanja, nasprotno, dali so mu čim izrazitejšo internacionalno smer. — Kako pa naj se sedaj reakcija, kli je nastala po vseh deželah, internacionalno organizira., ko ima ■vendar izrazito nacionalističen 'značaj? Res: Ruski monarhfeiti so metali v svet visoke nacionalistične fraze, opozarjali ria nevarnost internacionalizma za rusfc/ 4narod. istptafco„poljski reakcionare:, Hor^ tyjevci in »probujajioči se Madžari«, nemški »narodni» socialisti, francoski »roya-listi«, češki legionarji in sokoli, jugoslo-venski orjunci itd. iitd. — in kdo ne pozna nam najbližjega italijanskega fašizma z naravnost opojnimi nacionalističnimi, frazami? — In vendar — razredni Interesi buržoazije ki jiih danes brani vsa ta reakcija — ki ima. malomeščanski zna čaj, — so močnejša od vseh nac'r.niiis-tičniii fraz. Kapitalistična ofenziva nujno potrebuje jiicjih mednarodnih ".v-z, po trebuje metod-Lne internacionalne organizacijo -- treba torej najti izhod iz tega položaja in doseči čim prej organične zveze z gibanjem po drugih deželah. — I-talijanski fašizem, ki je postal v zadnjem času pravo ognjišče protipifoletlairsfcegai gibanja si je dal nalogo, da to organizira,. Kakor znano se je Mussolini, ta zadnji up svetovnega kapitala, podal že lani v inozemstvo in organiziral prve stike med raznimi reakcionarnimi gibanji, kakor z ruskimi monarhisti in madžarskimi legitimisti. Scdr. Neumann navaja v »Correspondance Internationale« pa zelo zanimive podatke o novih poteh k interna cionalni organizaciji fašizma. V inozemstvu organizirajo italijanski konzuli po raznih mestih fašistovske sekcije. Mussolini je poslal tem le okrožnico, ki pravi med drugim: »Italija se nc konča pri svojih mejah. Italija se nahaja povsod, kjer so Italijani. Fašistična stranka poživlja vse Italijani' raztresene po svetu, ki ljubijo svojo domovino možko, da združijo svoje sile in povsod ustanovijo bojevniške zveze.« Nadalje pravi okrožnica: »Treba povsod pobijati komunizem in vsak drug protisocialen pojav.» Druga o-__-_______ ii 'ožnica govori o praktičnih nalogah itali apskih fašistov v Nemčiji o širjenju fcèizma s pomočjo podkupovanja, piopa-g rode in tehničnih sredstev, posebno s pobijanjem in denunciranjem italijanske ivvcluconairne emigracije. V Berlinu izbija list »II Gagliardétto«, ki ima nalogi) črniti italijansko delavsko gibanje in p>zivlja na čim večji odlpor partiti nem-š .im komunistom. Ital. fašisti v Nemčiji 86 že a «postavili zveze s Hillerjevimi »narodnimi socialisti«, s katerimi že skupno dflujejo. Isto delajo tudi Italijanski fa-šijsti v^ Franciji, Angliji in drugod. To so torej nove metode fašizm&i v s neri čim širše internacionalne organizacije protiproletarske ofenzive. Ilegalna akcija se j'e najtesnejše zvezalla s letno — z državno avtoriteto. To priča tavanje .italijanskih poslanikov in kon-jlov v inozemstvu. In pa: reakcija hoče ■ vedno ohraniti svoj nacionalistični a-čaj. Katera je naloga revolucionarpe-proletairiata spričo tega? Da utrjuje reorganizira svoj'e vršite, da se strne v čim tesnejšo enotno fronto v obrambi ik svoje pravice in da se bori prioti Sntor-Vjacionalni kapitalistični ofenzivi strnja v mednarodn organizaciji sledeč Komu-iiistični inteo-naeionali. P. R. Načelni boj o taktiki enotne K lil Berlinski tovarniški sveti za delavske stotnije Berlin. — Na zborovanju, ki se je vršilo v dvorani -nove palače delavskih svetov, se je obširno diskutiralo o zadevah frankfurtske konference, delavske via de, saških tovarniških svetov, kontrolnih komisij in o proletarskih stotnijah, ki se imajo ustanoviti v delavnicah. Med raznimi govorniki je vzel besedo tudi en italijanski sodrug, ki je zbranim delavcem slikal grozni položaj italijanskih delavcev, ki jih je zadela fašistov-ska reakcionarna vlada v najboljšem kar so posedovali v delavskih zbornicah in časnikih. Svaril je nemški proletariat, da naj si nikakor ne pusti napraviti nekaj slične ga nad svojo imovino. Konec go vora italijanskega sodruga je bil pozdrav ljen z burnim odobravanjem. Prisotni so vstali ter zapeli »Internaeionalo». Nato so bile sprejete enodušno resolucije, tičoče se delavske Obrambe lin delavske vlade. Končno je bilo sklenjeno sklicati takoj delavstvo to varen na izredne shode ter prevzeti 'Vodstvo formiranja skader za delavsko obrambo. Vsiled tehničnih ovir, nastalih o priliki zadnjega reakcionarnega navala ma. naš pokret nam ni bilo mogoče baviti se z zaželjeno vnemo z našim gibanjem v Jugoslaviji, dd'nosno v Sloveniji, kjer jte bilo zlapeljano na kriva pota. Z veseljem, pa smo sprtejeli vest, da se je pričelo t.udi tam čistiti, da so začeli pošteni proletair-ci Slovenije uviidevati svoje napake, ki so jih storili s tem, da so šli za svojimi lažitvoditelji, sledeč jim na pota oportunizma, reformizma in plemenskega separatizma:. S. S. D. L. (Socialistična stranka delovnega ljudstva), ta, nestvcir, ki so ga ustvarili omenjeni voditelji skupno z najbolj reformisti črnim i socialpatrioti, se je začela krhati. Z veseljem smo čitiaili o 'opoziciji, ki ise je pojavila žle na njeni ustanovitveni konferenci s strani bivšega komunističnega poslanca, sodir. Zor-ge, k veseljem smo nidlto prejemali vesti o vedno jačji opoziciji, sedaj pa z gotovostjo vemo, da se ulstancvi iz virst te o-pozicije tudi v Stovtenij.i-. Neizavisna pro-letairska stranka, k»i se je ustanovila že po vseh drugih krajih in pokrajinah Jugoslavije in ki je pokazala takoj ob nastanku veliko življtensko silo in razvojno moč — uničiti in zatreti je niiso mogla vsa preganjanja, ki jih je prenesel s seboj poostreni naval reakcije v zaldnjlam času tudi v Jugoslaviji. In Neodvisna proletanska stranka Jugoslavije je edina ki mora prevzeti bogato dediščino izven zakonov postavljene Komunistične stranke, je edina, ki moire ujediniti ves j'ugoslo va.nski proletairiialt v bolrbi proti fcapitiaiHs-tlčni ofenzivi, je edina, ki more reorganizirati enotno , proletatrsko fronto v o-briaimbi proti vedno ostrejši 'reakciji in je edina, ki more popeljiatl jugoslovanski proletairilait v zmagoviito proitiofenzivo. 'la pomen ji dalje sedanji zgodovinski trenotek, v katerem se nahajamo, in ako g«, bo proletariat Jugoslavije razumel, ne bo daleč dan njegove osvobdditve. Ako vzamemo 'na to v poštev, moramo le s trudom in prezirom zreti na delovanje onih ljudi, ki izrabljajo zaupanje s strani Slovenskega delavstva, da ga zapeljujejo in izdajajo. Mesto da bi pripomogli k razčiščenju že itak zapletenih razmer v profciarski javnosti Slovenije, pomagajo položaj še bolj zaivoizl'àtii, mesto da bi vsepovsod pobijali reiformizem in oiKirtunizem, ki ,je še talko globoko zasidran v ideologiji slovenskega delavstv), ga podpirajo in mu gredo v naročje, mesto da bi .izkoristili nacionalno ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v to, da bi proletariat posameznih plemen približevali med seboj in slovensko delavstvu iztrgali iz gnoja malenkostnega separatizma ter ga .ujedinili z bratskim. srbskim in hrvatskim, podpirajo plemenski šovinizem, ki ga razširja Slovenska buržoazija. Priznajmo: Zgodovinski pomen jugoslovanskega ujedinjenja za proletariat tiči vsaj v tem, da bi morala odstraniti mejie, ki so ga desedaj ločile in trgale na toliko koSOv. Jugoslovanski proletariat ne sme. zapravljati svojih revolucionarnih energij v to, da se bojuje za Hokalne in plemenske interese svoje buržoazije, old stran iti mora vse svojte notranje meje, da bo potem tem lažje odstranil zunanje, ujediniti se mora najprej v notranjosti, da se bo potem ujedini! s svdijmii brali v inozemstvu. Kaljti kako na» stopi slovenski prcilatarec v družino internacionale, 'alito bo Sovražil svojega srbskega tovariša-pioteltairca? Kdor to sovraštvo neti, kdor hoče vpreči slovensko delavstvo v vez separatistične slovenske buržoaizije ta izdaja delavski pokret, ta pomaga tiščati slovenski proletaria!!;, v čim daljši materialni in duševni sužnosti! Upamo, da bo raarednozavedni pHoleta-riat Slovenije to uvidel in se breiz predsodkov prikiljučil pokretu sVojlh sibskih in hrvatskih tovarišev. Poglejmo kako ljudje okrog »Delavskih novic« zakrivajo svoje efiailtsko dleto! Nas in bratsko zagrebško »Bcfibo«, ki smo ostro nastopili proti tem njihovim počeltjem imenujejo aazidirače enotne fronte«, pravCIjlo, da smo v zvezi z demokrati okirg »Jutra« in lažistocialisti okrog »Napreja«: »Zalkaj jih (načeli) oni ne priobčijo, zafealj oni in vsi, ki jim zavedno ali nezavedno pomagajo, ne vidijo »načelni boj o taktiki enotne fronte, temveč skušajo samo podtikati, lagati, blatiti in neosnovano sumničiti funkcionarje Soc. str. del. IjuStva?« In pa: »Mi smatramo, dia bo tuidli proletariat na Hrvaškem kakor 'tudi prcletariat v Julijski Benečiji kmalu spoanal, da je edinio pravilno Obrambno sredstvo proti poostreni kapitalistični ofenzivi enotna proletar-ska fronta itd. itd.« Mislimo, da je mogoče človeku biti t-fko nesramnemu in tako očitno zaivijati resnico le v deželi, kjer je gnoj, v katerega je spravilo malome-ščanstvo s volje politične borbe, prešel že na proleterske politične stranke, ali pa, da prioletarsko gibanj® vodijo patentirani malomeščanje po duši in telesu, po svojem socialnem položaju in po svoji 'ideologiji. Mislimo, da bo to poslednje. Nam v Julijski Benečiji, kakor tudi našim so-drugom nla HrvaŠkem lin v Srbiji, mislim da ni treba na.ukov o enotni fronti s strani ta;klili-le elementov. Mislim tudi. da je naša taktikta -v vprašainju -enotne fronte dlanes popcilnomia v Isklaldu z načeli in naiziranjl Komunistične internacionale. Ako je imela večina Komunis-•tične stranke v Italiji o tem vpra-Miju svoje posebno nazinanje, je 'to ni oviralo, da bi se Izkazala nedisdiplinarno naispro-ti odločbam Komunistične mtenmactonale in dianes laliko rečemo, da, v vprašanju enotne fronte ni več nobenih razlik med K. S. I. lin osllalo Kamintermo. In sploh v tem vprašanju imajo pravico dio kritike predvsem drugi ljudje kot so izdajice Okrog »Delavskih novic«. Predno končam, moram OitkiaM iz »Delavskih' novic« šo stavt do uj'edinjenja z vsem mednarodnim .'revolucionarnim proletariatom celega sveta. Peter Razbojnik Iz Poruhrja # Položaj v POrulirju se ni izpremenil đe čisto nič. Vrše se tam neprenehoma francoske dn nemške represalije, ki ne ftosežejo nobenega uspeha. Jasno je le, se pričenja Frandija utrujevati in se je menda prepričala, da ne ho iz te moke nobenega kruha. Govori 'se tudi, da je naredila Nemčija korake pri ameriški in angleški vladi in jih naprosila za posredovanje. Obe državi pa' sta posredo- * anje odklonile. PoTuhirsfco delavstvo pa se je pričelo o-boroževaiti iz namenom, da 'se upre, iče treba t udii s silo Slučajni vojni nevarnosti. Francoski in nemški kapitalizem sta ìtaéla v zagato, ki ni 'iz nje več nobenega Izhoda,. Le delavstvo ho zadevo lahko rešilo, rešilo jo bo pa v svojo korist. Mednarodni proletariat in Poruhrje V nedeljo 18. t. m. ob 52 letnici Pariške ,.omune je pričela-zborovati v Frankfurtu na Nemškem mednarodna prolétiairska konferenca, ki se bavi z vprašanjem francoske okupacije ruhrske kotline. Na tej konferenci iso navteoči komunistični za-:'JSonJVj, Francije, Belgije, Italije, Anglije, Poljske. Cehcislovaške, Jugoslavije, Bolgarije, Holandske, Švice, 'Skandinavije, Nemčije in zastopniki obratnih Odborov Rusije in Indijle. Navzoči so tudi zastopniki mnoglih socialističnih strank, ki so rila to konfereco pristale. Komuni,stična Intemaoioinala -je izdala ob pirilM 'te konference na proletariat celeiga svete oklic v katerem se pozivlje delavstvo na boj proti preteči vojni nevarnosti. Vojno nevarnost pdvzrOča grabežljivost mednarodnega kapitalizma. Le proletariat to nevarnost lahko odstrani s tem, da se združi ves- v enotno mednarodno fronto. Boj vojni, to je tu'di namen knference v Frankfurtu. Miru ne bo dokler bo obstajala možnost vojne, dokler bo obstajal kapitalizem. Na konferenci so govorili zastopniki mnogih delavskih .strank. Vsi so povdar-j.ali da se mora nehati z .resolucijami in pe podati v boj. Le v boju je življenje in zmaga. Proletariat ne more -več prenašati bremen kapitalističnih pustolovščin. Druga Intemactionatta si je mislila, da bo zamogla koristiti proletariatu afco bo hodila zia kapitalisti. Komunisti tiide, da je bodočnost delavstva, He v delavskih vrstah :in v samostojnem boju delavstva proti kapitalizmu. Prvi dan konference je bil posvečen pozdraviom in programatičnim iejavain. V pondeljek se je konferenca nadaljevala. Ta konferenca v Frankfurtu ima velik ■pomen \za proletariat tin za ve^ svet Na njej uspešno obrambo proti kapitalistični ofenzivi. Trocki o zamorskem vprašanju Pismo sodr. Trockija sodr. Mc. Kay-u. Pesnik Me. Kay, ki je zastopal revolucionarne črnce na IV. svetovnem kongresu Komunistične internacionale, je prosil sodruga Trockija za pojasnilo na nekatera vprašanja, tičoča se osvobodilnega boja črncev. Na en del teh vprašanj odgovarja sodrug Trocki v sledečem pismu. Dragi sodrug Me. Kay! 1. Kaj ,je treba izvršiti praktičnega da se prepreči Franciji uporabljati čete črncev na evropskem koriltinentu? to je vaše prvo vprašanje. Proti temu se morajo upirati črnci sami. Odpreti jim se morajo oči da bodo videli, da ako pomagajo francoskemu imperializmu podjarmiti Evropo,, se s tem sami sebe podjarmijo, ker pomagaj piti francosko gospiodstvo v Afrikan^k/ii in drugih kolonijah. Pri tem prosvetnem delu med ljudmi barvane polti je iriteresiran v prvi vrsti delavski razred Francije in Nemčije. Prešel je čas splošnih resolucij: o samoodločbi kolonialnih narodov, o enakosti vseh ljudi brez ozira na njihovo barvo itd. Prišel pa je čas direktne praktične akcije. Vsakih 10 črncev-, ki se združijo pod zastavo revolucije v skupino za praktično delo med črnci, so stokrat bolj vredni kakor tucati principielnih resolucij, s katerimi je tako bogato razpolagala. Druga 'internacionalai, Komunistična stranka ki bi se hotela v tem vprašanju omejevati samo na piatonične sklepe, ne da hi vpo-sta'vila vse svoje sile v to, da bi si v najkrajšem času pridobila čim večje število naprednejših črncev, ne bi zaslužila ime Komunistične stranke. 2. Brezdvomno je dia predstavlja uporaba kolonialnih čet za imperialistično vojno in v tem momentu zia zasedbo nemških pokrajin, strogo premišljen in skrbno izdelan poskus evropskega, v pirvi vrsti francoskega in agleškega imperializma. Poskus ki stremi za tem, da se zbira o-borolžene sile izven nemirne Evrope ter da se v danem momentu lahko računa, v boju proti revolucionarnim 'masam z o-boroženimii, discipliniranimi afrikanski-mi ali aziatskimi četami. Na ta način je vprašanje o uporabi kolonialnih rezerv za kapitalistične armade tesno 'zvezano z vprašanjem evropske revolucije, to je z usodo evropskega delavskega razreda. 3. Brezdvoimno je, da je uporaba gospodarsko in kulturno zaostalih kolonialr mas v svetovnih konfliktih impqri*'' in še pjSelJIiU v rai£..i«dliift . fliktih, zelo riskirani poskus, tudi a^» kia same vladajoče buržoaKije. Črnci, k>, kor sploh vsi urejen ci kolonij, ohranijo svoj konservativizem in duševno ne-gibčnost v tej meri, v kolikor ostanejo v danili gospodarskih življenaki pogojih. Kadar jih pa rdka (kapitalizma in še posebno roka militarizma 'iztrže mehanično iz njihovih privajenih eksistenčnih pogojev ter (jih prisili Staviti v igro svoje življenje radi kompliciranih novib vprašanj in konfliktov (konflikt med buržoazijo različnih narodov, konflikte med razredi enega in istega naroda), tediaj se pričenja ločiti od nijhove duše konservativna trma in revolucionarne ideje najdejo hitri dlostop v njihovo, iz ravnotežja spravljeno zavest,. 4. Radi tega je taikb važno imeti na razpolago že danes, že takoj število, čeprav malo, 'mladih požrtvovalnih črncev, ki bi se zanimali za materialno in moralno povzdigo črncev in ki bi bili sposobni spojiti v duhu teh poslednjih njihovo usodo .z usodo delavstva celega svete1. Vzgoja zamorskih propagandistev je skrajno -nujna in revolucionarna naloga današnjega časa. 5. V severni Ameriki postane sitvar kom plicirana radi gnjusne topoisfi in napuha,, ki vlada v samih privilegiranih vrhnjih slojih delavskega razreda, ki nočejo videti v črncu tovariša v delu in v boju. Gompersova politika sloni na izko-riščevaOju telh tako nizkotnih predsodkov in je za sedaj najuspešnejša garancija za tlačenje, toilitoo betokožnih kolikor zamorskih delavcev. Boj proti tej politiki, nft življenje in smrt, mora biti podvzét z rajnih strani ter se mora voditi na raznih frontah. Najvažnejša stran v tem boju proti za-temnjevanju zavesti proletarskih mas je vzbujanje človeškega dostojanstva in rev volucionarnega protesta med črnimi sužnji amerikanskega kapitala'. To delo so v stanu izvršiti, kakor sem že preje 'omenil, samo požrtvovalni in politični vzgojeni črnci. 'Samo po sebi umevno je, da se ne more in ne sme voditi tega dela v diu-liu zamorskega šovinizma, ki ne bi bil nič dlrugega kakor kopija belega šovinizma, ampak v duhu solidarnosti vseh izkoriščanih, brez ozira na barvo polti. Katere da so najprimernejše organi-začne forme za gibanje severo-ameriških črncev, mi jie težavno izreči, ker nimam zadostnega poznanja konkretnih pogojev in možnosti. Orgalnizativne forme pa se bo že našlo, komaj se bo pojavila volja k delovanju. S komunističnim pozdravom L. Trocki ČITATELJ! ČITATELJICA! Ali čitaš redno naš podlistek? * Vsak zavedni sodmg ali somišljenik ima nalogo, da nam pomaga (z nasvetom, dejaniem, informacijami itd.) čim bolj razširiti omrežje razp-rodaialcev in poverjenikov »Dela.». n. DELO IV. kongres Komunistične internacionale Poročilo o italijanskem vprašanju Govor s. Zinovjeva na IV. kongresu Kominterne 1 Kakšna je bila uloga Kominterne v vseh teh bojih? V osebi eksekutive je ona ta položaj popolnoma jasno motrila. Prve razlike v mišljenju s sodr. Serra-tije-m smo imeli za časa II. kongresa (poleti 1920). Ako se sedaj vprašam katera je bila temeljna zmota sodr. Serrati j a, moram reòi, ako gledam nanj v najboljšem smislu: Temeljna njegova zmota je bilo .njegovo napačno stališče v vprašanju edinosti delavskega razreda, iS parolo edinosti so reformisti izvoj evali v mnogih deželah sijajne zmage nad nami in ne najzadnje niti v Rusiji. Ideja edinstva ima tako privlačevalno silo v vrstah delavskih mas, da so 'mogli reformisti najboljše s to pianalo vleči za nos delavski razred. Stremljenje 'k edtnstvu je eno izmed najprvotnejših stremljenj, ki postavlja -včasih vse drugo na stran, kajti delavski razred potrebuje edinstvo kakor potrebujemo zraku. Voditelji reformisfov, efovilibristi reformizma, najprebrisanejši agenti buržoazije, -znajo zelo dobro izrabljati to stremljenje k edinosti, in zelo lali ™ mase na to nasedejo. In Serrati je tudi ■ iwiau nasedel, — če hočem, kakor rečeno, motriti ga z najboljšega stališča —^ zanj je bilo vprašanje edinstva odločilno in vse druge njegove napake izhajajo, kakor se zdi, iz te temeljne. V letu 1920 n. pr. pravi Serrati sledeče: »V teh dneh zavoj u jemo stotine, tisoče občin. Tisoči zadrug in tisoči drugih proleterskih institucij so že zatajevane in še bodo. Vsepovsod išče naša stranka zmožnih ljudi za delo v občinah, zadrugah, delavskih zbornicah itd. Je pomanjkanje zmožnih ljudi in tu predpisuje II. kongres III. internacionale, da treba na vsa ta mesta postaviti 'komuniste, ne glede na to- v koliko so za to zmoženi. Tu se nahajamo v kraljestvu neverjetnega. Predstavljajte si milansko občino pod vodstvom nezmožnih novincev ki so se izdali v zadnjem trenutku za vrle komuniste!« S šalo bi mogli preiti preko .teh Serra-tijevih besed, toda jaz mislim, da ni mogoče v sedanjem trenutku, ko je položaj v Italiji dovolj tragičen, razumeti, kako je mogel dospeti do takih zaključkov mož, kakor je Serrati. To napačno nazi-ratnje v vprašanju edinstva, ta princip »čim več, tem bolje« je ustvatril popolnoma napačno perspektivo za motrenje položaja. A edinstvena parola je postala fetiš, unitarizemi je postal ma lik. Vsled tega si je Serrati vzel sam možnost odločati o -temeljnih političnih vprašanjih onega časa. Napravil je to prvo temeljno napako in vse drugo je sledilo kot naravna nujnost. Povedalo se nam je, da ■je ustanovil Serrarti lakoj po II. kongresu frakcijo, ki se je imenovala: socialisti, komunisti, unitarci. Socialisti — dobro, komunisti — tudi in unitarci — še bolje. In ako se to vse kar tako imenuje — socialisti, komunisti, unitarci, potem je verno, da je to najboljše na svetu. ' "nei pa je to bilo >v najboljšem slu-TrseSeTjcp^.Pred kongresom . no, ko se nas je s Serrati-jevei stira otilo, da naj ne silimo >v razcep, smo .ogovorili, da naj nas vendar ne skuša-je predvidevati, dia je Tu rati®v organ » Oriti ca Sociale« — "komunistična. Mi vemo, da je še pokojni Plebanov, ko je bil še miairxist, ostro napadal to revijo kot pol meščalnsko, pol reformist«no. In mi postavljamo stavek: Vsi unitarci sveta nas ne bodo prepričali, da je »Critica Sociale« delavski in ne meščanski časopis. Mi takrat še nismo vedeli, da sta spadali pravzaprav »Critica Sociale« in »Ban ca commerciale« skupaj. (Veselost). Mi smo takrat motrili stvar z zgolj teoretičnega stališča. Seda'j pa vemo: Ako -se napiše »Critica Sociale« treba čitati istočasno »Banca commerciale1« ker je bila prva po drugi denarno podpirana>, kar se popolnoma javno in odkrito priznava. In s temi ljudmi se je vendar hotelo ostati v eni in isti stranki. Predočimo si torej položaj, kakor je bil v Livornu. V septembru 1920. najtežje izdajstvo delavskega razreda. D'Arrago-na dela 5 Idni in pet noči trajajoča posvetovanja in doseže, da se vrže socialistična stranka pred njim na. kolena — :in delavski razred je bil izdan. »Critika Sociale« kot eksponent zavoda »Bancaj commerciale« ostane v socialistični stranki in vse to ped plaščem: edinosti delavstva. V tem položaju je bil razcep nepremostljiv in potreben in mi pravimo popolnoma odkrito in razločno: Ako bi se kjersi-bódi in kadarsibodi zopet pojavil položaj, ki bo podoben, bon t o smatrali za najsvetejšo dolžnost vsakega revolucionarca, nastopiti ponovno za razcep. Podčrtam ta stavek v pouk in svarilo onim proletar-cem v Sloveniji ki sledijo 'krivim prero- kom in Efialtom okrog »Delavskih novic«, ki zavajajo naš pokret pdđ krinko enotne fronte, lioteč ga privesti v naročje reformizmu in buržoaziji (Prev.). 'Sedaj smo v novi etapi. Začenja se sedaj novo zbiranje komunističnih sil. Doba cepljenja je v glavnem za nami. A ravno vsled tega moramo reči, da nikakor nismo prin cipielno proti vsak i cepitvi, ampak da bomo, ako pridemo še kdaj v podoben položaj, še enkrat nastopili za razcep. Nato je prišel Livorno. Centristi so predpostavljali razkol z internacionalo, le da so obdržali 14.000 ali 16.000 refor-mistov v stranki. Spominjali se boste še mogoče pisnu, ki g«* jè pisal sodr. Lenin sodr. Serrati j u in v kateremu je izjavljal, kar smo mi vsem izjavljali: Mi ne zahtevamo od vas da napravite 'takoj revolucijo, to se pravi da izključite one ki so proti revoluciji, reformiste. In spominjali se. bodete, da je edgovoril scdr. Serrati v nekem članku — tega mu ne morem prihraniti — na pismo sodr. Lenina: »Dovolite mi, da odgovorim na Vaše vprašanje, ali naj ostanejo reformisti v stranki, z drugim vprašanjem: Kdo je .( formist?( Mislim, da so dogodki to jasno odgovorili. Sodr. Serrati bi mogel imeti danes zelo dzòrpno predavanje o tem, kdo je v Italiji reformist. Reformist je oni, ki se je leta in leta zavzemal za tzv. sodelovanje razredov: Reformist je oni, ki se je leta 1920, ko so -se privali1! i s to tisoči delavcev pod našo zastavo, prikradel v naše vrste, da je delavske mase varal in jih zadržal od borbe. Reformist je oni, ki je danes postal Mussolinijtev petoliznik. U-videti to sedaj ni nobena, politična umetnost, a tudi že 1920. 1. ni bilo taiko težavno. Treba je bilo biti slepemu, kdor tega ni videl in gluhemu kidor ni slišal, kar se je takrat v Italiji že dogajalo. IV takem položaju je bila naša dolžnost, delati za razcep stare stranke. Italijanska Komunistična strtinka sicer ni vodila našega razreda dO zmage. Tega ni mog la, ker je Mia prešibka in trenotek, zgodovinski trenotek v septembru 1920 je tudi že prenehal. Toda naša mlada Komunistična stranka je vendar še rešila čast delavskega razreda- in revolucionarno idejo v Italiji. (Živahno pritrjevanje). Dolžni ®mo, priznati ji to Kaj so torej napravili reformisti iz stranke in strokovnih organizacij? Kar se tiče stranke, zadostuje, da. navedemo številke. K. S. S, I. je imela 1920. 1. 216.000 članov V letu 1918-20 je imel »Avanti« naklado 400.000 izvodov, več ni bilo mogoče tiskati vsled tehničnih ovir. Ni bil tole delavski list ampak sploh ljudski list za celo Italijo. Takrat je bil list še za vzgled revolucionarnosti, list, ki je spominjal na najboljše čase francoske revolucije. Kaj so sedaj napravili reformisti iz vse ga tega? Zadostuje, dia navedemo 1« par številk. V Livornu je imel Serrati skoro 100.000 glasov, komunisti 58.000 -in reformisti 14.000 glasov. Pred par tedni v Rimu so imeli reformisti in maksimaliati obeh frakcij skoro onako število glaso\\ približno 25.000. Refromisti so pridobili torej skoro dvojno v momentu, ko se je skupno število štirikrat znižalo. Reklo se je: čim več, tem 'bolje. Hoteli so vzdržati pakoncu sterro ponosno strankino zgradba. A -prišlo je do tega da se je zrušila in da je še pri tem polovica dezertirala -v talio r reformistov. Ni se le izdalo revolucije, ampak tudi stranka, ako se sploh more postavljati stranka nasproti revoluciji. In so, ki to delajo. Tudi socialna demokracija je rekla,, da bi mogoče leta 191 i borila proti vojni, toda lepe strokovne organizacije in lepe blagajne, ki se jih je vspostavilo po -tolikem trudu — teh n!i mogoče kar tako pustiti. Tudi v Italiji ni bil žrtvovan le delavski razred, ampak tudi stranka, ki jie vodil en del njegov. Ako se razbije delavski razred, se uniči tudi stranka. Kaj so napravili reformisti s strokovnih organizacij? Mi smo za enotnost strok, organizacij, za veliko previdnost na tem polju. Sedaj se je pa pokazalo, kako ostro nas zgodovina kaznuje, ako pustimo vodstvo strokovnih organizacij v rokah reformistov. Strokovne organizacije, ki so imele 1920. leta na 2 in četrt mil. članov, imajo sedaj ravno še pol milijona. Pokazal Vam bom malo diskusijo iz italijanskega parlamenta, ki se je vršila v zadnjih dneh. Kakor veste, je govoril tam Mussolini programatičen govor, ki je bil v gotovem oziru zelo interesanten, n. pr. ako je rekel: . »Ne toliko praznih besed, gospodje! 52 vpisanih govornikov, ki imajo govoriti b mnogih izjavah, to je preveč!« Mussolini je končal svoj govor: »Tako mi bog pomagaj pri izpolnitvi moje težke naloge do njene zmogoviite do-vršitve«. Kakor vidite, je torej Mussolini spopri-jaznjen že z ljubim gospodom bogom. To spada k poklicu, meščanska diktatura-st mora sprijazniti z bogom. Zanimivo je, da se sprijaznj ujeta tudi Turati in Mussolini. 'Podal vam bom duet, ki sta ga pela v parlamentu Mussolini in Turati. Turati je rekel da je proti fašistovsko-rau pohodu v Rim in izjavlja, da je to,; kar je napravil Mussolini sedaj v pari •lime n-t u, nadaljevanje fašistovskega prihoda v Rim na parlamentaren način, ali kakor se je izrazil: »V bistvu ta pohod v Rim, ki se sertej vrši v lepem redingote«. Mussolini già prekine irekoč: »Ne v redingote v črnih srajcah«. Turati nadaljuje: , »To pomenja — vendar mi ni treba ga podpreti z dokumentacijami — da mnenju vlade italijanski parlament tu po zaupnici ki jO bo seda] glasoval, pr neha obstojati«. Mussolini pravi: »Tako je!« Turati nadaljuje: »Italijanski .parlament, ki ije Ml iz-v ljen po Italijanih je torej prenehal m zadanem oči ter jita olajšam srca z upanjem in maščevanjem in neusmiljenostjo.« — Z roko njegovo, ki je volja in sila in oblast, sem bil posegel po mojem deležu. TV Defavska šola filili i pili plij il otìredjiìjs čjibova ideologij« Kao ito znamo, sredstva za proizvodnju — ititi stupanj razvitka tehnike --odredjuju ekonomsku strukturu društva; a ekonomska struktura odrodjuje social-no-politi:ku. Prema tome, od razvijenosti tehnike, od savnšknst'va sredstava '.a proizvodnju zavisi iz kakvih grupa i klasa je sastavljeno društvo i kakav položaj u njemu zauzima svaka od tih grupa, Sad ćemo pokušati da pokažemo kako psihologija i ideologija klasa zavise od njihovog položaja u društvu. (Psihologija je način mišljenja, način kojim po-smatramo i prosudju jemo svet, a ideologia je skup naših želja i težnja, koje proizlaze iz psihologije, ili — ravnaju se prema njoj, onako po narodnu, mogli oi sve to — psihologiju i ideologiju —*> zajedno da nazovemo «dušom».) Kad već govorimo o tom, odmah treba da spomenemo kako se psihologija i idologi ja pojedinih klasa i skupina rio glažlu uvek sa interesima istih, iako potpuno zavise od njihovog položaja ekonomskog i pol iti Ikog. PoloXaj nekih skupina je baš takav da one nipošto ne mogu biti načisto: šta je u njihovom interesu, a šta opet nije. Otuda je psihologija, pa dabogme i ideologija, tih skupina najčešće baš u opreci sa njihovim vlasti-interesima, kao i sa napretkd*», ćo-večanstva uopšte. Da nam to buoe što jasnije, počejemo razmatranje pojedinih skupina u društvu ne po redu (od prokv tariata do kapitalističke klase, ili obratno), več basi sa jednom takom skupinom: pečećemo sa jednom skupinom kojoj baš ekonomsko-politički položaj ne dozvoljava da bude načisto sa vlastitim interesima i zato joj je psihologija i ideologija u opreci sa vlastitim interesima i napretkom čovečanstva. Ta skupina je klasa sitnih i srednjih seljaka. >.P ogledajmo te patnike što se muče na «svom». Sva dui^a takog- jednog seljaka je na onoj grudici zemlje, koja mu — po milosti božjoj i «gosposkoj» — još nije prodana na bubanj. On se muči kao skot, i opet jedva da mu šta ostane --sve mu odnesu «gospoda», trgovci, kapitalisti; a kad ga zadesi grad, suša, ili druga neka nesreća, onda ga svojom «pomoću», to jest zajmom ti isti kapitalisti toliko zaduže — da im posle robuje dok traje. Dabogme da taj seljak mora da mrzi «gospodu», da mrzi sve što ;;e kapitalističko i što mu ne da da odahne. Ne treba ni da spominjemo kako moderna tehnika upropaš'ćuje tóg seljaka: krupni posed, sa svojom jeftinom hra-nerp proizvedenom velikim mašinama na prosto guta malog i srednjeg seljaka. \ pošto sve te novotarije donosi baš kapitalistička klasa, i one su smrtonosne i.a ! iega, taj seljak mora da mrzi kapital, «gospodu», i da se opire svakoj novotariji. (Čak i u našoj mlađoj demokratsko-advokatskoj suparnici monete naići rne-dju dopisima sa sela i ovakih stvari . , . našia gospoda su se u vek rdjavo držala prema nama seljacima . . . i t. d. A, kako stari fratarski prijatelj, tako i mlada demokratkinja, složno udaraju u starinska zvona, pozivajući se na prošlost'.hoće da pridobiju seljaka. To np.m odlično ,ayaflflži. da seljak konzervativan, to jest drž\ oprine kao pijan plota. Jer buržoaziji nije stalo ni cio starine* ni do novotarije, već do toga da sačuva seljaka u svojim kandžama, i ona mu uvod' sVe nove i nòve načine guljenja, a pri-povoda mu o starini — jer ga poznaje.) Dakle kao iskorišteni, seljak mrzi kapital (krupni). Ali, pošto je danas kapital r.osilac «novotarija», seljak pada u pro-tivrečje odbijajući sve što je novo, jer se time baš vezuje za svoj stari položaj, za pcložaj u kome grca pod igrom krupnog kapitala. I zato podupire kapitalizam, oj i u isti mah mrzi. S druge strane taj seljak je i «posed-i'ik», bn ima komadić zemlje koji naziva svojim i na kom ima. prava ... da se n.uči za drugog. Videli smo da je kon-srrvativan Ali sad. kad tome «posedni-ku» prosloviš o konunizaoiii, on postaje* Aiše nego konservativan! — skroz kon-servativan. Sve njegove težnje su skupljene u tome da poveća, svoj imetak, da se spase bede obogaćenjem; sva njegova briga je uperena na svoj imetak. Taj seljak nije naviknut na zajednički rad, cn ne oseća zajedničkih interesa, on hoće svoj mali svet, svet samo za sebe (kaže se, on je individualista). Pored toga, uzmimo u obzir da taj seljak još nikako ne može da makne bez kapitalista i njihovih agenata (trgovčića, advokata, činovnika, popova i druge zveradi slične pasmine), sasvim je zavisan od njih — je rod njih mora da uzima sve što mu treba, tada nam je jasno, da on nipošto nije za komunizaciju. — I kakva mu je onda ideologija? Ideologija seljaiclkà klase je skroz a-narhistička. Ona se protivi kapitalista koj pljački, jer od nje strada; zato je kon servativna i koči svaki napredak Ta ista klasa seljaka rte može da shvati komunizam, jer je sva zaokupljena brigom oko svoj? sitnog vlasništva, i zato je ko >r-yìtivnn !i fešto reakcionarna. Zbog pomanjkanja zajedničkih interesa, zbog nepriviknutosti na zajednički rad, tn, klasa ne mož'e da. stvori ništa svoje, niti uspešno da povede svoju klasnu akciju. Ona je stalno ii zabuni, sad u borbi protiv kapitalista na strani potlačenih, sad u borbi na strani kapitalista i za očuvanje svojine, — ali uvek pod vodstvom druge Klase, pod vodstvom jačeg, i uvek zato da jo taj jači proguta. Ideologija seljačke klase jo pobrkana (konfuzna; i varaju se svi oni što očekuju preporod dru.'-tva od strane seljaka. Manje ili vi-e ideologija svili ostali!! silTioburžoaskih kategorija (t. zv. inteligencija. sitni trgovci, «samostalni» mali zanatlije, kategorije fizičkih i manualnih' specialista i t. d.) je slična. Razlika je u tom što su te kategorije umno ak tivnije, pa zauzimaju nešto odredjeniji položaj: jedni se slepo predaju u ruke kapitalista i služe ih bezobzirce, svim silama; drugi se okome protiv kapitalizma svim besom i — pošto nisu u stanju da se uglave ni u koji drugi sistem opiru se i svakoj drugoj disciplini, postaju anarhisti žestoki, nesposobni da stvore išta, već samo da rulš'e, a neki opet padaju u najbanalniji sentimentalizam, zbunjeni više i od samog seljaka, ali nesposobni i da . . . umru. Da predjemo na više odredjene skupine, a to su feudalci, kapitalisti i proletariat. L'zećemo taj red razmatranja, da reknemo «red po starosti». Tu su stvari već mnogo jasnije, ekonomski i polii;v položaj svake grupe odredjen taf-otud i «duša» bistrija Feudalci posednici velikih poseda, neki od njih pali vet nE L 0 apuli»"» .„VU'i no nizak stupanj, a neki — okretniji — prelaze u zemljoposednike «industrialce», to jest modernim iehnšlkim sredstvima indù? trializiraju poljoprivredu ; no mi cerno da govorimo o najizrazitijim feudalcima, o onim zaostalim a još uvek imućnim feudalcima. — Još u doba na šili dedova, što nije tako davno, feudalci su bili nejmoćnija kfesp, —- ekonomski, pa i politički. U. gospodarstvu je sve služilo njima kao i u državi, sva muka i trud bc e ' za njih, sva vlasti i sva zvanja hehu u njihovim rukama Nije ni čudo što se ta klasa smatrala nekom odabranom, plemenitom vrstom, tako da im se već pripisivala plava krv -i. a ne crvena kao u ostalih smrtnih grešnika. Zaista, to je bila najobrazovanija, zapravo jedina obrazovana klasa, pošto je u svojim rukama držala svà zvanja (tfčastiv u državnoj upravi, u vojsci i t. d.) za koja beše nužna kakva takva obrazovanost, sva sredstva za obrazovanje i slobodno vreme (pa otud i potre'bu) za bavljenje ùrjjetna:vu i naukom. (Ako pogledamo u đstoriju nauke i umetnosti .fen-, dalnog d8ba, videćemo da je većina učenjaka i umetnika toga doba poreklom* iz plemićkog — bogataškog — roda. Poneki siromašak je mogao da se obrazuje samo ako se dodvorio nekom imućniku ~ dakle opet samo da zadovolji onoga — i tako bio pomagan. Ali, f im bi ga nauka dovela dotle da sp postavi protiv mišljenja i interesa. gospodara, i taj šH nik bi postao prognanicom.) Sasvim je razumljivo što ''t'"' >%:i od svih ostaliK nije htr1 ša sa ostalima, 'ljudima «. Feudalac je sklapao prijateljstvo t sa feuđalc*Mn, talrf i rodbinske veze. i zabavljao se samo u društvu feudalca.! Otuda se i razume psihologija feudalca, koji su uvažavali samo «plemeniti rod», a prezirali sve što je «nižeg roda». Ideologij at-jm se sastojala u tejto da se to Slanje'-ipčuva, jer im je tako„;dobro bilo, ciljevi najviši bili su im u sticanju «čas-___) , _,...... ti» i višeg ranga za familiju, najveći 'O- i bi bil padel, dokler drugega dne niso nos im bese plemićka loza i stvar; ""i i izvedeli, da meteorit leži zarit v zemljo, kultove porodičnog stabla, a — pdšitcj-ui kakili 20 milj odtod. Za 20 milj se je to-i se osećali kao u raju — gledanje na i -t beše im romantičko (sanjarsko) i ni vjte-ki Ta prevlast, feudalaca je trajala velovima i takova ideologija im se u kyti uvrežila. Zato je retko koji medju nji.ia mogao .da se prilagodi novim prilikana, kad je i ekonomska i politička prevljst prešla u ruke kapitalističke klase. Milli kapitalizam.se razvijao silnom brzintn i ubrzo je sasvim oVlađao na ekonomskom polju. Da se kapitalizam razvi a nužna je «jednakost» u društvu, to jfet obaranje feudalnih* povlastica — tako ja se Svako može zanimati «čim mu je vpija»^! koliko ima sredstava), trebala fi sloboda trgovine i t. d., jednom re&ju trebao je liberalni (slobodnjački) sister I zato je mlada buržoazija morala da i vrši revoluciju, da osvoji političku vlajt i da tako otvori put razvitku kapitalizma, (Ka.d što sad proletariat mora revolucijom da osvoji političku'Vlast i da oi vori put razvitku komunizma.) — D4" bogme da je to sve i^lo pa Uištrb féudaì.". ca, koji sa njihovom zastarel om ideoV gijom ne znaju da se okrenu u novi prilikama, te im se tlo gubi pod nogam Otuda su oni skroz konzervativni, i uzto sentimentalni ^ jgj^im je jedina utehC ~1avar ponOs — njihova loza (rod. stablo). Oni postaju još konsei danas su konservativni okrati: oni (feudalci) (•ionaini, jer bi Irteli rej varal ekspert radi, padca meteorita, čeprav je bil «skoraj gotov», da je meteorit padel tik zunaj trga na polje. Varanje na ta način je vsekakor povzročeno od perspektive in odbijanja žar-' kov letečega meteoriti in je nekaj podobnega. pojavu, ki mu pravijo, da solr.-j l Japonska reklnma. r- Japonska rekla-1 vmešati v spor in se zaganjala v samca ma nikdar ne zaostaja za ameri-'ko, '-n- čimpanza, kar pa je razvnelo žensko kor je razvidno iz oglasa neke tokijske , prevzetnost šimpanzove družice, pograbi knjigarne, ki na sledeč .način priporoča )a je j4rožnik juhe in vrgla dami v né- _ 1____: - — _ . -1 — „ ~ nirflrn l-<\ ce k sebi vleče. V takem slučaju met potit vsekakor leti proti v poVevni smeri od opazovalca in v velikem boku naredi pot na zemljo. Tek meteorita se sicer zdi vertikalen od neba doli. Vsega tega padanja pa ne more zasledovati oko s pravim uspehom, če pa radi bliska in čtjtlnc-ga pojava niti ni opaziti, kam bi bil meteorit priletel^ , i Dr. Mcrril razpravlja o pripovedkah glede kariiežrja, ki so ga videli prebivalci padati na tla in ga pobirati, ko je bilo še vroče. Mikavne pripovedke so nastale iz toga, kar znači, kako bujna jfe bila domišljija ljudstva, ki še hi znalo tolmačiti tega naravnega pojava. (Po Servissu.) Proleterska umetnost h t, iz i S'j j ÌZ FR. gKODNIK: V sem Kvi$ku ljudstvo, zri v '• Pridite vi v si. iz lipe Tf iz ■podstrešij in kotov ;< 8. naše pošiljke so. sfjo in'ljubeznijo, -Ittkor pošiljke, ki jih tanja u nazad. Takovi stj ] i; podzemeljskih' duplin i>»| ,1 se .pojavljuje na površini sf'i rudokopov iti nevarnih kamn j razprostrite roke in zamahnite à^fc i v delaimico bodočnosti! se vi v trarr.'< ah nezdravih jm ..aunistrki pokret, jer u režimi privatne svojine iyiv mogu životinjsk da preživa j u i da trunu u sanjarijama o. jte obotavljajte staroj slavi i plemenitom rodu, a komunističko društvo će ih jipregnuti ij J kjer dušljufa plin vam pljuča ž gre; koristan rad 1 lišiti prava da se tismrde. vi vsi iz.opekarn in livaren žgočih, (Nastaviće se.) -, «... sebe in svoje knjige: 1. Cene, so nizke ko srečke v loteriji: 2. knjige so elegantne, .ko mlade pevke; 3. vtisi .iaspi kakor kri-stal.; ,-è. papir tjden ko slonova koža; 5. z, vzorci sel poatbpa^kakoi' z blagom na adi ji, kadili'- je ^veHka^-konkurenca: 7. obilica, čjjnfeov Ra!<ór v'y kaki knjižnici; e so.^àfxte s tako nežno-ijo. pošilja nevesta žeift«ii 9. nudimo tolike-ugodnosti, da jih ljudska govorica sploh ìie more izrevi. Japonski trgovci nadkri-lujejo naše modern» pesnike kar se tiče pesničkih ob\ik. Sisrpanza v irakih kit častna gosta. — "V Sit- Louisu sta bila na nekem banketu Zoologične družbe tudi dva šim-panza (opici). Banket jo bil na prostem. Iicpo je bila pregrnjena velika miza v podobi podkve, kakor' pač zahteva etiketa in običaj za bankete visokih družb. Pri sedanju k noizi sta se pojavila dva šjjnpanza v®!1 srajcah' in črnih frakih. Vse je šl redu in opici sta se obnašali kot na -ia škrica. Ko pa se je miračilo in so ali -umetne ognje, je pa dostojnost strani šimpanzov pre-mpa^ ' sta vpričo vseh priče-' ->>•-' ' editali», j^t je ..«i. hi ■te -'e da sta pr. Wtati za reditelje^'^ojpžhiko, vajse >a kozarce. Tudi »eka^aiha se je hotela drije, ne glede na dragocene čipke in škodo radi pokvarjene svilene obleke. Dolgo časa je trajalo, da so šimpanza spravili za omrežje, kamor spadata. Izdajatelj: Izvrševalni odlior Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik: Posi. Anselmo Marabini Tiskarna: „11 Lavoratore". il Itili ? mm v m r. z. z. o. z. i javlja svojim članom in prijateljem, da je odprlo v svoji hiši štev. 112 v Idriji (za glavno cerkvijo v «Gasi») i'Jf'i VsiJ % S.Si.a&o.S^ìy Si) V gostilni se dobivajo topla in mrzla jedila (meso iz lastne mesnice), pristna vipavska bela vina več vrst iz dornber&ke Vinarske in< gospodarske zadruge, črna istrska vina, žganja, likerji, kava in čaj. Za domače dela.vce zdrava delavska kuhinja v abonamentu po znižanih ccnah. Delavski listi na razpolago. Gostilna je namenjena potrebnim ki iš;-"io okrepčila, zdrave hrane in ra.zved-\ lelavski družbi; pijanim se ne bo lurija, dne 23. X. 1922. RAVNATELJSTVO. Sicer so hvalabogu minili časi, ko je , Q izpremerii]o še posebno neugodno nasproti nezakonski deci bilo dovoljeno z& ž(jno; vojno je povprečno prišl po yojni 1150) to j Č0 se ože^ ni nikdar sedel »«posteli» človek, ampak nijo daneg vsj ?a {Q spogobni moški) 0. na in navezanih na nezakonsko občevanje. Za Jugoslavijo še nimamo še statistike, vendar se pripravlja. Gotovo je, da se je po vojni to razmerje silno neugod- samo konjederec, rabelj ali drug pripadnik «nepoštenih» obrti. Pa še vedno prevladuje naziranje, da pomeni nezakon- stane vsaka sedma za možitev godna ženska brez moža. Ker pa zelo raste šte' vilo mož, ki se iz gospodarskih razlogov ako rojstvo madež za dete, ki naj bi vse jne. morejo oženiti, silno raste števild svoje življenje do pozne starosti trpelo žensk kj g0 jzključene iz legitimnega spolnega življenja, iz zakona. Zato število nezakonskih rojstev raste, in raste na tem madežu in bilo nekako družabno manjvredno bitje druge ali tratje vrste. Srednjeveški moralični predsodki in moralična manjvrednost tiste dobe še vedno ni povsem odpravljena in izkoreninjena. Tako so na primer v nemški vasi Gebvveiler v Alzaciji še leta 1905., torej v sedanji dobi, zvečer redno pogasili vso ulično razsvetljavo za celo uro, v znak žalosti, ker se je to leto narodilo v občini tisto uro nezakonsko dete! V mnogih mestih Nemčije zavodi za zaščito dece do prevrata niso bili pristopni nezakonski deci! In do leta 1854. je veljal v kneževini Reuss zakon, da se mora vsaka-nezakonska mati v četrtem mesecu nosečnosti na oblasti javiti 4er tam opraviti, nekakšno uradno generalno izpoved/to je popisati v podrobnosti, kako se je .^godilo, da jie prišla v blagoslovljeni stan. Takšne nàvédbe' se čitajo kakor zločinske ali perverzne pravljice iz srednjeveške Amerike, so pa žalibog resnični dogodki iz «prosvetljene» Evrope srednje dobe! .V Evropi se rodi povprečno milijon otrok na leto. Po statistiki v Ruehlejevi knjigi «Das proletarisehe Kind»' (Prole-tarsko dete) pride v Avstriji (sedanji) na 100 novorojenčkov 14.6 nezakonskih, v Nemčiji 9.3, v Angliji le 4.5. V Sloveniji je nezakonske dece okroglo 36.000. (Po-dobrobnejše podatke najdemo v Gorši-čevi knjigi «Socialna zaščita dece in mladine«, izšla letos pri. «Tiskovni zadrugi» v Ljubljani. Na tisoče neomoženih žensk v dobi materinstva (med petnajstim in petdesetim letom) je odpadlo v stari Avstro-Ogrski skupaj 44.1, v Nemčiji 29.5 nezakonskih rojstev. Če se primerjajo različne tedanje avstrijske kronovine, kako se ta rojstva razdeljujejo, je razvidno, da vzrok nezakonskih rojstev ni v večji ali manjši «nemoralnosti», marveč da so razlogi v prvi vrsti socialnega in gospodarskega značaja in da igra takozvana «morala» prav podrejeno vlogo, na primer v vojnih časih al i sicer izjemoma.-Tako se j'6, na primef na starem Štajerskem konstatiralo na lOO porodov 23,3 nezakonskih, 'če pa se je delila Štajerska na zgornji nemški in zdolnji slovenski del, je'-bilo razmerje nepričakovano izpremen^gno. Na 100 rojstev na slovenskem Štajerskem je prišlo le Ì6.3 nezakonskih, na nemškem Štajerskem pa 45.2 nezakonskih.' Na nemškem Štajerskem so namreč ženitve ali možitve težje, ker velja precej strogo načelo, da se posestva podedujejp, v celoti in ne del (takozvana Hofverfassung) in dedovane neomejeno, tako da deca r ' piavna. Na slove- ^^Tt* Su.., kor tudi v južnem nemškem d Gradca samega) pa prevladujejo kmetije in je delitev lažja, samostojno: mladih ljudi večja. Zgornja Štajerska pozna zato kot %taro navado, da se ljudje ne ženijo rano,pač pa je v navadi občevanje izven zakona. Čim so iz gospodarskih^ razlogov mogoče ženitve (možitve) v mlajših letih, kakor na primer na nekdanjem Kranjskem ali pa celo v Srbiji ali na Hrvaškem, 'pade število nezakonske dece. Zato na primer pri starih Židih-nezakonska rojstva skoraj niso bila znana, ker so se moški, ženili s 16. ali 17. ženske pa so se že s 14. letom. Na Koroškem imajo takozvani «Ilòfo-reeht», mladi ljudje se ne morejo ženiti (možiti) in odtod znane posledice, da izkazuje Koroška velik odstotek nezakonskih (8% prebivalstva). Pogosto Se zgodi, da se v poznejših letih sklene zakon in se pri tem polegi-timi po četvero ali več dece. Pa tudi sicer se jasno vidijo stiki med gospodarskim življenjem in odstotkom nezakonskih rojstev. Tako vpliva velikanska draginja po vojni, pomanj kanje stanovanj, povečanji nezaposlenosti zaradi neuspevanja trgovine in industrije. Vse to omejuje sklepanje zakonov in pospešuje izvenzakonsko obče-j vanje. Po občnem naziranju je zakon legitimiranje razmerja spolov. Pa že v nor "•Inih časih je bilo na primer v Nem-rnilijonov moških na osem mi-odraslih, v dobi za zakon, "oženjenih in neomoženih zaradi neugodnih socialnih ičenih od legitimnega zalo- tudi število nedovoljenih operacij, ma zaštva in Zločinov. Morala temelji na gospodarskem življenju! Ozdravljenje zato tiče vsega kompleksa naenkrat in je ravno vsled tega tako težavno. Usoda nezakonske dece je že izpočet-ka nad vse žalostna. Tudi kjer niso v veljavi stara nečloveška naziranja in predsodki, nezakonsko dete navadno ni dobrodošlo. «Kaj pa je tebe treba bilo?» Umrljivost nezakonske dece je neprimerno večja kot zakonske, ker nima nezakonska deca tiste skrbi in nege kakor je treba. Često pridejo v roke k ra nim ženskam za smešno nizko odškod nino in često postanejo takšni otroci «an geički». Če prestanejo reviji mučeništ^ vi. ki ropot strojev pretresa vam tel-o, srce. V stani ti kmet na polju izpod teže vsakdanjega dela: ti, ki se potiš) pod pritiskom vročega solne a in težko capljaš za brazdečim plugom. Dajte odmeva vi delavci gozdov, kjer stoji življenje vaše v'nesrečah; sekire vaše naj tešejo pot v bodočnost! Zmaja naj se sleherna gorska vasica, zmaja naj se dol in breg! «V boj za svobodo!» naj doni vsevprek! Prijadrajte vi mornarji širokih morja, stisnite roke težakom v pristaniščih in pomagajte jim strgati verige gorja! Dvignite se vi vsi trpeči in izmozgani de-|/)j '■' ■ lavci, delavci vseh strok proizvoda koristi, in kujte dleto naše bodočnosti! ' j Vsi vi pohabljeni, ki rodila vas je vojska, vse vi zeve, vdovi», zapuščene^sirote, ki pretakate fe vedno potoke solza; tudi vi v vrste naroda defa jtf truda. Zaorite ve mlada srca proìt&itskc mladine: «Hura!» da čulo se bo do vshoda ji' da pretreslo se bo robstvo zahoda! . Da čuli vas bodo ned<)f$ni v zaporih, njih blede obràze dufrvoboda. prežene de. odeja prostosti ves narod trpečih odene. Pravi komunist hoče ' vfdftti, se presojajo svetovni dogodki s Hjfcmuni-stičnega stališča in s tf-eznev-pametjo. To smTpove „Dèlo-'-Vj Pravi komjmist hoče do dpat spoznati razmerje mec! delom in kapitalom. To bsm GlajŠKje „Delo". Pravi komunist hoče spoznati težave in uspehe delavskega gibanja. r- Na iej poti ga spremlja „Delo". Razun „Dela" ni v Julijski Benečiji slovenskega' delavskega časopisa. Kako more slovenski delavec misliti, da je zaveden delavec, zaveden komunist, ako ne Čita „Dela"? Kako more delavec upati v boljšo bodočnost, ako nima kažipota, ki mu kaže pot v boljšo bodočnost? Čitajte in širite „Delo". H ^azne Stroške dobe, se jim usoda le redkokdaj Stoletnica železnega parobroda. - Le- v za stro- tos je 100 let, kar je zaplovif prVt zelez- prijazneje nasmehlja. Sredstev kovno ali poklicno izobrazbo ni in tako postanejo le prečesto navadni nekvalificirani delavci. Iz tega nastaja negoto-| vost eksistence, često menjavanje služb, ponavljajoča se nezaposlenost, alkoholizem, prostitucija, kriminalnost, tuberkuloza, dedno obremenjenje in — zopet nezakonska deca. To zopet rodi'fizično in moralično manjvrednost ter veliko narod no zlo. Nezakonska deca je kader, iz ka ni parobrod. Dejstvo na prvi pogled ni važno, a če se upošteva kolosalni napredek parobrodarstva od 1. 1822. do leta Ì922. in če se uvažuje, da imamo ta napre dék zahvaliti kostruiranju parobroda iz železa, potem pač moi;amo priznati, da je prvi železni parobrod zaslužil, da se spominjamo njegove stoletnice. Bil je to «Auron Manby», parobrod na lopate, 120 čevljev dolg ip. P?';čevljev ši- terega se rekrutira mnogo bebcev, idio-! ^ ves iz železa. Zgrajen" je. Lil v Lon-tov, zločincev, vlačug, postopačev — in ; don'u m prya pot ga je peljala v Havre mi gledamo in ne vidimo svoje dolžnosti Naša dolžnost pa ne obstoji v solzavem usmiljenju, združenem z zabavljanjem nad moralo. Naša dolžnost je mnogo večja, mnogo težja, mnogo dražja. Glavno pa je. da se zbudi socialna vest in zavest. To je ena velikih nalog naše dobe. Meteoriti varajo človeški vid Dr, George P. Merril z Narodnega mu žeja v Washigtonu pravi, naj bi bili malo bolj pozorni pri čudnih pojavih pa d sijočih meteorjev, ki pogosto zelo varajo našle oči. Dr. Merril, se mi zdi, da' je v preteklosti malo preveič dvomil 0 "zgodovinskih podatkih glede padanja mèteori-tov, ki so baje. uničili mnogo I o veslih življenj. Na samo radi pripovedk, ki značajo čudežni pojav, da je iz neba pad- i ponaša? la velika masa kovine ali skal, tudi druge I Koliko ljudij živi na zemlji? — Po ra priče so, ki dokazujejo, da so meteoriti čunu nekaterih statistikov živi na zem s tovorom žita. Bila je to tudi njegova zadnja pomorska pot., ker je od tedaj vršil službo na reki Seni. 120 čevljev dolžine! Spričo današnjih orjakov, ki imajo po 240 metrov dolžine in nad 50 metrov višine, je ta prvi železni parobrod pač neznaten, kakor orehova lupina. No, če upoštevamo, da bi brez njegove prve vožnje ne imeli današnjih orjakov, ki na eni sami poti lahko prepeljejo preko oceana cel gradič, potem se pač moramo spominjati z neke vrste spoštovanjem orehove lupine, ki je s svojimi 120 čevlji dolžine našim pradedom pač predstavljala vrhunec umetnosti ladjedelstva ki ga je tačas bilo mogoče doseči. Kdo ve, če ne bodo naši vnuki enako sodili o današnjih orjakih pomorske pa-roplovbe s katerimi se. naša doba toliko padali že davno prej in po čudnih svet lobnih oblikahp ri padanju varali prebivalstvo, ki je mislile, da je to kak nadnaravni pojav. Dr. Merril pravi: naravnih' pojavov je sposobnih kol veliko obč udovanje in do-nadnaravnih silah, kako: 1' padajočih meteoriti!) )- j ei r i k H lji okoli 1.600,000.000 (ena milijarda šesto milijonov) ljudi. Vsako leto umre 33 milijonov ljudij, vsak dan skoraj 100.000, vsake minute 60, torej vsake sekunde po 1 oseba. Število n»ož in žen j" enako. Sredino človeškega J krog 33 let. Od 100.000 P no eden 100 Jet. Lj^^j Belo" se nahaja v razprodaji MT&STU (Mest©) V. Broletto 181 " ' N:-.Cotogna 6 Corso Cari-baldi 2 V. Giulig, 508 Piazza" Garibaldi 7. V. Industria 16 . Largo. Pestalozzi 1 V. Molin-a vento 48 V. Mimmur 1 V. Rama 17' V. del .R\vfo 44 Piazza '.S. Lucia V. Sette' «Fontane 14 V. S. Matico 26 Sv. Andrej (kiotodwr) V. Scalinata 3 V. Spiro» Xydias 4 V. della Xesa 190 V. Udine.*) in okoika Barta*v!'je. Delavske; zadruge Greta 8 ' Optine: Ana D'aneu. Roijan 8 Sv. Ivan 556 Sv. Marija Magdalena, Delav. zadruge Skedenj. Dekwskè zadiruge Vrdela 556 (Kjer ni posebne pripombe so raz-piroda.ial a* je pove* " «varnostna služba» pr iiskap" ' voratore», kjer sc * Yki er .«/(Ltudi s.' Gennari, u^ . popraševali službujoče agente1 po drobnòstm o vsaki -.osebi, ki je prišla i: tiskarne in 'šla, vvfejcarrio. Ti individuji niso'bili nič; di;ijpjgifc*nego fašisti. ki so si hotéli že nif "*8 ogledati svojo; žrtev s. Gennarija, aa bi morda jkizneje ne zagrešili cilfa. -r .Tu se vklj^ kako varnost nudijo nS?i tiskarni in%ašemu osob-ju tisti policijski uslužbenci civilni a-gentje in5 kr. stražiniki, ki s© jih oblasti postavile pred našo tisKSr^p gì» nas iŠ-tijo. Ti policijski uslužbeiičt sij najboljše orodje za fašiste. Vsakemu mora pasti v oči tudi sklad nost vseh okolščin za časa napada in po napadu. Ne glede na to, da so kr. stražniki, ki so stali na straži mirno gledali kaiko so bili fašisti s palicàmi po s. Gennariju, zanimivo je dejstvo, da pridejo policijski višji komisarji in drugi funkcionarji na kraj, kjer se je, vršil napad, šele potem, lco je vse pri kpnć'u. Jasno je, tudi kot bel dan, da so fašisti nameravali spraviti s. Gennarija, kar z lepa na drugi svet in zbežali so šole takrat, ko so si bili gotovi uspeha. Pripisovati je le slučaju, da ni bila rana težja in da ni imela za posledico smrti . Stanj© s. Gennarija Stanje s. Gennarija se boljša vedno bolj. Naš sodrug je že prestal najslabše in je upati, da kmalu okreva. S vseh krajev, od vseh proletarskih organizacij prihajajo na s. Gennarija izrazi solidarnosti in vošičila za-skorajšnje okre vanje. Tem izrazom pridružujemo tudi mi svojega v imenu vsega jugoslovanskega komunističnega proletariata. vsakih 15 (in ne%20) gr. ali ulomek 4Q cefi t:'; navadne dopisnice '25 cent.; dopisnice", s sliker z' ne več kot 5 običajnimi besedami 15 cent- dopisnice*s sliko s sa' mim datumom in podpisom akcent ZA INOZEMSTVO (V^en. cM nj ih držav): — Pisma in zalepke: z^ prfoli 2(fgr. 80 cent.; za vsakih nadaljnih 20 gr* 40 cent.; navadne dopisnicé 50 ^ent.; dopiSr niče s sliko s samim podpisom 15 cent. Za Avstrijo, Ogrsko, Cehostovhško in Rumuni jo veljajo posebne določbe: Pi sma in zalepke'za vsakih, 20 gr..'6'Ò cent.; za vsakih nadaljnih 2-»ov. Kaj še! Neka delavka se je izrazila, da bi morala predilnica~pometat,i na cesto še vse one delavce, ki stanujejo v predilnici, ker da ona hoče imeti mir in ne mara imeti nič skupnega s takimi nič-vredneži, kakor so brezposelni delavci. Sploh je taka gospoda v Ajdovščini zelo objestna in se obnaša proti delavstvu, kakor proti nepotrebni živini. X^W^ Šturski mojster jemlje n~ ^ Se one delavce, ki mu r-ina, četudi so za delo veliko ižu£eri!h delavcev da je dobra kapljica, kaj ..o ce je sijalo in vse je bilo gosposko in veselo. Anka se je napravila na cesto. Hodila jo vse križem; nekoliko lena je bila, sladko utrujena; — to je bilo zaradi torte. Stopila je v zlatarnico, da bi si kupila u-hane, prave zlate uhahe ... in zlato zapestnico ... in zlato broso. Tam je stal prodajalec, starikav, čemeren človek s kozjo brado in srepimi očmi; Anka si ga skoro ni upala prašati. «Kaj bi rada gospodična?» jo je prašal s sladkim glasom. — Anka se je spomnila na bele pene, ki so bile v torti in ki so se vlekle kakor testo — ter ji pogledal naravnost v oči. «Zlato brdšo», je odgovorila Anka. Prodajalec se je nasmehnil ter jo položil prednjo cel predal broš. Anka je izbirala in vse so ji bile pogodi. «Koliko pa stane ta zlata broša?» Dva pozlačena golobčka sta stala na pozlačeni vejici ter sta se priklanjala drug drugemu. «Štiri krone.» je odgovoril prodajalec in se je spet- nesmehnil pod črnimi brki. Anka je plačala štiri krone, ali zapestnico in uhanov ni kupila, ker je bil prodajalec tako čemeren. Namenila se je, da kupi pozneje, za Binkošti . . . da, za Binkošti zapestnico in uhane in še. druge reči. Brošo pa je spravila v šikatljo. Prodajalec jo stopil na prag in je glodal za njo. Stopala je hitro, z drobnimi koraki, skoro se je ne - ,iko opotekala, mala, suhotna Anka, sir ašno oblečena na glavi smešen, staromoden klobuk z obledelim in razcefranim traktom. Ob oglu so stale debele ženske s cvetlicami; Anki so zadišale* šmarnice težko in prijetno in kupila je velik šopek. Prvikrat je imela àmarnice v roki in njih krepki vonj jo je skoro upijanil; zibalo se je pred njo, vse naokoli se je potapljalo v lepo, milo. svetlobo. Hiše so gledale prijazno in prazniŠIko in obrazi vsgji ljudi, ki so prihajali-mimo? so bili prijazni in blagi. j Stopila je v omnibus, da bi se vozila pa tem jasnem božjem svetu. Voz je drdral nerodno po cesti, stresal se je in zibal. Mimo so švigale kočije, po tlaku se je vila neprestano dolga vrsta ljudi, in ko je-dospel omnibus na široko cesto, so zvonili mimo veliki rdeči tramvajski vozovi. To sc .bili čisto neznani kraji; ljucjje, ki so hodili tod in se vozili m|BM v kolMjah in tramvajskih vozovih, ao. bjji - vse • drugač-r.j; sladko in lahko je bilcrAnki pri srcu, da je bila med njimi in da se* je vozila po tej neizmerno dolgi, lepi cesti. Takrat se je prikazalo njenim očem nekaj čudovitega: omnibus je postal in tam je bilò drevje, resnično, zeleno, košato drevje, nič" podobno tistim, oprašenim in bolnimt kostanjem; ki so dremali po mestnih parkih. Hipoma se je mesto nehalo, ceste so se izlilo v prelepe aleje in prikazale so se majhne ljubeznive lozico. Anka1 je izstopila ter pohitela v park Hodila je hitro, zmirom dalje; zmirora p ^muj*" -. j tiho "jo bilo, zomolkli mestni šum je umiral v daljavi in žle je pihala mehka, hladna sapa, že je šepetalo naokoli ter se stresalo; zéleno listje se je pogovarjalo, zazibalo se je časih, kadar je žafrfotal droben pisan tič, vzdignil se ter odfrf-i- tal. «To je gozd!» si je mislila Anka in v prsih se ji.je nekaj .širilo, širilo, da bi vzkliknila na-glas. Solnce je stalo visòko in so je skoro že nagibalo; svetloba je rila skozi listje na belo, s peskom posuto pot, ki je bila vsa preprežlena s sencami, kakor s čudpimi preprogami in čipkami. — Kmàlu se je pot dvigala ter se ožila, drevje se je zgrinjalo zmirom nižje in zmijom bližje. Ankii ki jo bila navajena na mestni šum, se je zdelo tiho kakor v cerkvi. Od srečfe, od blagodiJeičega zraka, ki je bil v parku in od dolge poti je bila Anka utrujena. Tam daleč, za drevjem, se je svetila bela hiša in Anka se je napotila tja. Pred hišo so bile klopi in mize, par ljudi je sedelo tam v senci in natakar je prišel ravnokar iz hiše, v roki dvoje čaš penastega piva. Tudi Anka je sedla za mizo, ker je bila žiejna in trudna in natakar ji je prinesel piva. Prašal jo je, če bi kaj jedla in Anka se je spomnila, da je lačna. Tako si je naročila tudi sira iti kruha. Ko je popila Anka pivo, so se ji omeg-lije o "i in svet naokoli je zastrl srebrikast blesikast pajčolan; kamor se je ozrla, povsod se je svetilo klakor iz daljave, izza meglenih gora. Prijetno ji je bilo; ieno |elo ji je bilo omahnilo in niti z roko ni ,enila, ali ustnice so se smehljale kakor • sanjah, rdeče pege so gorele na licih in pči so bile široko «odprte, vlažne in mirne. «Zdaj bi morala kmafh domov.» si je mislila, toda genila se ni. Skoro se je vi-tìelo," kako se je Solnce .pomikalo navzdol. 4 če so gledale oči natanko, ' so videle, li.ako je pojemalo in hitelo z veliko brzico mimo hiše, ob strehi navzdol, zad za listjem od veje do veje ter se že skoro spiralo na nizki holm tam v daljavi. Natakar je prišel in Anka je odprla čkatljo. Samo še desetaki so bili v knjižici in Anka je dala natakarju enega. Vrtil ga je v roki ter gledal Anki nezaunno v obraz in na obleko. »Kaj nimate drobnega denarja?» jo je prašal. «Ne, nimam!» je odgovorila Anka ter se ozrla začiudena nanj. Vrnil se je z desetakom v hišo in Anka si je mislila: «Če pride pač nazaj ali če mi pobegne z njim?» Prikazal se je spet na pragu in z njim je prišel debeli krčmar. Krčmar se je ozrl i;a Anko, skomizgnil je z rameni, nato je skpmizgnil tudi natakar ter se napotil k Afiki, a v roki so mu cvenketale srebrne krone. Odštel je denar na mizo in Anka je spravila krone v škatljo ter se napravila na pot. Oba, natakar in krčmar, sta stala in gledala za njo, dokler ni izginila v parku. Par zanimivosti o vremenu Človek si je, že zdavnaj prizadeval izslediti naravne zakone, po katerih se u-rejuje vreme. Nastala je veda.>remeno-slovje ali meteorologija, ki ti&m daje precej zanesljivo podlago tza napovedovanje vremena. Ampak izkušnje te vede so dostopne le vešlčakom; laik si jih težko pridobi, osobito še zategadelj, ker mu manjka za opazovanje potrebnih priprav in podatkov. Še težje pa je vremensko napoved poklicanih strokovnjakov hitro razjširiti med one sloje, ki se naj ž njo okoristijo, to je predvsem med kmetsko ljudstvo. Ker je kmetovalčevo delo zelo odvisno od vremena, zato bi bilo največje važnosti, če bi zvedel kmetovalec pravočasno kakšnovvVreme bo vsaj v prihodnjih 24 do 48 urah. Meteorologične opazovalnice pam gicer lahko povedo, kakšno vreme smemo pričakovati, toda te o-pazovalnice se nahajajo le v velikih mestih in vq3 kot 48 ur naprej tudi meteo-rologičija postaja ne more napovedati značajaJ Vremena. Zato .bi bilo gotovo najbolje, če bi si lerni, vsaj ne/k'olijko naobralèni go-»r pridobil toliko znanja, da bi znal ikšno vreme se sme pričako- .- Hl I -•aj-^nesljivejši pripomoček za to je omer- ali barometer. Mi -Vemo, da je J nizkefjfearačnem pritisku rad dež ali veter, pri'®sQkem pa lepo vreme. Tudi smer vetrajBoplota, in zračna vlaga' igrajo pri tem.-vp!iko ulogo. Praktičen in precej zanesljiv instrumenti za opazovanje vremena za laika je polimeter, ki da v zvezi z barometrom precej zanesljive podatke za vremensko napoved. Preprosto ljudstvo, ki nima na razpolago drugega kot bistro oko in zdravo pamet, si pa,.pomaga z opazovanjem narave, kjer najde marsikaj, k'ar mu daje podlago za napoved vremena. Najbolj zanesljivo je, da opazuemo in si zapisujemo po več let vsakdanje vreme in da vidimo, kako. vreme je nastalo naslednjega dne. S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da enaki vremenski predpogoji, dajejo enake vremenske posledice. Na primer: ie je po tridnevnem južinem ali zapadnem vetru nastalo enkrat deževje, bo tudi prihodnjič po takem vetru najbrž prišlo deževje. To izkustvo je dalo bavarskemu župniku- Matiji Smukerju povod, da je sestavil poseben vremenski koledar, ki je z razmeroma veliko gotovostjo (do 80 odstotkov) napovedoval vreme, torej z večjo gotovostjo in poprej, kakor se ga je moglo napovedovati na podlagi znanstvenih opazovanj in raziskovanj. V naravi vlada paia nekaj vztrajnosti. In dasi pravimo, vreme je nestalno, je vendar mnogokrat bolj vztrajno kot človek, ki ga zasmehuje. Povsod v naravi vlada red, zato vlada gotovo tudi v vremenskih pojavih. Najbolj vplivajo na vreme astronomičini zakoni in pojavi, kakor privlačljivost nebeskih teles, na printer solnca, meseca itd., ki urejujejo tudi plitko in oseko (narašlčanje in padanje morja), rotacija zemlje in ž! njo v zvezi centrifugalna (osrednja) sila, solnčne pege, solnčini in lunin mrk itd. Ako sodeluje več takih zakonov in pojavov ob istem času, je njih učinek'^ zelo močan; nastanejo silne nevihte, orkani, potrlsi i. f. d. Zralčni pritisk, veter, zračna vlaga in razne druge izpremembe v ozračju vplivajo tudi na človeka, živalstvo in rastlinstvo tako da nam daje tudi njih opazovanje podlago za napoved vremena Zanimivo je vedeti kako vpliva na vreme mesec ali luna. Kakor vpliva mesec na morje in povzroča plimo in oseko, tako vpliva gotovo tudi na ozračje in s tem na vreme. Marsikateri izmed nas dobro ve, da se o mlaju rado vreme izpremeni in da se v tem člasu nastalo vreme nekako utrdi. Že stari Rimljani so imeli pregovor: «Prima et secunda dies nihil, tertìa "ali-quid, quarta et quinque qualis, tota lunati otali», to j e: Prvi in drugi dan (po mlaju) ne pomeni nič, tretji le malo, kakšno bo ičletrti in peti dan, tako bo vreme ves mes.ee (do mlaja) ostalo. Pisec tega članka opazuje vreme Sle mnogo let in pritrditi mora, da je ta pregovor zanesljiv. Navadno se četrti in peti dan po mlaju, vreme ustanovi in obdrži ta svoj značaj ves mesec. Prvo o izgubljeni zastavi ja resnično: kar pa nadalje s tem v zvezi pripovedujejo, je v političnem kakor tudi v vojaškem oziru neresnično. Napoleon, na konju in obdan od svojih maršalov, je vprašal — in to je resnično — polk z grozečim glasom: «Kje imate svojo zastavo?» Nato globok molk. «Vprašam vas», je nadaljeval Napoleon, «kje ste zapravili svojo zastavo?» Zopet mučen odmor. — Nato stopi — tu šele pričenja prava resnica — star gardist, ki je bil znan kot najhrabrejši v polku in zavpije v splošnem presenečenju Napoleonu: «Poišči si jo!» — Bona-parte osupnjen za trenutek kakor še nikoli na v svojem življenju, se kmalu zave, obrne se k pobočniku in mu naroči i tihim glasom, naj odstrani vojaka. Vsakdo je vedel, da pomeni to smrtno obsodbo. Ali ravno to je vzbudilo v drugem, še čisto mladem gardistu novo misel, kakršna se pri vsakem, ki to bere, lahko razvije. In v tistem vzvišenem stanju, pri katerem čutimo: Zdaj ali pa nikoli! — in v silni- jezi, v neki visti svetovnozgo-dovinskega občutka te stene, je zavpil Napoleonu: «Morilec, sam si poišči zastavo!» Cesar je začudeno pogledal. — «Iiaj naj j. Ymeni to?» je govoril z ruzburjenvm glasom in je vodil svojega konja počasi nazaj od vrst, kakor da bi se bal atenti-ta na svojo osebo, mladega gardista pri tem vedno ostro opazujoč. In predno je mogel kaj sklenili in u-kazfiti, je kričalo sto in sto gardistov (medtem, ko so pu$ke metali pred njegove noge): «Resnico govori!» «Poišči si svojo platno!» — in eden celo: «Tu imaš drugo vunjo!» ter mu je zagnal iz svojega telečnjaka košček strganega platna. — Nastal je vrišč in taka zmešnjava, da si Bonaparte ni znal drugače pomagati, kakor s tem, da je s svojim štabom brez glasu odjezdil, da se posvetuje, kaj bi bilo v tem slučaju napraviti. Izprevideli so, da je najpametnejše pu-sliti, da se stvar sama od sebe pomiri, posamezne vojake tega polka naj se pošlje v domovino, da ne pridejo v dotiko z drugimi, sicer pa da je najboljše molčati ter pozneje sklepati o tem--— Kako da je prišlo tako razpoloženje v polh in kaj je dalo povod temu razkrajanju tako stroge vojaške discipline, o tem izrekamo lahko samo mnenja. Brez dvoma je Napoleon stvar preiskal, toda rezultati te preiskave nam niso znani. Samo majhen, toda vsekakor zelo važen košček preiskave mi je prišel do u-šes. In ta je: V bobnu nekega bobnarja, ki je bil nečak učenjaka Diderota, so našli baje listič, na katerem je bilo zapisano (v verzih): . «Vi, žrtve vojaških naborov! Vi, žrtve vojaške dolžnosti! Zapomnite si in se'ra-vnajte po tem: Če vlada pravičnost in moràla, tedaj je vsakemu svobodno biti viučenik svojih ideplov — toda nobeden ne sme biti prisiljen postati mučenik ide-atov drugjh; zakaj to je umor, umor in še enkrat umor!» ' ' \ LYNKEUS. HAI p li pri iiiii Znano je, da je neki francoski polk med bitko. pri Austerlitzu izgubil svojo zastavo. Pripovedujejo nadalje, da je Napoleon zaradi tega ozmerjal zbrani polk z grozečimi besedami; dejal je celo, da mu ne da nove zastave toliko časa, \okler ne popravi v prihodnji bitki svo-sramote, nakar so vojaki osramočeni ' Potrtosti jolfttli'in so se baje v SSfeSŠr s takim prezir M J, da jim je Napoleon podaril josihvo. Vsem razprodajalcem „Dela" V snrtvo natančnejše kontrole prosimo razprodakiJke, da se natančna rav-najo\ po sledečih pravilih: /J. V pflvu polovici vsakega meseca naj nam. pošljejo znesek za izvode, pro' dane v pmštem mesecu; 2) istočasno na) nam vrnejo poslani listek (račun), na katerem smo mi zabeležili število poslanih izvodov; na i-stem listku naj zabeležijo število prodanih izvodov in temu odgovarjajočo svoto, računajoč po 20 cent. vsaki izvod. Nato naj odbijejo 20% popusta, ki gre n;jim v prid, to je 4 cent. pri vsakem iztisu in ned zabeležilo spodaj čiste svote, ki nam jih npošljeio>: 3) neprodane izvode nam marajo na vsak način vrniti in sicer prosto poštnine. Izvode, katere ne dobimo nazaj, jih bomo smatrali kot razprodane in tirjali touadevni znesek. Ako hočejo razprodajalci obdržati neprodane izvode kot stari papir, Hm računamo take stare izvode po 2 cent. — Pri pmazdelitvi računa naj pir'ište-jejio k čistemu znesku razprodanih izvodom še znesek za pridržane iztise. Pripominjamo pa, da nam morajo v takem slučaju poslati prosto poštnine odreske glav lista. Na vsak način moramo imeti v rokah dokazilo, da niso bili dotični izvodi razprodani, to je: cele liste ali pa g-lave istih. UPRAVNIŠTVO. Vsak čitatelj delavskega glasila, prò povedujočega razredni boj, je član ne-številne vojske razrednozavednih proletarcev, ki s vsakim dnem zadajajo večje uda: *io sistemu suženjstva in zasebne lac ."me. Sodiugi! Pridobivajte «Delu» novi^ čitateljev, novih naročnikov! Uloga dišave Država ni na koji način ne prestavlja silu, koja je društvu nametnuta izvana. Isto tako nije država «izražaj moralne ideje» ili »ogledalo i delo razuma», kako to tvrdi Hegel. Država je proizvod društva na stanovitom stupnju njegovog raz voja. Ona svojim nastojanjem dokazuje, da se je ovq drusìtvo zaplelo u nespojive suprotnosti sa samim sobom, podelilo se u nepomirljiva klasna protuslovlja, iz kojih ne može da se oslobodi. A da ove suprotnosti klasa sa suprotnim ekonomskim interesima ne bi progutale jedna drugu u njihovoj neplodnoj borbi, potrebna je bila sila, koji izgleda da stoji nad društvom; sila, koja bi ublaživala sukob i dnžala ga u granicama «reda», f ova sila, koja je ponikla iz društva, ali se uzdigla nad njega i sve više od njega otudjivala, prestavlja državu. — Fried rich Engels. ❖ Vlada neće i ne može učiniti baš ništa za ratarske radnike i maloposednfke, čija su imanja i kuče hipotekirane i opte rečene raznirft zajrpovima. Vlada ne zastupa interese otih korisnih-društvenih elemenata. Naprotiv — ovi su elementi uvek; koristili i sad koriste vladi. Oni uzdržavaju vladu ne samo svojim radom, nego isto tako i svojim glasovima. Ratar ski radnici — oni, koji imaju ne©to imetka, kao što i oni, koji ništa nemaju, r mogu cčiekivati ništa dobroga o^ mene države, koja je država činovnika svih dlaka, časni' nekorisnih »lojeva. Samo klase (ili kako se znanstvi izražava — diktatura prolet kadra da pomogne svim siromatšlnim slojevima i da ih oslobodi tereta kapitala i lihve. ❖ Država je proizvod i izražlaj nepomirljivih klasnih suprotnosti. Kako, gde i do kojeg stupnja se država može proširiti, ovisi o tom, kiako, gde i do kojeg stupnja sit se klasne suprotnosti mogle objektivno izmiriti. I obratno: postojanje države dokazuje, da su klasne suprotnosti nepomirljive. — N. Lenin. * Savremeni najamni rob je slobodan samo u jednom: da bira svog gospodara. To je najveći stupanj slobode, do kojeg se može popeti radnik u današnje vreme. Medjutim, on nije uvek ni toliko slobodan, da bi mogao birati svog gospodara. ❖ Dve skrajnosti sačinjavaju najznačajnije obilježje U društvu: bogastvo i beda. stvom raspolaže tek mali broj pojedinaca. Žrtve bede broje na milijone u svako] zemlji. Ovo pustolovlje izmedju bogastva i bede, izmedju većine i manjine, izmedju radnika i parazita jeste glavno vrelo skoro svake socialne nesreće. Kakav je logični zaključak iz ovoga? — Da treba uništiti bogastvo i bedu i uvesti društvenu jednakost, koja bi se temeljila na vrlo jednostavnom, i dubokom načelu: od svakoga prema njegovim silama i sposobnostima, svakome — prema njegovim potrebama. A to jé načelo znanstvenog komunizma. 'k sa kapitalističkim pogledom vesni izdajica samoga sebe, svo-' svoje klase. — Dan Griffiths,