s f r 1 liski tekstilec &£ : j }j krtinam a predilnica in tkalnica tržič LETO XX JANUAR 1979 ŠTEVILKA 1 Volili smo Dne 22. decembra 1978 so bile na podlagi sklepa delavskega sveta DO izvedene volitve v Delavski svet delovne organizacije in odbor za samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije. Poleg omenjenih volitev so delavci temeljnih organizacij Predilnica, Tkalnica, Oplemenitilnica in Konfekcija volili delegate za odbor za samoupravno kontrolo TOZD in disciplinsko komisijo TOZD, delavci DSSS pa so poleg omenjenega izvedli še volitve v delavski svet DSSS. UDELEŽBA NA VOLITVAH Število upravič. Število glasov. % Ni glasovalo % TOZD PREDILNICA 223 168 75,3 55 24,7 TOZD TKALNICA 384 324 84,4 60 15,6 TOZD OPLEMENITIL. 89 80 89,9 9 10,1 TOZD KONFEKCIJA 223 191 85,7 32 14,3 DELOV. SKUP. (DSSS) 319 276 86,5 43 13,5 SKUPAJ: 1.238 1.039 83,9 199 16,1 Volitve je izvedla volilna komisija, katero je imenoval DS DO. Ta organ je imenoval tudi komisijo za sestavo volilnih imenikov. Volitve so potekale na 6 voliščih, in sicer v vseh temeljnih organizacijah in v šivalnici Hrib v Loškem potoku, ki je sicer sestavni del TOZD Konfekcija ter v DSSS. Izid volitev so po končanih volitvah ugotovili volilni odbori, rezultate pa je preverila in razglasila volilna komisija. V delavski svet delovne organizacije so iz TOZD Predilnica izvoljeni naslednji delegati: 1. Cveto Zaletel 2. Miro Mandelj 3. Ana Cvek 4. Marija Florjančič 5. Hilda Kovač 6. Jože Lavsegar 7. Marija Primožič; iz TOZD Tkalnica: 1. Tončka Kristan 2. Ivanka Neme 3. Stojan Štefe 4. Alojz Koder 5. Anica Švab 6. Janez Smolej 7. Slavko Toporiš 8. Julka Škantar 9. Drago Bizjak 10. Danilo Štucin 11. Ivica Kavčič 12. Marjan Ahačič; iz TOZD Oplemenitilnica: 1. Franc Cerar 2. Slavka Avsenek 3. Zdenka Frelih; iz TOZD Konfekcija: 1. Elza Meglič 2. Franc Bohinc 3. Frida Kokalj 4. Ivana Drobnič 5. Lucija Marič 6. Sonja Sajovic 7. Marija Car 8. Janko Lavrič; iz DSSS: 1. Jože Eržen 2. Marjan Japelj 3. Albin Košir 4. Marjeta Mrak 5. Matija Radon 6. Danilo Roblek 7. Janez Slatnar 8. Boris Šinigoj 9. Zvonka Švab 10. Milan Tribušon 11. Branko Veselinovič. V odbor za samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije so bili izvoljeni delegati: 1. Marija Ahačič 2. Štefan Ahačič 3. Ada Andrle 4. Alojz Čebron 5. Ivanka Košir 6. Stana Knific 7. Vili Lavsegar 8. Nežka Mikič 9. Milan Rustja 10. Franc Smolej. V odbor za samoupravno delavsko kontrolo TOZD Predilnica so bili izvoljeni naslednji delegati: L Štefka Meglič 2. Marija Mali 3. Magda Martič 4. Marija Toporiš 5. Ani Gašperlin 6. Niko Rejc 7. Lovro Štamcar; V disciplinsko komisijo TOZD Predilnica: 1. Ivanka Srečnik 2. Peter Bukovnik 3. Ciril Frantar 4. Štefan Bohinc 5. Joži Godnov 6. Marjan Šlibar; zunanji član oziroma njegov namestnik pa sta Dušan Koren in Jelka Aljančič. V odbor za samoupravno delavsko kontrolo TOZD Tkalnica so bili izvoljeni naslednji delegati: 1. Nada Bohinc 2. Vili Gros 3. Franc Ferlič 4. Edi Kopač 5. Feri Laibacher 6. Anica Perko 7. Francka Perko; V disciplinsko komisijo TOZD Tkalnica: 1. Viktor Janc 2. Tončka Mirič 3. Janez Oman 4. Anton Perko- 5. Joži Pogačar 6. Marjan Ropret; zunanji člani oziroma njegov namestnik pa sta Edi Perko in Ferdinand Kramar. V odbor za samoupravno delavsko kontrolo TOZD Oplemenitilnica so bili izvoljeni naslednji delegati: 1. Alojz Čebron 2. Franc Kavčič 3. Josip Krnjak 4. Franc Meglič 5. Franc Pogačnik 6. Dragica Tušar 7. Jože Žnidaršič; V disciplinsko komisijo TOZD Oplemenitilnica: L Feliks Celcar 2. Franc Florjančič 3. Peter Gladek 4. Aleksa Jolič 5. Jože Slapar 6. Marija Stritih; zunanji član oziroma namestnik pa sta Andrej Pristan in Francka Ratkovič. V odbor za samoupravno delavsko kontrolo TOZD Konfekcija so bili izvoljeni naslednji delegati: L Ivanka Košir 2. Stane Knific 3. Žaga Sajovic 4. Slavka Meglič 5. Mira Horvat 6. Anica Vesel - 7. Marija Purgar; (Nadaljevanje na 2. str.) »1^00^1 !79« Na letošnjem sejmu »Moda 79« smo razstavili del nove kolekcije »Živana« v kreaciji akadem slikarja Josipa Goriška. Kolekcija je razdeljena na dva dela: stilizirani vzorci iz narave in kot novost na našem tržišču — posteljnina za mlade. Opazili smo, da je bila ta kolekcija deležna velike pozornosti pri obiskovalcih sejma. Razstavili smo tudi posteljnino iz 100 % barvanega bombaža in vezenega damasta. Menimo, da je sejem komercialno uspel, čeprav za razstavljene izdelke nismo prejeli uradnega priznanja. Volili (Nadaljevanje s 1. strani) V disciplinsko komisijo v TOZD Konfekcija: 1. Bolto Mirič 2. Mojca Lavsegar 3. Cveta Meglič 4. Silva Vrhovnik 5. Joži Šolar 6. Marija Stegnar; zunanji član oziroma njegov namestnik pa sta Marjan Čuk in Dragica Triler. V odbor za samoupravno delavsko kontrolo DSSS so bili izvoljeni naslednji delegati: 1. Jelko Rustja 2. Pavel Štefe 3. Marija Erlah 4. Ljubo Tomšič 5. Leon Bahun 6. Marija Dolinar 7. Meri Omerovič; V disciplinsko komisijo DSSS: L Andrej Šega 2. Tomaž Ahačič 3. Miro Brovč 4. Marjan Pernuš 5. Antonija Rupar 6. Mara Hafnar zunanji član oziroma njegov namestnik sta Rudi Štelcer in Milenko Despotovič. Novoizvoljeni delegati delavskega sveta DSSS so: L Danica Plajbes 2. Stane Vidmar 3. Vlasta Perko 4. Boris Polajnar 5. Jelka Štular 6. Marjan Kogoj 7. Anka Logar 8. Miklavž Bole 9. Blaž Ropret 10. Vida Bečan 11. Drago Koder 12. Krsto Haler 13. Franci Meglič 14. Bruno Teran 15. Pavel Leban 16. Milan Bogataj 17. Samo Cotelj 18. Ivan Šparovec 19. Milan Kersnik 20. Franci Šarabon 21. Jože Pernuš Družbenopolitične organizacije so predlagale nove člane v poslovni odbor in komisijo za delovna razmerja po temeljnih organizacijah in DSSS. Poslovni odbori TOZD Predilnica: 1. Marjan Mali 2. Jože Popov 3. Slavka Kočevar 4. Ana Drobnič 5. Ana Pretnar 6. Andrej Zupan 7. Ivanka Slabe TOZD Tkalnica: L Štefka Oman 2. Franc Tišler 3. Marjan Sušnik 4. Štefan Rengeo 5. Jože Cotič 6. Anica Valjavec 7. Marija Vodnik TOZD Oplemenitilnica: 1. Mija Razinger 2. Alojz Meglič 3. Marija Bukovnik 4. Ivanka Primožič 5. Andrej Draksler 6. Zdravko Komadina 7. Jožefa Meglič TOZD Konfekcija: 1. Štefka Kokalj 2. Francka Ropret 3. Mojca Gubane 4. Tatjana Rupar 5. Mihaela Jezernik 6. Milena Knavs 7. Marija Žagar DSSS: L Lori Jaklič 2. Janko Jagodic 3. Bruno Teran 4. Janko Jančič 5. Jelka Laharnar 6. Rudi Ahačič 7. Majda Černilec Komisije za delovna razmerja TOZD Predilnica: 1. Marija Ahačič 2. Helena Benko 3. Marija Košir 4. Jože Košir 5. Kati Pavlin 6. Žečir Rugovac 7. Gita Srečnik TOZD Tkalnica: 1. Stane Oman 2. Pavel Srečnik 3. Nada Košnjek 4. Mimi Bodlaj 5. Silva Zaletel 6. Breda Neme 7. Vinko Novak TOZD Oplemenitilnica: L Franc Aljančič 2. Vojin Borojevič 3. Milan Bajželj 4. Milena Perč 5. Osman Bešlagič 6. Geli Pernuš 7. Slavka^ Boštnar. » TOZD Konfekcija: 1. Mihaela Golmajer 2. Helena Ravnik 3. Marija Papier 4. Marija Krištufek 5. Šefika Hrnčič 6. Milena Mišič 7. Anica Mohar DSSS: L Anka Bizjak 2. Branko Sajovic 3. Marjan Kogoj 4. Alojz Bodlaj 5. Janez Slatnar 6. Tone Jurjevčič 7. Majda Meglič Predlog novih kolektivnih izvršilnih organov so sestavili koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri OOS TOZD in DSSS. Predloge so obravnavali tudi IO in DPO ter konferenca OOS. Odbor za družbeni standard 1. Marjan Slabe TOZD Predilnica 2. Veronika Kavčič TOZD Predilnica 3. Kati Gomajer TOZD Tkalnica 4. Janez Ahačič TOZD Tkalnica 5. Marija Mohorko TOZD Oplemenitilnica 6. Franc Florjančič TOZD Oplemenitilnica 7. Marija Šarabon TOZD Konfekcija 8. Brigita Kosmač TOZD Konfekcija 9. Marjan Japel DSSS VEO 10. Pavla Brkljač DSSS strok, službe Odbor za izobraževanje in informiranje: L Večeslav Milič TOZD Predilnica 2. Ana Rožič TOZD Predilnica 3. Anica Švab TOZD Tkalnica 4. Jelko Urbančnik TOZD Tkalnica 5. Zdenka Frelih TOZD Oplemenitilnica 6. Marta Zaplotnik TOZD Oplemenitilnica 7. Marija Stegnar TOZD Konfekcija 8. Etelka Praprotnik TOZD Konfekcija 9. Albin Zupan DSSS VEO 10. Jože Eržen DSSS strok, službe Odbor za varstvo pri delu 1. Dušan Mandelj TOZD Predilnica 2. Alojz Blažič TOZD Predilnica OSNOVNI MATERIAL: Preskrba z bombažem je bila količinsko v tem času zadovoljiva, tako da v drugem polletju nismo imeli izdelav mešanic, ampak smo jih samo prežigo-sali. V sestavi posameznih mešanic se je menjavalo razmerje med posameznimi klasami ruskega bombaža, ker nam je primanjkovalo ruskega bombaža II. klase, nismo mogli nadomestiti z ruskim bombažem III. in I. klase. Z mescem oktobrom smo v belo in rumeno mešanico vključili tudi mehiški bombaž. Slaba stran nekaterih vrst mehiškega bombaža, je v težji odstranlji-vosti nečistoč, čeprav jih vsebuje samo 1,6%. Isti pojav je včasih opazen na posameznih vrstah ruskega bombaža. Te nečistoče, to so predvsem zdrobljeni ostanki semen, ki se jih še držijo vlakna, se v čistilnem postopku ne morejo odstraniti in ostanejo v preji in s tem se seveda nopnavost in delno tudi neenakomernost poveča, kar povzroča težave v nadaljnji proizvodnji. V ilustracijo naj navedem, da so bile v istem vzorcu še vedno opazne nečistoče, čeprav smo ga 13-krat spustili skozi Shirley aparat, ki nam služi za ugotavljanje nečistoče v bombažu. V tem obdobju je menjaje tekla modra mešanica ali pa mešanica iz poliestrov in bombaža kot so nam pač narekovale proizvodne potrebe. Ravno tako smo morali večkrat izločiti tudi rdečo mešanico in mešanico Junlona. 3. Slavko Čadež TOZD Tkalnica 4. Anton Meglič TOZD Tkalnica 5. Jože Logar TOZD Oplemenitilnica 6. Peter Gladek TOZD Oplemenitilnica 7. Janez Dornik TOZD Konfekcija 8. Stane Cizelj TOZD Konfekcija 9. Franci Šarabon DSSS VEO 10. Lojzka Novosel DSSS strok, službe Uredniški odbor Tekstilca 1. Libor Andrle TOZD Predilnica 2. Andrej Zupan TOZD Predilnica 3. Breda Neme TOZD Tkalnica 4. Marjan Ropret TOZD Tkalnica 5. Franc Cerar TOZD Oplemenitilnica 6. Metka Kogoj TOZD Oplemenitilnica 7. Anka Vogelnik TOZD Konfekcija 8. Ana Janc TOZD Konfekcija 9. Janez Furlan DSSS strok, službe 10. Zdenko Stritih DSSS VEO PROIZVODNJA V prvih štirih mesecih II. polletja smo planske obveznosti zadovoljivo izpolnjevali celo v efektivnih kg, saj smo v tem obdobju izdelovali prejo bolj grobih Nm, v mesecu novembru smo pa že izdelali prejo na prstančnih strojih, predvsem Nm 50 in 40, kar je vplivalo tudi na slabši rezultat. Na slabši rezultat doseganja plana je vplivala tudi montaža dveh novih BD strojev, ki smo jih postavili namesto dosedanjih strojev št. 11 in 12, in pa večja odsotnost delavcev v zadnjih dveh mesecih zaradi več bolezenskih izostankov in izkoriščanja preostalega dopusta, delno je pa na slab rezultat vplivalo pomanjkanje delavcev, delavcev. Tudi v sukalnici so bile velike težave v proizvodnji. Potreb po proizvodnem sukancu Nm 34/2 iz rdeče mešanice vedno ni bilo in smo nekaj časa v tem obdobju izdelali sukance iz barvaste preje, ki je hila zelo slabe trdnosti in smo stroje gnali z manjšimi obrati, kar se je odražalo v slabši produktivnosti. Težave so bile tudi vsled preje Nm 20 flanel in Nm 34 osnova za uslužnostno sukanje za Tekstilno tovarno Prebold, ker je bila preja večinoma dobavljena na WC formatih in jo nismo mogli vsled manjših kapacitet na dvojilnih strojih dovolj previti, kar nam je povzročalo za- Problematika TOZD Predilaica stoje na stikalnih strojih. Kratko obdobje pa nismo imeli dovolj preje za sukanje. Oskrba z električno energijo v poletnih mesecih ni bila zadovoljiva, zato je sukalnica nekaj izmen stala. Tudi v zimskih mesecih, ko so bile občasne redukcije, smo ustavljali predvsem sukalne stroje. Na BD 200 strojih je bilo letos prvič v času dopustov delo organizirano v dveh izmenah in so tekli vsi stroji. Seveda je bilo potrebno več naporov, ker se pri zagonu večina niti potrga in je bilo zato potrebno 1 uro porabiti, da so se vsi stroji pognali in pretrgi odklonili. Kljub temu so bili delavci na tem oddelku bolj zadovoljni, ker ni bilo potrebno za časa dopustov delati ponoči. S tern je bilo tudi manj organizacijskih težav, kat v prejšnjih letih, ko je tudi v času dopustov določeno število strojev obratovalo v 3 izmenah in je bilo potrebno delavce premeščati iz ene izmene na drugo, ker je bila ena izmena na dopustu. Zaloge preje so bile kljub vsemu zadovoljive tako, da smo imeli občasno težave vsled pomanjkanja cevk, kar se tiče predvsem BD 200 strojev. Primanjkovalo je pa tudi trdih cevk Wc 250 mm, zato smo morali večkrat delati z mehkimi cevkami. Delno je bil problem rešen z nabavo 3.000 kg trdih cevk. Omeniti velja tudi požar, do katerega je prišlo v torek 28. 11. 1978 ob 10. uri 30 minut na nakladalniku ježu in baterju št. 4. To je bil požar večjih razsežnosti in gre zahvala požrtvovalnosti in uspešni intervenciji delavcev oddelkov čistilnice in krilnih strojev, da so požar omejili in pogasili. Požar so gasili in pogasili v eni uri s šestnajstimi gasilnimi aparati na C02 in na prah in z vodo v sodovih, kamor so dajali tleče kosme bombaža. Pri tem je bil uničen ves bombaž, ki je bil v strojih, 2 latasta pasova in rahljalna rjuha. Tu so naštete samo glavne poškodbe. Vzrok požara je verjetno povzročil kovinski drobec ali manjša zamašitev, s čem se je naredila iskra in tako nastal ogenj, ki se je nato razširil. Med prazniki smo odklonili posledice požara, tako da večjih posledic ni bilo. V tem polletnem obdobju smo izdelali tudi vrsto preizkusov. Izdelali smo tudi nekaj preizkusov prej za razne vzorce. STROJNI PARK V mesecu novembru smo montirali BD 200 stroja, ki smo ju kupili od tekstilne tovarne Predilnica Litija in sicer namesto naših dosedanjih strojev št. 11. in 12. Ta dva stroja sta bila montirana prva in sta povzročala največjo nekvaliteto, tudi preko 250 pretrgov. Montažo kupljenih strojev so uspešno in kvalitetno izvedli domači strokovnjaki iz vzdrževalnih obratov in samega TOZD in oba stroja brez pomoči tujih monterjev usposobili za normalen tek. Stroja sta pokazala zelo zadovoljive rezultate. Pereč problem, ki ni bil še rešen, je streha, ki še vedno na več mestih pušča, kljub večkratnim popravilom, posebno na BD 200 strojih, tako da je že ogroženo normalno obratovanje nekaj strojev. Vodja TOZD Predilnica Ignac Pirjevec V tabeli je podan prikaz proizvodnje od julija do decembra 1978, v primerjavi z istim obdobjem leta 1977. Plan 1977 1978 Indeks Plan efekt, kg 1.281.000 1.204.000 93,99 % Izvršeni efekt, kg 1.278.713 1.166.787 91,25% % iz vršen j a 99,82 % 96,91 % Plan pri Nm 34 1.133.000 1.086.000 95,85 % Izvršeni bazni kg 1.162.430,22 1.127.978,19 97,04 % % izvršenj a 102,60 % 103,87 % Izkoriščanje in zastoji montiranih vreten 15.104 14,724 vseh obratno spos. vr. 35.893.912 35.075.968 efektivne vrh 25.554.709 25.082.559 zastojme vrh 10.339.203 9.993.409 % izkoriščan j a 71,20 71,50 % % zastojev 28,80 28,50% Produktivnost in storilnost produkcija ef. kg 1.278.713 1.166.787 produkc. pri 0 Nm 34 1.162.430,22 1.127.978,19 bazni gr/pred. mesto 55,21 52,31 bazni gr/vrh 15,02 15,32 bazni gr/del. uro 6,56 6,51 HOK ure 15,25 15,04 delovne ure 177.229 169.638 Delovna sila 0 po spisku 218 % 215 % 0 na delu 172 78,9 165 76,7 0 izostankov 46 21,1 50 23,3 Od tega: porodnic 6 2,8 8 3,7 bolezen 10 4,6 9 4,2 letni dopust 30 13,7 33 15,3 Ob kulturnem prazniku Slovencev 130 let mineva, kar je v Kranju, 8. februarja 1849. leta umrl človek, ki je z drobno knjižico Poezij vzdignil jezik ponižanega sloven-•kega naroda »hlapcev in dekel« na raven drugih evropskih jezi kor in narodov. Naslonjen na tradicijo ljudske pesmi je svoj pesniški jezik obogatil z novimi oblikami in ritmi, posebno pa z bogato in bujno metaforiko. Njegova generacija ga je obšla, Prešernovo delo je našlo priznanje šele v naslednjem obdobju z Levstikom in Stritarjem na čelu. Prihajali so novi rodovi in književniki, toda Prešernova lirika je ostala globoko ljudska in večino živa. Njegova pesem je budila narodno zavest v času taborov, ko si je slovensko ljudstvo šele oblikovalo svoj narodnostni obraz in Prešernova pesem je bila tista, ki je spremljala partizanske brigade, ko so se borile za svobodo. KAM? Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, kam? Prašajte raj oblak neba, prašdjte raji val morja, kadar mogočni gospodar drvi jih sčmtertje vihar. Oblak ne ve, in val ne kam, kam nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo to vem, de pred obličjem nje ne smem, in de ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje! Delo ZSMS Močno, živahno in enotno moramo biti prisotni tam, kjer teče življenje in delo! (Povzetek dela mladih na 10. kongresu Zveze socialistične mladine Jugoslavije v Beogradu 15. 12. 1978.) Z 10. kongresom ZSMJ odhajamo s čvrstimi, zrelimi in jasnimi stališči o konkretnih smereh naše akcije. Zavedamo se interesov, na podlagi katerih smo tudi v minulih štirih letih krepili enotnost vseh mladih. Pripravljeni in odločni smo, da sprejmemo vse naloge in obveznosti kot aktivni samoupravlj alci in kot zavestni nosilci revolucionarnih sprememb. V nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja vidimo mi mladi Jugoslavije, tudi edino možnost za resnično in dolgoročno reševanje problemov, s katerimi se srečuje naša družba in v njej naša generacija. Pogosto govorimo o svežini, zagnanosti, smelosti in poletu mlade generacije, in če se mora vse to nekje pokazati in dokazati, potem se mora v nalogah, ki smo si jih letos zastavili. Zavedati se moramo, da ZSM nima dovolj tistih lastnosti, ki so značilne za mlade. Vse preveč je suhoparnih in neplodnih diskusij in neučinkovitosti. Če hočemo uresničiti svojo družbenopolitično in idejno-vzgo-jno vlogo, moramo biti močno, živahno in enotno prisotni tam, kjer teče življenje in delo, tam kjer v resnici tudi nastaja enotna socialistična fronta. Šele tako lahko postanemo učinkovita in resnična organizacija vseh mladih. Zveza socialistične mladine bo vedno v središču družbenega dogajanja, sredi življenja samo, če bodo osnovne organizacije najnaposredneje povezane z vsemi problemi svojega okolja. Vsi se zavedamo, da stopamo v tretje leto srednje-ročnega programa, v priprave za novo srednjeročno obdobje, v dogovore o dolgoročnem planu razvoja in ta opozorila moramo imeti ves čas pred očmi. Vsi dobro vemo, da smo dosegli Skrajne meje v obremenjevanju dohodka z osebno, skupino in splošno porabo in da ni mogoče tako nadaljevati. Zavzemamo se za napredovanje osebnega in skupnega standarda, če je to uresničeno na podlagi družbeno priznanega in realiziranega dela in dohodka. L. F. Občni zbor IGD BPT V soboto, 13. januarja smo člani našega gasilskega društva pregledali delo v lanskoletnem obdobju. Iz poročila Izvršnega odbora, poveljnika in tajnika je bilo razvidno, da je bilo v delo vloženega precej truda. Poročilo je dokaj razločno in kritično podal predsednik IGD tovariš Riko Dobrin. Kadrovsko smo se v primerjavi s prejšnjimi obdobji precej okrepili. V pre-usposobili tovariši: Lavsegar Jože, Težak Franc, Urbančnik Jel- pini industrijskih društev (7) in v skupnem tekmovanju s teritorialnimi društvi (107), tako, da smo ponovno osvojili prehodni pokal OBGZ. Solidno sta se uvrstili tudi II. moška in ženska desetina, vendar dekleta niso ponovila prejšnjih usipehov. Nekaj več smo sodelovali s CZ, kar je popolnoma pravilno, v bodoče pa smo si zadali nalogo, da moramo delo društva v sodelovanju s CZ še pospešiti, kajtii prav tako sodelovanje kre- Odlikovanje in značko je dobil Jože Lavsegar ko in Mohorko Marija, ki so na usposabljanju pridobili naslov nižjega gasilskega častnika tako da imamo sedaj v enoti 1 častnika, 7 nižjih častnikov, 32 izprašanih gasilcev in 12 članov, za katere bomo mi in Občinska gasilska zveza morali poskrbeti, da bodo dobili osnovno strokovno znanje, ki je potrebno slehernemu gasilcu. Iz nižjega gasilskega častnika so napredovali v čin nižjega gas. častnika I. stopnje: tov. Riko Dobrin, Ropret Marjan in Ivo Gorjanc. Vse akcije, ki smo si jih prostovoljno zadali, so bile opravljene več ali manj uspešno. Največ smo imeli taktičnih vaj v DO, nekaj skupnih vaj z gasilci iz Peka in Podljubelja (zadnja vaja v Podljubelju je bila verižna, v zelo težkih pogojih, kjer smo napeljali okrog 300 m cevi po skoraj navpičnem .poraščenem bregu pri skoraj —10° C). Za tekmovanje v okviru OBGZ smo se lani minimalno pripravljali, vendar ap je naša 1. desetina prepričlijvo zmagala v sku- pi temelje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Dobri oz. močni temelji družbene samozaščite pa so porok, da bomo kos nalogam v mirnem in vojnem času. Opravili smo tudi preventivne preglede v DO, vendar pa perečih in zaskrbljujočih vprašanj še nismo obravnavali z vodilnimi tovariši, ki so odgovorni in ki bi lahko zagotovili odpravo nepravilnosti. Ravno glede te problematike je Občinski zbor, kakor tudi 10 društva, zelo kritično ocenil dejansko stanje, kajti zavedati se moramo, da se gasilci ne morejo učiti na napakah, ne na svojih, ne na tujih, vendar pa mislimo, da društvo dobro deluje in da opravičuje svoje ime in sredstva, ki so jim dodeljena. S sredstvi pa smo na koncu, ker smo zlato rezervo (izkupiček z veselice ob 90-letnici DO) izravnali v saldo O. Primerjalno lahko povem, da smo v lanskem letu porabili 53.000 din, dotacije pa smo dobili le 40.000 din. Dobro je videti, da se je društvo s težavo prebijalo, zato pa želimo, da dobimo primerno dotacijo za naše nenehno uspešno delo. lil delo društva in občnega zbora, ki je kritično in samokritično obravnaval preteklo tematiko. Obnči zbor je na predlog IO imenoval tov. Urbančnika za športnega referenta, namen tega pa je predvsem porazdelitev nalog, ker sta ta opravila do sedaj opravljala le predsednik in poveljnik društva. V IO društva pa je občni zbor dodatno izvolil ing. Janeza Šmida, za katerega smo vsi menja, da nam je veliko pomagal pri delu društva in da bo še več doprinesel k protipožarni varnosti in delovanju društva. Z njegovim pristankom, da se direktno vključi v delo gasilcev, pa nam je delno razbil mišljenje, da je naše »izobražence« sram sodelovati v gasilski organizaciji. Vendar menim da smo led pa le prebili. Organizirali smo strokovno ekskurzijo v »Predilnico Litija«. Kot vedno ob takih srečanjih smo tudi tam videli in zvedeli take stvari, ki bi jih mi lahko koristno uporabili pri izvajanju požarne varnosti. Za dolgoletno delovanje v gasilski organizaciji je Občinska GZ podelila značke za 30 let: Šolar Jožetu, Brejc Jožetu, ki je več kot 25 let vodil našo blagajno in Lavsegar Jožetu. Značke za 10-letno delovanje pa so dobili: Mohorko Ma- rija, Težak Franc, Štucin Danilo, Blažič Lojze in Ropret Marjan. Delegat OBGZ tovariš Štefe pa je obenem pohva- Delegat Občinske GZ tov. Štefe je izročil priznanje in značko Mariji Mohorko za 10-letno požrtvovalno delo pri IGD V načrtu za bodoče delo je bilo poudarjeno predvsem taktično vodenje v DO, vaje za občinsko in republiško tekmovanje, čimveč sodelovanja z enotami CZ, več strokovnega usposabljanja, le tako bomo ustvarili popolno protipožarno varnost, seveda v sodelovanju z odgovornimi službami. Organizirali smo tekmovanje in si s tem pridobili tesno kondicijsko pripravljenost ki je neobhodna. Organizirali bomo strokovno ekskurzijo ter izlet v Poreč, za katerega sma- Predsednik IGD tov. Riko Dobrin je podal letno poročilo. tram, da je prijetna nagrada za tiste, M do tedaj izpolnijo določen odstotek obiska na vajah. Prizadevati si moramo, da bomo še naprej sodelovali s sosednjimi IGD in GD Podljubelj, kajti vsa ta društva nam lahko kadarkoli pomagajo v nevarnosti, normalno je, da imamo obratno dolžnost ‘tudi mi. Še bolj bomo utrdili tradicionalno sodelovanje z gasilci iz ELAN-a, kajti to sodelovanje je plodno po strokovni in športno-rekre-acijski plati. Vse te naloge moramo izvesti, ravno tako pa se bodo vodilni in ostali sodelavci morali zavedati vloge društva, kajti če se nas loti melanholija, je bilo re- Tov. Jože Šolar prejema priznanje za 25 let dela v IGD ceno v letnem planu za leto 1979, bo društvo le s težavo opravljalo svoje naloge in dolžnosti. v-i mi gasilci in ostali sodelavci se moramo zavedati zakonskih in moralnih obveznosti do družbene imovine ter skrbi za delovno organizacijo in njeno varnost. Malomarnost ali kakšen drug vzrok lahko nas vse spravi ob kruh. Zato pa bo treba pomanjkljivosti odpraviti še preden nas preseneti katastrofa, kajti takrat se bomo težko zagovarjali; mi gasilci in tisti tovariši, ki so po službeni dolžnosti dolžni skrbeti za požarno varstvo DO in družbene imovine. Poveljnik gasilcev BPT Stane Oman Tudi upokojenec Jože Brejc je dobil priznanje za 25 let dela pri blagajniških poslih IGD lelna skupščina 00 sindikata v šivalnici Hrib 12. Antonija Košir 22. Jožefa Ramovš 13. Angela Kozamernik 23. Ana Švab 14. Anton Krystufek 24. Elizabeta Teran 15. Marija Lučki 25. Ana Tišler 16. Marija Mladič 26. Janez Urbanc 17. Ana Mokorel 27. Terezija Videtič 18. Zofija Novak 28. Marija Ziblar 19. Jerca Pavlin 29. Jožefa Zupan 20. Marija Podrekar 30. Rozalija Porenta 21. Angela Premrov 31. Marija Lang Milena Car-Drlje Razmišljanje o nočnem delu Ob koncu leta je navada, da pregledamo celotno delo in naredimo načrt za leto, ki je pred nami. Tudi v našem dislociranem obratu TOZD Konfekcija v šivalnici Hrib pri Loškem potoku so delavci OO .sindikata imeli letino skupščino na kateri so ugotovili, da so zastavljene naloge v lanskem letu večinoma izpolnili. Pri uresničevanju nalog so sodelovali z OO sindikata BPT, z družbenopolitičnimi organizacijami v KS Hrib in Občinskim sindikalnim svetom Ribnica. Poslovanje v letu 1978 je bilo pozitivno, kljub temu, da so bili delovni pogoji zaradi adaptacije proizvodnih prostorov in zgradbe nasploh težavnejši. Izvršni odbor sindikata se je sestajal po potrebi. Na 15 sejah v preteklem letu so se seznanili z vsemi samoupravnimi sporazumi in obravnavali tekočo problematiko. Delavci so bili seznanjeni s prednostjo samostojne temeljne organizacije, pri tem pa se člani IO sindikata zavedajo, da je samo od dobre in jasne informiranosti odvisno tudi lažje odločanje, posebno še o tako pomembnih odločitvah. V mesecu maju lanskega leta je bila krvodajalska akcija, katere se je udeležilo kar 16 delavk. Dobro delovanje odbora za LODS se je pokazalo na manevru »Zmaga 78«, saj so bile vse ekipe v stalni pripravljenosti. Ob priliki akcije je bila izvrše- Da predstavniki delovne organizacije ob novem letu obiščejo upokojence stare nad 80 let je postala že tradicija. Tudi letos je bilo 31 naših nekdanjih sodelavcev deležnih te pozornosti, saj so jih pred novoletnimi prazniki obiskali nekateri člani odbora za družbeni standard in konference OOS BPT. Izročili so jim darilni zavitek, koledar in 200 din ter se z vsakim od njih zadržali v krajšem razgovoru, v katerem so se upokojenci v mislih vrnili mnogo let ZAHVALA UPOKOJENCEV Ob novem letu 1979 sta nas obiskali dn obdarili, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Dokazali ste nam, da nas niste pozabili in nam s svojim obiskom dali priložnost, da se vsaj v mislih vrnemo v mladost polno dela in skrbi, a vendarle veselo. Za izkazano pozornost najiskrenejša hvala! Upokojenci stari nad 80 let. na tudi zatemnitev celotnega obrata. Največji problem, ki tare delavke v šivalnici Hrib, so topli obroki, saj je topli obrok v gostilni Mohor mogoče dobiti le za dopoldansko izmeno, delavke popoldanske izmene pa so odvisne od tega, kar prinesejo od doma. Delovni načrt za leto 1979 je obširen, saj so si člani sindikata zadali obilo nalog od katerih so najvažnejše: — prizadevanje za nadaljnjo krepitev položaja delavcev v združenem delu in ob tem uveljavljanje delegatskih odnosov v DO — skrb za kvalitetno izdelavo izdelkov ter upoštevanje pravilnika o plačilu ,po kvaliteti opravljenih del — težiti k splošnemu izobraževanju delavcev ob sodelovanju OSS Ribnica in centrom za izobraževanje v Tržiču — smotrno ravnanje z osnovnimi in pomožnim materialom — izboljšati je treba delovne pogoje, predvsem pa urediti topli obrok za vse delavce — v sodelovanju s KS in DPO v občini ter z oddelkom z LO bo treba skrbeti za še boljše delovanje odbora LODS — okrepiti bo treba kulturno dejavnost — še bolj si bo treba prizadevati za čim večje vključevanje delavk v rekreacijsko dejavnost in letovanje v našem počitniškem naselju v Materadi. nazaj v tisto dobo, ko so bili še polni mladostnega poleta in ustvarjanja. Ne smemo pozabiti, da so oni delali v mnogo težjih delovnih pogojih, da- je bilo takrat nočnega dela mnogo več kakor danes, da o toplih obrokih med delom in ostalih ugodnostih ne govorimo. Tudi o tem je bilo ob tej priložnosti marsikaj rečenega, vendar je bilo pri vseh čutiti, da so v »Vojah« radi delali, čeprav vedno le ni bilo ravno lahko, toda vztrajali so in veliko pripomogli k razvoju tovarne. Še danes jih močno zanima, kako je v tem ali onem obratu, kako poslujemo, kakšne so »ta nove mašine« in še marsikaj drugega, skratka še vedno čutijo pripadnost našemu kolektivu in prav je tako. Naši predstavniki so obiskali naslednje upokojence: 1. Rudolf Ahačič 2. Rudolf Brenčič 3. Marija Ferlan 4. Janez Globočnik 5. Tončka Jagodic 6. Franc Kališnik 7. Marija Kavar 8. Marija Klemenc 9. Terezija Klemenc 10. Miha Klemenčič 11. Jože Klobučar 1. Uvod Svet za družbenoekonomski in družbenopolitični položaj žensk pri republiški konferenci SZDL Slovenije je dal pobudo za sklic problemske konference z delovnim naslovom »Delavka v združenem delu«. Tej pobudi se je pridružil tudi republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. V pripravi je tudi skupno gradivo in stališča o razvojnih problemih Slovenije z vidika zaposlovanja, poklicnega izpopolnjevanja žensk in o drugih vprašanjih, ki pomenijo zagotovitev popolne enakopravnosti žensk v temeljnih družbenoekonomskih odnosih v združenem delu. Na problemski konferenci naj bi obravnavali tudi različna področja življenjskih in delovnih razmer ter kritično analizirali politično in družbeno aktivnost žensk v delegatskem sistemu in družbenopolitičnih organizacijah. Konferenca bo nedvomno načela in odprla veliko vprašanj, ki so pomembna ne samo za delavko, temveč za človeka in družbo nasploh. Nočno delo je tudi eden od teh problemov, ki ga na eni strani zahtevajo ekonomski motivi posameznika in družbe, na drugi strani pa ga oporekajo že dokazani škodljivi vplivi na človekovo zdravje, družinsko, profesionalno in družbeno življenje. Nočno delo je problem, ki ga na eni strani zahteva gospodarna izraba že obstoječe proizvodne opreme, na drugi strani pa ga oporekajo že dokazani škodljivi vplivi. V razvitih industrijskih deželah je nočno delo še vedno precej prisotno, ponekod je celo v povečanju. Skupina izvedencev OCDE je že leta 1974 ugotovila, da so razlogi za tak trend nočnega dela tudi v različnih oblikah ekonomskega tekmovanja, saj je v njem dragocen vir novih zaslužkov in seveda tudi vir denarja za kritje vedno bolj pospešene amortizacije. Pri nas se kljub naporom, usmerjenim v dokončno odpravo nočnega dela ■— predvsem žensk in mladine — še vedno srečujemo s tem vprašanjem. Predvsem ga vsiljujejo nizka akumulativnost nekaterih industrijskih vej (tekstilna industrija), zastarele zmogljivosti strojev, tehnološka zahteva po neprekinjenem delovnem procesu, pa tudi napeti dobavni roki, ozka grla v proizvodnji itd. Socialistična samoupravna družba želi fizično in psihično zdravega, družbeno aktivnega in ustvarjalnega človeka. Pravico biti tak ima sleherni državljan, če pa je v situaoiji, da zaradi družbenih (in včasih zaradi lastnih motivov — večji OD) mora delati v nočni izmeni, bo te svoje pravice težko realiziral. Zakaj? Znano je, da je človeško telo, tako kot v vsem živem svetu (pri živalih in rastlinah), narav-.nano na neke zakonitosti biološkega ritma. Z rušenjem naravno dane zakonitosti, torej z zamenjavo dnevnih aktivnosti z nočnimi in obratno, človek prihaja v stanje fiziološkega, psihološkega in medicinsko-patolo-škega neravnovesja. To pa se neposredno odraža v psihodina-miki družbenega in družinskega življenja. Ženska ali moški, ki delata občasno ali redno v nočnih izmenah, potrebujeta dnevni počitek in spanje, ki ga velikokrat zaradi neurejenih stanovanjiskih razmer ne moreta uresničiti. V družinah, ki živijo v majhnih stanovanjih, z enim ali več otroki, si težko predstavljamo potreben mir. Nočno delo prinaša psihične obremenitve, zaradi katerih človek še teže prenese hrup. Torej, nimajo vsi enakih pogojev za potreben počitek. Tudi naše otroško varstvo ni na tolikšni stopnji urejenosti, da bi vsaj delno rešili probleme, ki se vežejo na nočno delo. Človek v naši družbi ni vezan samo na družinske probleme, temveč mora biti tudi samoupravno in družbenopolitično angažiran. Kdaj in s koliko energije se lahko posveti temu delu življenja v svojem kolektivu, če je pogosto angažiran z nočnim delom? Da o potrebah permanentnega izobraževanja in izpopolnjevanja niti ne govorimo. Našteli smo samo nekaj primerov iz cele množice tistih negativnih posledic nočnega dela, ki narekujejo resno spopadanje in zavzemanje za njegovo Ukinitev povsod tam, kjer to delovni proces izrecno ne zahteva, ali pa tam, kjer ga neupravičeno na novo uvajajo. Specialista s področja proučevanja nočnega dela James Car-pentier in dr. Pierre Cazamian s sodelavci (Catherine Delgran-ge, Francois Hubault in .Jacques Guerin) sta v svojem delu »Tra-vaille de la nuit« (Nočno delo) še posebej poudarila dejstvo, da kljub temu, da sindikalne organizacije proklamirajo parolo »Zdravje ni naprodaj« in je zato treba zaščititi družinsko Obiskali smo upokojence, starejše od 80 let življenje — so se prav te organizacije ponekod držale predaleč od aktivnega spopadanja s temi problemi. To nam dokazuje, da se tudi drugod po svetu napredni teoretiki kritično spopadajo s tovrstnim problemom. Posebej aktualna je ta problematika ravno v času, ko se pojavlja čedalje več podpisnic mednarodne konvencije številka 89 — Mednarodne organizacije dela (MOR) o nočnem delu žensk, zaposlenih v industriji, ki zastavljajo vprašanja o usklajevanju konvencije s sodobnim znanstveno-tehnološkim in družbenim razvojem v svetu. To nam je tembolj jasno, če vemo, da je konvencija nastala 1919. leta, revidirana 1934., sprejeta pa 1948. leta, dejansko pa zaživela 1951. leita. Na 60. zasedanju Mednarodne organizacije dela, ki je bilo junija 1975, so ponovno pregledali in pretehtali posamezne konvencije o zaščiti žensk na delu in predlagali, naj se pripravijo konkretni predlogi za njihovo revizijo. Znano je, da so o teh vprašanjih tudi pri nas mnenja deljena, posebej še o konvenciji št. 89, po kateri je prepovedano nočno delo žensk le v določenih industrijskih panogah. Nekateri so za njeno radikalno spreminjanje, drugi jo priznavajo in se tudi zavzemajo za to, da konvencija obdrži vse njene humane vidike in da se spremenijo samo zastareli deli. Naslednja faza obravnavanja tega problema, ki je tudi usvojena v večjem številu dežel, se nanaša na generalno reguliranje nočnega dela, ki bi zajelo brez razlike vprašanja ženskega in moškega nočnega dela. 2. Nočno delo pri nas Neposredno povojno obdobje, torej čas obnove, je narekoval intenzivne napore, da bi se čim-prej rešili iz zaostalosti. Nočno delo je bilo skoraj, normalen pojav in ni bilo ne smisla ne časa za večja teoretiziranja okoli vprašanj, ali je nočno delo zdravju škodljivo ali je družbeno sprejemljivo ali ne itn. Značilno je, da tudi z upravno-pravnimi predpisi tega vprašanja nismo urejali ne neposredno ne posredno. Pozneje, ko se je tudi naša država vključila v mednarodno reševanje in urejanje delovnih pogojev, smo leta 1955 ratificirali konvencijo o nočnem delu žensk (št. 89) in leta 1957 konvencijo o nočnem delu mladine (št. 9Ò). Po 153. členu zvezne ustave postanejo ratificirane konvencije dela (MOD) sestavni del naše notranje zakonodaje in jih morajo sodišča neposredno uporabljati. Glede na ustavno določilo je federacija pristojna za ratifikacijo tistih konvencij, ki se nanašajo na vprašanja, ki spadajo v federalno pristojnost. Za vprašanja, za katera so v bodoče pristojne republike, velja prvi odstavek 271. člena zvezne ustave. Zakon o delovnih razmerjih (1957, 1965, 1973 in 1978) je tisti, ki je neposredno urejal načelo izrecne prepovedi nočnega dela za ženske in mladoletne delavce. Zakon dovoljuje nekaj izjem, ki se nanašajo predvsem na določene pogoje v posebnih družbenoekonomskih in socialnih okoliščinah. Novi zakon o delovnih razmerjih uzakonjuje tudi pravilo o posebnem varstvu med nočnim delom. Delavci v temeljnih organizacijah so dolžni zagotoviti ustrezno varstvo pri delu, varstvo otrok, prevoz na delo in z dela, ustrezen topel obrok ter zasedbo nočne izmene s strokovnimi delavci. Ne postavlja pa nobenih omejitev razen glede zagotavljanja omenjenih delovnih pogojev. Svoja soglasja k uvedbi nočnega dela so dajali samo v izjemnih primerih, ko so ugotovili, da so kapacitete v dnevnih izmenah normalno izkoriščene, da so delovna mesta oskrbovana z reprodukcijskim materialom v nočnih izmenah tako kot v dnevnih, da je organizirana družbena prehrana, da je zago-toljena prva pomoč, urejen prevoz na delo in z dela domov, da se sistematično spremlja zdravstvena in fizična sposobnost delavcev, da obstaja možnost izbora za nočno delo predvsem tistih delavk, ki še nimajo otrok in so doma iz bližnje okolice itd. Po zakonu o delovnih razmerjih iz leta 1973 je nočno delo tisto v posebnih razmerah, iz česar izvirajo tudi določene pravice. Zaradi tega so se sindikati vseskozi zavzemali za primerno stimulacijo nočnega dela v obliki posebnega dodatka ter z upoštevanjem nočnega dela pri odmeri rednega letnega dopusta. Če pogledamo, kako je nihala intenzivnost nočnega dela, vidimo, da je njegov obseg bil do leta 1969 bolj umirjen, po letu 1969 pa je zabeleženo naraščanje s kulminacijo v letu 1970. Raziskovalni center RS ZSS za samoupravljanje je leta 1973 objavil raziskavo Vide Lotričeve »Nočno delo«, ki je zajela delavce v industriji in v rudarstvu. Zbrani podatki v tej raziskavi nam povedo, da je pred letom 1963 delalo ponoči več moških kot žensk in da je bilo kmalu zatem obratno. Kot poglavitni razlog za ta pojav navajajo zagovorniki nočnega dela pomanjkanje moških delavcev in obstajanje vrste priučenih del, ki baje za moške niso zanimiva. V raziskavi ugotavlja avtorica pozitiven trend postopnega ukinjanja nočnega dela, predvsem po letu 1971. Ko ugotavlja tokratne osnovne razloge za delo v nočni izmeni, navaja predvsem naslednje anketne odgovore delavcev: — ker ne dobijo druge zaposlitve — 44 % — zaradi neurejenega otroškega varstva — 3,2 % — zaradi višjega osebnega dohodka — 12,9 % — zaradi drugih razlogov — 39.5 %. Torej se je za resen socialnoekonomski razlog opredelilo 47.6 % anketiranih delavcev. Zaradi navedenih razlogov za nočno delo so se sindikati vseskozi zavedali, da ne bo mogoče naenkrat in povsod odpraviti nočnega dela nasploh, pa tudi ne nočnega dela žensk. Zato so marsikje svoje napore usmerili predvsem v nenehno izboljševanje delovnih razmer. Že uvodoma smo omenili problem optimalnega delovnega učinka v nočni izmeni, ki je bil in je problematičen tako po svoji količini kot tudi po kvaliteti. Do tega problema prihaja zaradi motenega biološkega ritma tudi tedaj, ko je delavec spočit, tembolj če delavec prihaja na delo utrujen. 49,1 % anketiranih delavcev je odgovorilo na vprašanje »Ali imate možnost, da se doma v miru naspite, ko pridete z nočnega dela?«, da nimajo teh možnosti. Razlogi za to so predvsem neurejene stanovanjske razmere, hrup na cesti in v stanovanju, delo doma ipd. Pri ženskem delu populacije izstopajo še problemi neurejenega otroškega varstva in gospodinjsko delo. Tudi ustrezno vrednotenje nočnega dela je stalna skrb sindikatov. Iz omenjene raziskave je razvidno, da je 33,6% anketiranih delavcev bilo mnenja, da niso deležni nobenih prednosti, če delajo ponoči. To opozarja na takratno še nezadostno učinkovitost sindikatov pri uresničevanju svojih zahtev za ustrezno vrednotenje. Nadaljnja ugotovitev pa opozarja še na to, da so delavci v tistem času vse premalo soodločali pri uvedbi nočnega dela. S takim stanjem sindikati niso mogli biti zadovoljni. Pa tudi zato ne, ker je pred uvedbo nočnega dela bila praviloma še manj kot četrtina anketiranih delavcev vprašana za mnenje o tem. Sodelovanje sindikatov v razpravah o možnostih ukinjanja nočnega dela je bilo preskromno. Že takrat so ugotavljali potrebo po tem, da morajo na vsak način pri reševanju problemov nočnega dela sodelovati osnovne organizacije sindikata s samoupravnimi organi, da je največ skrbi treba posvetiti izdelavi sanacijskih programov za postopno ukinjanje nočnega dela žensk in mladine itd. Tudi širša družbenopolitična skupnost se je zavzemala za učinkovitejše reševanje problemov, ki se pojavljajo ob nočnem delu žensk in mladoletnih delavcev. Leta 1973 je republiška skupščina sprejela sklepe in priporočila, ki organizacije združenega dela obvezujejo: — da v okviru razvojnih planov izdelajo petletni program o postopnem zmanjševanju obsega nočnega dela, — da se čimprej odpravi nočno delo mater z otroki do sedem let starosti, — da industrijske, gradbene in prometne OZD do konca leta 1973 v celoti odpravijo nočno delo mladoletnih delavcev. Danim priporočilom je bil prilagojen zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (sprejet aprila 1974). Zakon s prepovedjo nočnega dela zajema še področje prometa in proizvodne obrti, kar presega okvire mednarodne konvencije, ki prepoveduje nočno delo žensk in mladoletnih delavcev v industriji in gradbeništvu. Po zakonu je republiški sekretariat za delo zadolžen za izdajo soglasij za nočno delo. Ta soglasja pa izreka šele takrat, ko — po predhodnih mnenjih republiškega sindikata, gospodarske zbornice in pristojnega organa inšpekcije dela — ugotovi: — da ima temeljna organizacija program za postopno zmanjševanje in odpravljanje nočnega dela žensk oziroma program za njegovo postopno zmanjševanje; — da je delavkam v nočnem času zagotovljeno varstvo otrok, topel obrok in ustrezno kaloričen obrok, prevoz na delo in z dela, da ima nočna izmena tudi strokovne delavce, ki so potrebni, da delo nemoteno poteka; — da so delavke, ki imajo otroke, mlajše od sedem let, soglašale s tem, da so razporejene na nočno delo. Rezultati teh in drugih družbenih prizadevanj so zelo kompleksno izraženi v informaciji izvršnega sveta Skupščine SRS (decembra 1977) o izvajanju priporočil in sklepov Skupščine SR Slovenije o nočnem delu žensk in mladine v industriji, gradbeništvu, v prometu in proizvodni obrti. Zbrani podatki nam zelo konkretno kvalitativno pa tudi kvantitativno predstavljajo devetletno obdobje, v katerem smo kljub hudim oviram vendar nenehno zmanjševali to nočno delo. Podatki kažejo, da smo bili najbolj uspešni v letih 1974, 1975 in 1976. S tem, da se je lani število žensk na nočnem delu zmanjšalo samo za 3,7 %, v sindikatu nismo zadovoljni. Podatki kažejo, da je največ nočnega dela v tekstilni industriji (61,9 %), sledi kemična (10,7 %), kovinska (8,8 %), živilska (7,4 %), grafična (5,8 %). V lesni industriji in energetiki je ta delež nekoliko manjši itd. V prometu in zvezah se je lani delež žensk v nočnem delu v primerjavi z letom prej zmanjšal (indeks 92,3). Iz omenjene informacije in po podatkih republiških odborov posameznih sindikatov je razvidno, da so še vedno največji problemi z nočnim delom v tekstilni industriji, kjer se je lani število žensk na nočnem delu v primerjavi z letom 1976 celo povečalo, malenkost nad 5 % (od 4.261 na 4.867). Zaradi nizke aku-mulativnosti te dejavnosti se bo treba predvsem usmeriti v modernizacijo proizvodnje, ki bo dovoljevala njeno rentabilnost z delom v dveh izmenah. V primeru, da gremo v enostavno ukinjanje nočnega dela, bi avtomatično sprožili hude in brezštevilne probleme, ki so povezani z negativnimi ekonomskimi in socialnimi posledicami, z vprašanjem zaposlitve delavk itn. Nadomeščanje žensk z moškimi delavci še ni rešitev za vse probleme; ne pride pa v poštev tudi ne zaradi nizkih osebnih dohodkov v tej panogi in razmer, ki jih vsiljujejo taki osebni dohodki. (Nadaljevanje na 8. str.) Razmišljanje o nočnem delu (Nadaljevanje s 7. str.) Iz navedenih podatkov je razvidno, da smo v naši družbi usmerili svojo pozornost predvsem v ukinjanje nočnega dela žensk, čeprav menimo, da je to problem, ki ga bo treba čimprej obravnavati kot problem človeka nasploh. V letošnji informaciji izvršnega sveta Skupščine SRS o izvajanju priporočil in sklepov Skupščine SR Slovenije o nočnem delu žensk in mladine v industriji, gradbeništvu, prometu in proizvodni obrti pa zasledimo tudi nekaj več objektivnih razlogov za to, kot so nizka akumulativnost (predvsem tekstilna industrija), ekonomski razlogi in pomanjkanje modernih strojnih kapacitet, tčhnološka zahteva po neprekinjenem delovnem procesu, izpolnitev dobavnih rokov in izvoznih obveznosti, ozka grla v proizvodnji, socialni in družbeni problemi zaposlenih žensk. Glede na to je republiški sekretariat za delo ocenil, da nočnega dela žensk ni bilo mogoče odpraviti do 3. junija 1978, kakor je bilo predhodno dogovorjeno. Zato izdajajo še vedno soglasja za uvedbo nočnega dela žensk, vendar z veljavnostjo samo do 31. decembra 1978. Očitno ne bomo mogli odpraviti nočnega dela spričo ekonomskega stanja panog in dejavnosti, v katerih se najbolj pogosto srečujemo z njim. Zato se sindikati tudi v sklepih 9. kongresa zavezujejo, da se bodo kar se da angažirali pri urejanju delovnih razmer delavcev, ki morajo zavoljo objektivnih vzrokov delati v nočnih izmenah. Prav tako bodo tudi republiški odbori posameznih sindikatov dosledno vztrajali na postopnem zmanjševanju in odpravi nočnega dela žensk. ZAKLJUČEK Razmišljanja o nočnem delu morajo nedvomno sloneti na vseh odločilnih dejavnikih, ki vplivajo na njegovo obstajanje. Ugotavljati je treba tudi njegov škodljiv vpliv na človeka. V naši samoupravni socialistični družbi moramo, ko govorimo o problematiki nočnega dela, imeti pred očmi predvsem človeka. Pri tem mislimo prav na tistega človeka, ki bo psihično in fizično sposoben uresničevati zastavljene smotre naše družbe. Zato tudi problema nočnega dela ne moremo proučevati iztrgano, fragmentarno in ločeno od vseh tehničnih, ekonomskih, organizacijskih in družbenih dejavnikov, ki vplivajo na njegovo prakso. Ti faktorji so med seboj povezani, variirajo v času in so relativni v različnih situacijah. Za tehnične dejavnike lahko rečemo, da imajo karakter fizičnih, kemičnih ali operativnih potreb, ki skupaj lahko jamčijo za določeno kakovost produktov, uslug. Od napredka znanosti in tehnike je odvisna tudi različnost možnih in optimalnih rešitev za en in isti problem. Na koncu drugega obdobja in- dustrializacije in posebej prihod mehanizacije, potem avtomatizacije, prihaja do njihovega velikega pomena za razširitev nočnega dela. Tako so razna pretiravanja s preprečevanjem kapitalnih investicij ter v denarnih sredstvih in konstantnem skrajševanju trajanja amortizacije produktivnejših sredstev privedla do fetišiziranja pomena tega dejavnika. Skrajševanje amortizacijskih rokov je seveda povezano s pospešenimi inovacijami v tehnologiji, ki neprestano in vedno hitreje spreminjajo pogoje v konkurenci. Razen tega osvajanje tržišča neprestano spreminja tudi proizvodne zahteve. Organizacijski dejavniki so tesno povezani s tehničnimi in ekonomskimi. Statistike kažejo korelacijo med prakso nočnega dela, koncentracijo in avtomatizacijo produktivnih sredstev in med integracijo produkcije in upravljanja. Družbeni dejavniki opravičujejo nujnost nočnega dela s finančnimi prednostmi. Ni pa prijetna ugotovitev, ko se po izpostavljanju tega dejavnika ugotovi število delavcev, ki spričo delovne izčrpanosti niso v možnosti dajati tako intenzivne delovne prispevke. Prav zaradi tega se pojavljajo tako različna mnenja glede urejevanja tega problema. Naša izhodišča slonijo predvsem na vplivih nočnega dela na fizično in psihično zdravje človeka. Iz tega izhodišča bomo prišli do poante teh razmišljanj — ukiniti nočno delo povsod tam, kjer ženska ali moški delata v tretji izmeni. Če izhajamo iz tega aspekta, potem je treba predvsem posvetiti nekaj besed problemom kot so biološki ritem, spanje, delo in utrujenost. Znano je, da vegetacija in živali poznajo ciklično menjavanje faz hiperaktivnosti in zmanjšane aktivnosti. Tudi človeški organizem je 'uglašen na določene ritme, na notranjo uro. Vsi deli organizma, celice, tkiva, organi, sistemi organov so podvrženi nekemu individualnemu ritmu, ki ima vsak za sebe neko avtonomijo. Končno je ves ritem asimiliran v sinusoidni funkciji, ki jo konkretizirajo številni parametri njegovih period, amplitud itd. Večina njih se končuje v maksimumu dnevne aktivnosti in minimumu nočne. Ritmi vegetacije in živali so sinhronizirani z menjavo luči in teme. Torej naravno je vse podrejeno fazi dnevne aktivnosti in nočne dezaktivnosti. Znanstvena opazovanja (Car-pentiera in Cazarniàna) ene skupine delavcev v nočni izmeni (opazovanja so trajala 13 tednov) so pokazala, da zmanjševanje delavčeve bioritmične amplitude povzroča pogoste srčne okvare, emocionalne strese, fizično utrujenost, skratka — lahko rečemo — povzroča znane bolezni sodobnosti, prepolne ambulante, prezgodnje upokojitve itd. Omenjena strokovnjaka ugotavljata še to, da je naša vsakdanja aktivnost odvisna tudi od aktivnosti centralnih živčnih struktur. Poskusi kažejo, da so naše predstave maksimalne v sredi dneva in minimalne po zbujanju in pred spanjem. Praktične izkušnje pa na to pokažejo, da rušenje z naravo danega ritma vnaša nered v naš organizem. Tako nas izguba ene same noči oropa naslednji dan za mnoge predstave, za besede in sploh sposobnosti za razmišljanje. Še več: človek je v takem stanju izredno občutljiv za strese in s tem podira presnovo v sebi, dviga se mu hitrost krvne sedimentacije itd. Sledi sklep, da je pogosto nočno delo nasilje, ki se odraža v psihosomatskih boleznih. Ko govorimo o posledicah nočnega dela na človeški organizem v totalu (mišice, centralni živčni sistem, čutni organi itd.), ne moremo mimo tega, da smo še kako podvrženi utrujenosti in z njo seveda trpi naša storilnost. Iz vsega sledi, da je nočno delo v vseh svojih formah abnormalno, utrujajoče in riskant-no, ker je udarec na zdravje človeka. Z medicinskega stališča je tudi absolutno upravičeno prepovedati prakso nočnega dela. Tam, kjer se pojavljajo spričo družbenoekonomskih pogojev nujne potrebe po nočnem delu, pa se bo vsekakor treba orientirati na njegovo maksimalno redukcijo. Druga plat argumentov proti nočnemu delu se nanaša na njegove vplive na družinsko in družbeno življenje. Porušeno psihično ravnovesje delavca se odraža tudi v neredu v družinski celici. Tu se pojavlja še dodatni element in to je obremenjenost ženske z gospodinjskimi deli. To se še posebej občuti takrat, ko ženska dela v nočni izmeni. Še vedno smo namreč v precej tradicionalnih, zastarelih okvirih, da ženska mora poleg službe nositi večino družinskih obveznosti. Raziskava centra RS ZSS za samoupravljanje iz leta 1973 je pokazala, da ima večina moških več možnosti za počitek po nočnem delu kot ženska. Tudi družba zahteva družbenopolitično samoupravno aktivnega človeka. Ali je sploh možno pričakovati učinkovito tovrstno udejstvovanje človeka, ki je obremenjen z nočnimi izmenami? Koliko je človek utrujen od nočnega dela zmožen še za kakršnokoli družbeno aktivnost? Družba si zagotovo ne želi tako okrnjenega proizvajalca in samoupravljalca. Na drugi strani so ekonomski motivi posameznika in družbe, ki pozitivno argumentirajo potrebo po nočnem delu. Industrijske družbe so v nenehnem konfliktu med željo po produkciji in zaslužkih in tistim, da ščitijo delavca, med logiko ekonomije in biopsihičnimi zahtevami delavcev, torej med zavzetostjo za industrijsko rast in kvaliteto individualnega in družbenega življenja. V sedanjem času je najbolj opazno vprašanje zaščitne zakonodaje, ki se nanaša samo na ženske, čeprav je nočno delo splošen problem. V zadnjih letih je o tem veliko polemike in različnih mnenj; leta 1973 je mednarodna organizacija dela izdala študijo o nočnem delu, ki vsebuje podrobne opise nacionalnih zakonodaj iz prakse in prikazuje različne teoretične in konkretne rešitve tega vprašanja v posameznih deželah. Kritično obravnavanje in prilagajanje konvencije sodobnim razmeram je potrebno. Ne smemo tudi prezreti, če bi povsod in naenkrat ukinili nočno delo, bi gledano v svetovnem merilu — tržišče ostalo brez proizvodov, veliko delavcev pa brez dela. Ker se tega zavedamo, bomo zagovorniki samo tistega nočnega dela, ki bo še nekaj časa nujno potrebno (npr. zdravstvena in varnostna služba). Ob tem pa se vendar sprašujemo, kaj smo doslej naredili, da bi bile obremenitve na teh delovnih mestih znosne in ne bi preveč škodovale zdravju? Kako dolgo naj človek dela, da bo sebi in družbi v korist? To so vprašanja, ki posegajo v naš pokojninski sistem in varnost pri delu hkrati. V naši republiki zasledujemo kar 34 % upokojencev, ki ne dočakajo upokojitve v zakonsko predpisanem času, ampak jih upokojijo v zdravstvenih komisijah. V soboški občini npr. ta številka naraste na 45 %, v tovarni oblačil in perila Mura pa kar na 70 %. Toda invalidske upokojitve v velikem številu poznajo tudi gradbinci, kmetijci, kovinarji in v še prenekateri dejavnosti. Ti podatki morajo biti prisotni vedno, ko urejamo to problematiko. Edino tako bomo zavarovali motor vsega našega razvoja in napredka: človeka. Dopisujte v glasilo IN MEMORIAM 30. januarja bo minilo dve leti, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubi sin, mož in očka Stanko Šolar Še vedno ne moremo verjeti, da ga ni. Njegov lik med nami živi, slišimo njegove korake, njegov glas odmeva v našem in njegovem domu. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga še vedno spominjate in z nami sočustvujete. njegovi žena Dragica * hčerko Andrejo, mama in ata. Kadrovske novice V mesecu decembru so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Oplemenitilnica Zaplotnik Irena TOZD Konfekcija Brbovič Jelisava Vzdrževalno energetski obrati Rozman Janez iz JLA V istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: Sporazumno Brzin Lado Brzin Stanislava Meglič Cilka Samovoljno Abazovič Ha j da Cirković Živanka Severič Lajoš Upokojitev Savič Cilka Papier Marija NAŠE MAMICE Brejc Milena je 9. januarja rodila deklico. ZAHVALA Prisrčna hvala predstavnikom 00 sindikata za obisk na domu in denarno pomoč v času moje 'bolezni. Marija Mandelj TOZD Konfekcija ZAHVALA Ob moji dolgotrajni bolezni se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji za večkratno denarno pomoč. Vsem, kateri me obiskujejo najlepša hvala. Grguraš Drago ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem zaposlenim iz šivalnice Hrib in ostalim iz Tržiča, od katerih sem prejela lepa darila, obenem pa jim želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Stegnar Mara ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcija najlepše zahvaljujem za prejeto darilo, obenem pa vsem želim še obilo delovnih uspehov. Marija Mali TOZD Konfekcija ZAHVALA Iskrena hvala sindikalni organizaciji za obisk in denarno pomoč ob dolgotrajni bolezni mojega moža Rada Drobniča. Jožefa Drobnič TOZD Predilnica ZAHVALA Starši ob priliki dedka Mraza obdarovanih otrok se zahvaljujemo Konferenci 00 sindikata in Poslovnemu odboru delovne organizacije za izkazano pozornost in veselje, ki ste ga s svojimi darili pripravili našim malčkom. Hvaležni starši ZAHVALA Sindikalni organizaciji se ob času moje bolezni prav lepo zahvaljujem za denar in obisk. Marija Avsenik iz Tkalnice Dedek Mraz je obiskal naše najmlajše Konferenca osnovnih organizacij sindikata je sprejela sklep, da bo za novoletne praznike tudi otroke naših članov kolektiva obiskal dedek Mraz. V soboto, 30. decembra, je bilo v gasilskem domu naše delovne organizacije zelo živahno, saj je otroški živ-žav izpolnjeval prostor gasilskega doma celo dopoldne. Da se otroci s starši vred ne bi preveč gnetli, je bil v Dnevnih informacijah objavljen razpored obdarovanja otrok naših delavcev po TOZD in DSSS. Nepopisno veselje in nestrpnost sta spremljala tako težko pričakovani prihod dedka Mraza. Že prej je bilo vprašanj veliko: kakšen je, od kod prihaja, kaj mi bo prinesel... Sedaj pa, ko je bil tu pred njimi, se pa njihove radovedne oči niso mogle napasti na dolgem kožuhu, dolgi bradi in kučmi dedka Mraza. Ni bistvo v tem, s čim so bili otroci obdarovani, važno je, da smo tudi našim naj mlajšim pripravili doživetje, ki jim ga ne more pričarati še tako lepa in dolga pravljica. Upamo, da bo obisk dedka Mraza v naši delovni organizaciji postal tradicionalen. Dedek Mraz se je res odrezal, saj ni pozabil na nikogar od otrok, ki so ga tako željno pričakali Otroci članov naše DO so se za spomin kaj radi slikali s svojim Nasmejani in zadovoljni obrazi malčkov nam dovolj nazorno ka-dedkom Mrazom — - . - žejo njihovo zadovoljstvo Nagradna križanka Križanke oddajte do 10. februarja v nabiralnik Tržiškega tekstilca pred vhodom v okrepčevalnico. »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — ureja uredniški odbor: Anderle Libor, Zupan Andrej, Neme Breda, Ropret Marjan, Cerar Franc, Kogoj Meta, Vogelnik Anka, Janc Ana, Stiritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50340 int. 324 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.