beto 1897.
1315
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXÏX. — Izdan in razposlan dne 29. septembra 1897.
Vsebina: St. 222. Uka/, o izvrševanju zakona z dne 9. marca 1897. 1. o obdačevanju prometa z efekti (davku od prometa z efekti, efektnem prometnem davku).
8*8.
Ukaz finančnega ministra z dne 21. septembra 1897. 1.
o izvrševanju zakona z dne 9. marca 1897. I. (drž. zak. št. 195) o obdačevanju prometa z efekti (davku od prometa z efekti, efektnem prometnem davku).
V izvrševanje zakona z dne 9. marca 1897. 1. (drž. zak. št. 195) o obdačevanju prometa z efekti (davku od prometa z efekti, efektnem prometnem davku) se ukazuje to-le:
I. Splošna določila.
§■ 1.
'^jav-	Ta ukaz stopi v veljavnost ob enem z zakonom
ll0«i. z dne 9. marca 1897. 1. (drž. zak. št. 195) o obdačevanju prometa z efekti, torej 1. dne novembra 1897. 1.
ho7à	Prometna opravila, ki so bila sklenjena pred
<toI'|äiio. 1. dnem novembra 1897. 1., so tudi tedaj, kadar se vredé po tem času, zavezana samo efektnemu prometnemu davku po zakonu z dne 18. septembra 1892. 1. (drž. zak. št. 172).
§• 2.
C? Z zakonom z dne 9. marca 1897. 1. zaukazanemu efektnemu prometnemu davku so zavezana,
ne kraté oprostil v §. 2. zakona, vsa na kaki domači borzi sklenjena in pa v §§. 14., 15., 16. in 21. zakona oznamenjena, izvirna ali podaljšana kupna in prodajna, zamenska, prehranska in dostavna opravila (opravila na gotov denar /per cassa], na aranžman, na dostavo črez nekaj dni, na trdne ro-kove) o efektih (vrednostnih papirjih), to je takih papirjih, ki so po svoji kakovosti sposobni za borzni promet.
Kadar se pak zamenijo kosi iste efektne vrste (veči apunti za male, razne številke še ne potegnjenih žrebov, kosi s kolkom unanjih držav za ne-kolkovane itd.), tedaj ni tak promet zavezan davku, ako se zastran njega sploh ne prevede nič denarja ali se samo pobere pristojbina, katera ne presega zneska enega odstotka imenske vrednosti zamenje-nih papirjev. Zamena potegnjenih efektov za nepo-tegnjene pak je kot promet zavezana davku.
Promet s hranilnimi vložnimi knjižicami in pa izročba vrednostnih papirjev proti odvzetbi na nje izdanih začasnic ni predmet efektnega prometnega davka.
V kolikor se novi vrednostni papirji izdajejo po izdatelju prvemu pridobitelju s posredovanjem ko-misijonarja, je opraviti z dvojnim prometom, namreč prvič med izdateljem in komisijonarjem in drugič med komisijonarjem in komitentom, od katerih je prvi po zmislu §.2., odstavka 6. v zakonu prost davka, drugi pak davku zavezan.
222
(Slovenisch.)
Opravila /, un « njimi deželami.
Davčni
poetavek.
Davčna
podstava.
§. 3.
1’roinetna opravila v §§. 12., 13., 14., 15., 16. in 21. zakona oznamenjene vrste, ki se sklenejo med osebami, od katerih je ena v unanji deželi, so zavezana efektnemu prometnemu davku, ako je tisti, ki je po navedenih paragrafih najprej dolžan plačati davek (slrankapogodnica, trgovinski mešetar), ali sam v tukajšnji deželi ali vsaj ima v tukajšnji deželi trgovinski zavod ali stalnega pooblaščenca (remisierja), po katerih se je sklenilo opravilo.
S tukajšnjo (domačo) deželo po zmislu zakona je razumevali samo ozemlje, za katero on velja, tako, da je za unanje dežele šteti tudi dežele ogrske krone in pa Bosno in Hercegovino.
§• 4.
Davek znaša po §. 7. zakona navadno:
pri opravilih z dividendnimi papirji in premijskimi zadolžnicami brez papirjev avstrijskih in ogrskih državnih premijskih zajmov 50 kr.,
pri vseh drugih (vštevši državne zadolžnice in pa papirje zgoranjih državnih premijskih zajmov, druge javne zajme, zastavna pisma, prednostne obligacije, delne zadolžnice itd.) 20 kr. a. v. od vsakega enovitega sklepa.
Kaj je razumevati z enovitim sklepom, določata §§. 4. in 5. zakona. Potemtakem je sklepno enoto, ustanovljeno po opravilnih pogojih domačih borz, vzeti navadno v podstavo tudi preračunu davka. To mora biti tudi pri opravilih, s katerimi se spravljajo v promet efekti raznih vrst (kumulativna opravila), v kolikor dosežejo posamezni postavki v promet spravljenih efektov visokost enovilega sklepa.
Davek je preračuniti po zares doseženem denarnem prometu samo v teh-le primerih:
1.	Pri efektih, ki se ob začetku veljavnosti zakona ne zaznamujejo na nobeni domači borzi in se ne glase na določen imenski znesek;
2.	pri vseh zunaj borze sklenjenih prehranskih opravilih ;
3.	pri opravilih, s katerimi se spravljajo v promet efekti raznih vrst (kumulativna opravila), v kolikor ne dosežejo posamezni postavki ali samo en posamezen postavek visokosti enovitega sklepa, gledé teh postavkov.
§• 5.
Kadar je v primerih, oznamenjenih v §• *•> Tied"0'’ št. 3 in 4, in v §. 5. zakona, imenska vrednost vrednostnega papirja, oziroma denarni promet izražen v vrednoti unanjih držav, tedaj jo je zastran izračuna davka preračuniti po nastopni tabeli:
1 marka n. d. v. . . =	60 kr. a. v.
I franc, lira, peseta,
drahma, dinar, leu, lev . =	50 » » »
1 angleški funt sterling
ali sovereign............=12 gl. — »	» »
1 ruski rubelj . . .	=	1	„	30	„	»	»
1 ruski zlati rubelj (kovan po zakonu z dne
17. decembra 1885. 1.)	.	=	1	„	90	„	»	»
1 turški funt ..=11, — , » »
1 američanski zlati
dollar...................=	2, 50,»»
1 švedska ali norveška
krona....................= — ,70,»»
1 holandski goldinar	=	1	,	—	»	»	»
En avstrijski zlati goldinar je preračuniti z I gl. 20 kr. a. v.
Kadar je imenska vrednost izražena v besedilu vrednostnega papirja v raznih vrednotah, tedaj je za preračun imenske vrednosti merodajna tista vrednota, ki je navedena v papirju na prvem mestu.
§• 6.
Priloga A obsega ob času, ko se je izdal ta ukaz, na dunajski borzi veljajoče opravilne pogoje o enovitem sklepu na ti borzi zaznamovanih efektov ; priloga B obsega na praški borzi, naposled priloga C na tržaški borzi ob času, ko se je izdal ta ukaz, veljajoče opravilne pogoje o enovitem sklepu glede tistih efektov, kateri se sicer ne zaznamujejo na dunajski borzi, pač pa na praški borzi, oziroma na tržaški borzi.
S tem razglašene opravilne pogoje je, ne krate poznejših prememb, ki se razglase s posebnim ukazom, jemati v podstavo izračunu davku pri prometnih opravilih z efekti, navedenimi v teh prilogah, v kolikor je odmerjati davek od imenske vrednosti ali po številu kosov efektov in ne po zares doseženem denarnem prometu.
§• 7.
Mešetarskih pristojbin, provizijskih pristojbin, kurtaž i. e. pristojbin ni jemati pri izračunu davka v poštev.
Z»lžb„.
§• 8.
v V §. 7t) odstavku 2. zakona ustanovljeni zni-z,'ni davčni postav ek 5 kr. se uporablja na vse J-1 '-kte tukajšnje dežele, podvržene v odstavku 1. dojenemu davčnemu postavku 20 kr., v kolikor ne Posega promet 500 gl. a. v. imenske vrednosti, sto velja glede znižanega davčnega postavka 10 kr. P1' opravilih v premijskih zadolžnicah v znesku ne več fikor 100 gl. a. v. imenske vrednosti, katere so Zvezane po §. 7., odstavku 2. zakona davčnemu postavku 50 kr. To znižbo je uporabljati tudi pri °pravilih z žrebi raznih vrst. Ako so pri tem pred-lnet prometa dobitkovnice že potegnjenih (izžreba-n|h) žrebov, je merodajna nominalna vrednost žreba, °d katerega izvira dobitkovnica. Pogodovani davčni postavek 5 kr., oziroma 10 kr. se ne uporablja na efekte unanjih dežel, na primer na italijanske rente, turške žrebe itd.
Z ogrskimi efekti je ravnati enako kakor z domačimi (§. 7., zadnji stavek zakona).
Tiste osebe, ki so ob času, ko stopi zakon v veljavnost, že pričele obrat vpisniku zavezanih opravil, morajo dati spredaj oznamenjeno oznanilo v 30 dneh po začetku veljavnosti zakona.
Ta naznanila morajo obsegati:
1.	ime in stanovališče tistega, ki je naznanilu zavezan (firme);
I
2.	sedež opravila, v kolikor se on ne sklada s stanovališčem tistega, ki je naznanilu zavezan;
3.	vrsto vpisniku zavezanih opravil;
4.	v kolikor gre za opravilo, ki se začno na novo, čas, v katerem se namerjajo pričeti ta opravila.
Na naznanila, ukazana v §. 18. zakona glede prememb opravilnega obrata, ki vplivajo na način pisanja vpisnika, je uporabljati zmisloma zgoranja določila.
Pisati vpisnik in torej tudi dajati spredaj ozna-menjena naznanila ni dolžan, kedor samo izvršuje opravila na borzi brez premijskih opravil.
§• 9.
§. H.
k°ik». V koliko nastopijo vsled dolžnosti efektnega Prometnega davka, vpeljane z zakonom, oprostila v efektni trgovini se nahajajočih listin in pisem od kolkovnin, to se določa v §. 35. zakona.
Kadar pade rok na nedeljo ali splošen praznik, neha rok s pretekom bližnjega delovnika.
§• 12.
Potemtakem kolkovnin popolnoma ali deloma oproščene spise je opremiti, v kolikor ni na njih že lako uporabljati kolkovnih znamenj, določenih za plačevanje davka od prometa z efekti, ker bi sicer Zgubili kolkovno prostost, z zabeležkom: , Efektni
prometni davek plačan po noti z dne.................
;di po vpisniški ali dnevniški številki......“
§• io.
Kedor namerja sklepati opravila, ki so po S- 17. zavezana dolžnosti vpisnikov, mora pred začetkom teh opravil naznaniti to pri vodečem finančnem oblastvu prve stopinje s kolka prosto vlogo. Tako naznanilo morajo dati sosebno tudi tisti, kateri so, ker sklepajo samo opravila na borzi, dolžni pisati vpisnik samo zategadelj, ker sklepajo na borzi premijska opravila (enovita premijska opravila, dvojna premijska opravila na dam in vzamem, opravila s „še“, dontna opravila, stelažna opravila); potem je morajo dati tudi v tukajšnji deželi se nahajajoči trgovinski zavodi in stalni pooblaščenci (remisierji) unanjih firem in oseb (§. 3. zakona).
Opraviti v §§. 11. in 20. zakona oznamenjeno preglede, so poklicana vodeča finančna oblastva prve stopinje (finančna okrajna ravnateljstva, urad za odmero pristojbin).
§■ 13.
Zoper razsodilo vodečega finančnega oblastva prve stopinje (§. 12.) je dopustno, poprijeti se rekurza.
Rekurz je vložiti pri vodečem finančnem oblastvu prve stopinje v 30 dneh po vročbi razsodila; kak rekurz do finančnega ministrstva zoper odločilo finančnega deželnega oblastva je vložiti enako v 30 dneh po vročbi pri ravno tem oblastvu. Ti re-kurzi nimajo odložive moči.
II. 0 izpolnjevanju davčne dolžnosti.
§. 14.
Davčna dolžnost se izpolnjuje z uporabo posebnih kolkovnih znamek ali z neposrednim plačilom davka (§. 8. zakona).
Pregl e-dovalna obla.si va.
Kod
stopinj.
Plaže-
vanjo
davka.

Kolkovne
znamke.
Aranž-
manska
opravila.
Plačevanja davka z uradnim natiskom kolka ni več v bodoče.
1.	O plačevanju davka z uporabo kolkovnih z n am e k.
§. 15.
V plačevanje efektnega prometnega davka je uporabljati, dokler se ne ukaže nič drugega, posebne kolkovne znamke, spravljene v prodajo po §. 15. ukaza finančnega ministra z dne 10. novembra 1892. 1. (drž. zak. št. 197). V kolikor je odvzeti znamkam vrednost z natiskom pečata (pečatila), je rabiti v to tolstovito barvo. Uporabljati za plačevanje efektnega prometnega davka druge kakor predpisane posebne znamke ni dopustno.
§. 16.
Pri borznih prometnih opravilih, katera se po borznih predpisih (užancah, aranžmanskem redu itd.) vrejajo po uradnem aranžmanskem zavodu borze (§§. 9. do 11. zakona), mora plačati davek vsaki od obeh pogodnikov, uporabljajoč na spisku opravilnih prometov, ki jih je aranžirati (na aranžmanski poli), toliko kolkovnih zriamek, kolikor znaša polovica davka.
Kadar se na podstavi ugotovitve (zglasitve) aranžmanskega zavoda, da gledé kakega postavka, obseženega v aranžmanski poli, manjka ustrezni po-stavek imenoma navedenega kontrahenta (pogod-nika), zada dodatno manjkajoči postavek po drugem pogodniku, tedaj mora, kedor zadaje ta postavek, plačati polovični davčni znesek, ki zadene njega, s tem, da na aranžmanski poli uporabi toliko kolkovnih znamek, kolikor jih gré za ta znesek.
Kolkovne znamke mora, kedor zadaje aranž-mansko polo, prilepiti na njeni sprednji strani na zgoranjem levem robu. Vsako kolkovno znamko mora aranžmanski zavod prekolkovati s pečatnim natiskom (pečatilom), ki nosi imé aranžmanskega zavoda, v barvi, oznamenjeni v §. 15.; prekolko-vanje je opraviti takö, da zadene neki del pečata znamko, neki del pa aranžmansko polo.
§. 17.
Kar se tiče adres (rök) za prevzetbo ali oddajo efektov, ki jih je plačati po aranžmanu, veljajo nastopna določila:
1.	Adrese (roke), s katerimi izdatelj kake aranžmanske pole prejema ali oddaje efekte sam, so proste kolka.
2.	Kadar podâ izdatelj aranžmanske pole Pu zadaji opravila za prejem efektov, ki jih je placa ’’ adreso (roko) na kako, pravno od njega različno osebo (firmo), tedaj mora vrhu tega plačati še d avtu za novo (neposredno) prometno opravilo s teni, okolkuje po predpisu §.20, račun (preodkazno noto), katerega je prišiti ali pridejati adresi (roki).
3.	Kadar se zastran oddaje efektov po aranžmanskem zavodu izdana in za podajnika aranžmanske pole določena adresa (roka) preodkaže kaki drugi, pravno od njega različni osebi, naj si se la vdeležuje aranžmana ali ne, tedaj je vsako tako preodkazno dejanje kot novo (neposredno) prometno opravilo zavezano davku od prometa z efekti, katerega mora tisti, ki efekte rés odda, plačali po predpisu §. 20. s kolkovanjem računa, ki ga mora izdati in prišiti ali pridejati adresi (roki).
Adrese (roke), katere izroči za efekte, ki jih je dostaviti, aranžmanski zavod, in pa na njih podstavi izdani računi so prosti kolka (§. 35. zakona).
V kolikor se opravlja preodkaz na podstavi vpisniku zavezanega ali davka prostega opravila, je uporabljati določila §. 22.
§• 18.
Ako se kako v §. 9. zakona oznamenjeno borzno opravilo ne vzprejme v aranžmansko polo, sosebno ker se je opravilo pobotalo brez aranžmana ali ker se je obdačilo po aranžmanu sklenjeno opravilo kot neposredno borzno opravilo ali drugo opravilo, se kaznuje to kot prikrajšba davka po §. 25., št. 1 zakona.
Ako se po aranžmanskem zavodu izdana zgla-sitev poravna v roku, ustanovljenem v aranžmanskem redu (§. 16., odstavek 2. in §. 17.), se ne uporabljajo kazenska določila §. 25. v zakonu.
§. 19.
Kadar nastopijo pri borznih opravilih, ki jih je vrediti po uradnem aranžmanskem zavodu kake do- »etm-Jt-mače borze, kot zadajniki trgovinski mešetarji, tedaj so njih zadatki prosti davka (§. 9., odstavek 2. zakona). Vendar je ta ugodnost omejena na tiste za-datke trgovinskih mešetarjev, s katerimi je prevzeti ali oddati enako množino efektov iste vrste po istih kurzih.
Dotične zadatke aranžmanskemu zavodu je opraviti s posebe barvanimi aranžmanskimi polami.
§■ 20.
Nepn.
bo'11“" Pri borznih opravilih, ki se vredé brez posre-°wav°", Ivanja uradnega aranžmanskega zavoda (neposredna opravila, §. 12. zakona), je plačali davek s lem, da se uporabijo kolkovne znamke na računu, katerega mora po g. 12. izročiti prejemniku efektov listi, ki efekte oddaje.
Taki računi (davčne note) morajo obsegati: imena pogodnikov, vrsto in množino v promet spravljenih efektov in dogovorjeno ceno.
Na neposredno na borzi sklenjena premijska opravila, za katera je plačati davek po §. 13. zakona '■ uporabo kolkovnih znamek v vpisniku, se ne uporablja to določilo. Vendar je note, izdane o takih opravilih, opremiti po §. 9. tega ukaza z zabeležkom, ki ugotavlja, da se je plačal davek v vpisniku.
Kadar še neposredno borzno opravilo sklene s posredovanjem trgovinskega mešetarja, tedaj niso po g. 35. zakona o tem izdani končni listi zavezani kolkovnini, ustanovljeni v g. 13. zakona z dne 29. februarja 1864. 1. (drž. zak. št. 20).
Vsako kolkovno znamko je
ali prepisati z imenom (oznamenilom firme) izdatelja računovega, pri čemer je zadosti, da je na vsaki znamki neki del imena (oznamenila firme), Oätali del pak da stoji v nepretrgani vrsti na drugih znamkah ali na spisu;
ali pa prekolkovati z imé (oznamenilo firme) izdateljevo nosečim pečatnim natiskom (pečatilom) v barvi, oznamenjeni v g. 15.; to prekolkovanje je opraviti takö, da zadene neki del pečata znamko, drugi del pa spis.
Uporabiti je kolovne znamke in jim odvzeti vrednost, preden se izroči račun.
§• 21.
»k»"" Pri prehranskih opravilih in njih podaljšbah, pr«viia. sklenjenih kol neposrednih borznih opravilih.
in pa pri podaljšbah po aranžmanu sklenjenih prehranskih opravil, katere so se dogovorile med pogodnikoma neposredno,
je ravnati z dajavcem na prehrano (prehrano-jemcem) kot oddajateljem v zmislu g. 12. v zakonu, in zatorej je on dolžan, jemavcu na prehrano (pre-hranodavcu) izročiti po g. 20. kolkovani račun (pro-longacijsko noto).
Gledé vrnitve efektov iz prehranskega opravila prehranojemcu velja to-le :
Kadar vredi tâko vrnitev uradni aranžmanski zavod kake domače borze, tedaj je ona zavezana efektnemu prometnemu davku in je plačati tega po meri določil g. 16.
V kolikor se pak vrnitev iz prehranskega opravila ne zgodi po uradnem aranžmanskem zavodu kake borze, je ona po zmislu g. 2., odstavka 5. v zakonu prosta davka, toda samo tedaj, kedar se zgodi vrnitev ob dogovorjenem roku, kadar slove o tem izdani račun na prehranojemca ter je opremljen z zabeležkom „Vrnjeno iz prehranskega opravila“.
g. 22.
Za oddajo po zmislu gg. 12. in 13. v zakonu je šteti tudi vsaki preodkaz efektov, ki jih je prevzeti, na kako osebo (firmo), ki je pravno različna od preodkaznika (gg. 16. in 17. zakona), in v tem primeru je preodkaznika šteti za oddajnika.
Preodkaznik mora s preodkaznim nalogom izkazati plačilo davka za opravilo, sklenjeno med njim in med imenoma navedenim prevzemnikom efektov (adresatom), v kolikor je ono' po zakonu zavezano davku od prometa. V ta namen mora tistemu, kateremu naroči oddajo efektov, hkratu s preodkaznim nalogom izročiti račun, ki ga on izda o tem zadnjem opravilu in ki je kolkovan po g. 20. ali, če je opravilo zavezano vpisniku, opremljen z vpisniškimi po-vedbami (davčna nota), in za katerega se sme rabiti preodkazni nalog sam.
Tisti, komur je naročena oddaja in ki zares oddâ efekte, mora pri oddaji izkazati tudi, da je plačan davek za opravilo, sklenjeno med njim in preodkaznikom. V ta namen mora račun, ki ga on izda o tem zadnjem opravilu in ki je redno kolkovan po g. 20. ali opremljen z vpisniškimi povedbami, oddati poleg note preodkaznikove, oznamenjene v prejšnjem odstavku, prevzemniku efektov ob enem s temi.
Ako se opravi vrnitev iz prehranskega opravila, je uporabljati g. 21., zadnji odstavek.
Zgoranja določila se uporabljajo zmisloma na vsaki nadaljni preodkaz, ki pristopi k prvemu pre-odkazu.
Preod-kazl pri nepo-srndnih borznih opravilih.
§• 23.
Kadar oskrbuje pri neposrednih borznih opravilih oddajo efektov kak za to nakazan kreditni zavod, tedaj sme po posebnem dovolilu finančnega ministrstva izdajati in izročali v § 20. do 22. ozna-menjene kolkovane račune ta kreditni zavod.
§. 24.
Opravila Pri prehranskih opravilih, sklenjenih zunaj borz«, borze (§. 14. zakona), je plačati davek s kolkovanjem računa, katerega izroči dolžnik (dajavec na prehrano) upniku, ali pa, kjer se tak račun ne izda, s kolkovanjem spisa (položnice, zastavnega lista, pokladnice), katerega izda upnik (jemavec na prehrano) o prejemu efektov.
Kolkujejo se ti spisi tak6, da se rabijo in razveljavijo kolkovne znamke, o čemer je zmisloma uporabljati določila §. 20.
Določila §. 21. o vrnitvi efektov, danih v prehrano po neposrednem borznem opravilu, se uporabljajo zmisloma o prehranskih opravilih, sklenjenih zunaj borze.
§. 25.
Pri kupnih in prodajnih, potem pri dostavnih opravilih, katera se sklenejo zunaj borze s posredovanjem trgovinskega mešetarja (§. 21. zakona), je plačati davek, uporabljajoč polovico davka znašajoče kolkovne znamke na vsakem od obeh končnih listov, ki jih je vročiti strankam.
Trgovinskemu mešetarju pristoji po zmislu g. 21. v zakonu regres zoper stranke.
Kolkovanje se opravi tak6, da se prilepijo in razveljavijo kolkovne znamke, o čemer je uporabljati zmisloma določila §. 21. s tem opominom, da je v primeru, oznamenjenem v členu 73., odstavku 3. zakona z dne 4. aprila 1875. 1. (drž. zak. št. 68), kolkovne znamke prilepiti in razveljaviti, preden se katera stranka podpiše na končnem listu.
Račun, katerega izdaje pri opravilih, ozname-njenih v spredaj stoječih odstavkih, oddajnik, je prost kolka, ako je v njem naveden kolkovani končni list (§. 35. zakona).
§. 26.
Fri vseh drugih zunaj borze sklenjenih kupnih in prodajnih, potem dostavnih opravilih, pri katerih
sodeluje trgovec (remisier), ki se obrtoma Pel,a s trgovino efektov (efektni trgovec), (§. 15. zakona), je izpolnjevati davčno dolžnost takö-le:
1.	Ako je samo eden izmed pogodnikov efektni trgovec, mora plačati ves davek on, uporabiv v vpisniku toliko kolkovnih znamek, kolikor jih K" za ves davčni znesek. »
2.	Ako je tudi drugi pogodnik efektni trgovec, zadene dolžnost, plačati ves davek, kakor je ukazano v sprednjem odstavku, navadno oddajnika, če pa gre za premijska opravila, pri katerih se premije aban-donirajo ali katera se stornirajo, poteznik premij-
3.	Pri preodkazih dostave ali prejema iz začetkoma imenovanih opravil je uporabljati zmisloma določila §.22.
§. 27.
Vpisnik (§. 27.), v katerega se morajo vpisa- Npl‘" vati po efektnem trgovcu sklenjena kupna in prodajna ali dostavna in premijska opravila (§§. 15. in nadd. zakona) mora obsegati:
1.	zaporedoma tekočo letno številko vpisane kupčije;
2.	datum (dan, mesec in leto):
a)	vpisa v vpisnik (register),
b)	sklepa opravila,
c)	izpolnitve opravila;
3.	prevedene efekte, njih vrsto, nadalje število kosov in imenski znesek efektov, v kolikor je za preračun enovitega sklepa merodajno število kosov ali pa nominalni znesek, in naposled pri dostavnih opravilih tudi opravilne pogoje;
4.	kupno, oziroma prodajno ceno; ta razpredel je izpolniti samo, kadar je za izračun davka merodajen prevedeni denar;
5.	število enovitih sklepov, pripadajočih od opravila ;
6.	razpredel za kolkovne znamke, ki kažejo znesek davka;
7.	eventualno razpredel za opomnje.
Kolkovne znamke je razveljaviti z nadpisom ali prekolkovanjem s pečatnim natiskom takö, kakor je povedano v §. 20.
Vpisnik je napraviti po vzorcu A. Razpre- \zor»ci' del 2. c je izpolniti samö pri dostavnih opravilih.
dopustno je, pisati za dostavna opravila posebne vpisnike in v tem primeru odpade razpredel 2. c pri vpisniku za kupna in prodajna opravila.
§• 28.
Prošnje na podstavi §. 17., odstavka 3. v za-k°nu, da naj se kedo odveže pisanja zapisnika ali da naj se mu dovolijo olajšila gledé dolžnosti vpisna, je podati opremljene s predpisanim kolkom pri oblastvu, oznamenjenem v §. 12.
V kolikor gre za odvezo od pisanja vpisnika, je donesti po dotičnem borznem vodstvu izdano, po borznem komisarju potrjeno, po predpisu kolkovano spričevalo o pogoju te ugodnosti, oznamenjenem v §• 17., odstavku 3. zakona.
Ako gre za olajšila glede dolžnosti vpisnika, je verojetno izkazati za to govoreče vzroke, sosebno manjši opravilni obseg prosivca.
Odveza dolžnosti vpisnika pristoji finančnemu deželnemu oblastvu, dovolitev olajšil gledé njih pa finančnemu ministrstvu.
§. 29.
V vpisnik je vpisavati v obče samö tista opravila, od katerih mora vpisniku zavezan efektni trgovec plačati davek z uporabo kolkovnih znamek na vpisniku. Prehranskih opravil ni vpisavati v vpisnik.
Vpisati se mora opravilo v vpisnik in davčna dolžnost se mora z uporabo kolkovnih znamek na njem izpolniti pri kupnih in prodajnih opravilih navadno najpozneje tretji delovnik po sklepu opravila.
Pri dostavnih opravilih je razpredel 1., 2.a ‘n b in 3. izpolniti precej po sklepu opravila; vpisati pa je opravilo v ostalih razpredelih in prilepiti kolkovnih znamek za ves davčni znesek najpozneje tretji delovnik po izpolnitvi opravila.
Pri premijskih opravilih med efektnimi trgovci Je vpisati opravilo precej po njega sklepu v raz-Fredele 1., 2. a in b in 3. vpisnikov obeh pogodnikov. Opravilo je v ostale razpredele vpisati v vpisnikih obeh pogodnikov najpozneje tretji delovnik po izpolnitvi opravila, oziroma pri premijskih opravilih Po stornu opravila ali po zapadu premije.
V ravno tem roku mora po §. 13. ali po S- 26 zakona davku zavezani pogodnik v svojem
vpisniku uporabiti kolkovne znamke, izražajoče ves davčni znesek, in jih razveljaviti.
V kolikor se vrejajo premijska opravila po uradnem aranžmanskem zavodu domače borze, jih je sicer prav tako vpisati v vpisnik, toda davka za nje ni plačati v vpisniku, ampak tako, kakor je predpisano v §. 9. zakona, in to plačilo je pri dotičnem postavku vpisnika postaviti na videž z zabeležkom: „Oddano po aranžmanu“.
§• 30.
Dopustno je, vpisavati kupna in prodajna opravila ločeno takö, da se vpisujejo na eni strani pod zaporedoma tekočo letno številko kupna opravila, na drugi strani pa pod posebno zaporedoma tekočo letno številko prodajna opravila.
Vodeče finančno oblastvo prve stopinje (§. 12.) sme efektnemu trgovcu dovoliti, da piše ob enem več vpisnikov po različnih vrstah opravila, na primer za kupna opravila, za prodajna opravila ali za opravila na gotovino (per cassa), za dopisno opravilo, za opravila z efektnimi trgovci i. e.
Vsaki teh vpisnikov mora obsegati natančno oznamenilo opravila, za katero je namenjen, in vpisi vanj se morajo pričeti s številko 1.
Finančno deželno oblastvo sme dovoliti tudi pisanje takih vpisnikov, ki so v unanji obliki različni od vzorca A, pa imajo sicer vse, kar se zahteva v §■ 27.
§. 31.
Dovoljeno je, vpisnike, ki se že uporabljajo za plačevanje efektnega prometnega davka po zakonu z dne 18. septembra 1892. 1., nadaljevati za plačevanje davka po zakonu z dne 9. marca 1897. 1. V to ni potreba posebnega dovolila finančnega oblastva. Vendar je začetek vpisov, podvrženih naposled navedenemu zakonu, očitno postaviti na videž.
§. 32.
Vpisnik mora imeti vsaki list oznamenjen z zaporedoma tekočimi številkami ter se mora v pove-ritev predložiti kolkovnemu uradu (glavnemu davčnemu uradu, davčnemu uradu, na Dunaju osrednjemu kolkovnemu uradu in finančnim in sodnim hranilnim blagajnicam), ki zabeleži namen vpisnika, imé (firmo) efektnega trgovca, za katerega je name.
Opravila
Avitrlj-
ko-ogrske
banke.
Opravila z državno upravo.
Posebni
načini
plače-
vanja.
njen, število listov in dan, mesec in leto poveritve, ter potegne skozi vpisnik vrvco, kateri je uradno zapečatiti oba konca.
§■ 33.
Ako se proti predpisom §.26. dela samö v tem oziru, da je plačal davek kupec in ne prodajavec, ker prvi po danih okolnostih ni imel razloga misliti, da je drugi pogodnik efektni trgovec, se ne kaznuje to zastran prikrajšbe davka.
§• 34.
Ako mora Avstrijsko-ogrska banka dostaviti efekte iz neposrednega borznega opravila (§§. 12. in 13. zakona), plačati mora davek prejemnik efektov s kolkovanjem*»'potrdila, katerega mora izročiti Avstrijsko-ogrski banki (§. 22., št. 2 zakona).
Ako se z Avstrijsko-ogrsko banko sklene po §. 14. zakona davku zavezano prometno opravilo, plačati mora davek dolžnik (dajavec na prehrano) s kolkovanjem računa, katerega mora izročiti Avstrijsko-ogrski banki (§. 22., št. 3 zakona).
Ako se z Avstrijsko-ogrsko banko sklene kako po določilih §§. 15. in 16. v zakonu davku zavezano prometno opravilo, plačati mora davek s kolkovanjem pobotnice, ki ga mora izročiti Avstrijsko-ogrski banki o prejetih efektih, oziroma o prejeti vrednoti, drugi pogodnik, ne gledé na to, je-li on efektni trgovec ali ne, ali pa na to, je-li kupec ali prodajavec.
V sprednjih odstavkih oznamenjeni spisi se kolkujejo takö, da se na nje prilepijo in razveljavijo kolkovne znamke, in o tem veljajo določila §. 20.
§. 35.
Opravila, katera se sklenejo med državnimi oblastvi in uradi kot pogodniki, je obremeniti, zmisloma uporabljajoč §. 34., samö z davkom, katerega mora plačati drugi sopogodnik (g. 23. zakona).
§. 36.
Dovolilo, ki je je dati na podstavi g. 8., odstavka 3. v zakonu, da se sme, ako se zastran oddaje podanih efektov nakaže kreditni zavod, plačati
davek po kreditnem zavodu, se pridržuje finančnemu ministrstvu. V tem primeru mora — v kolikor sc davek ne plača neposredno (g. 40) — kreditni .zavod izdati in izročiti v §§. 20. do 22. oznamenjeni
kolkovani račun. Kadar se tak nakaz v oddajo zgodi na podstavi vpisniku zavezanih opravil, tedaj je> v kolikor gre za premijska opravila, vpis v vpisnik nakazujoče stranke (firme) opraviti z zabeležkom, da plača davek nakazni kreditni zavod, sicer pak se mora opustiti vpis v vpisnik nakaznikov.
Prav tako se pridržuje finančnemu ministrstvu, posameznim kreditnim zavodom ali drugim vpisanim firmam na podstavi §. 15., odstavka 4. v zakonu dovoliti, da plačajo od opravil, od katerih bi moral plačati davek po odstavku 3. navedenega paragrafa drugi kontrahent, davek sami tako, kakor je pisano v drugem odstavku.
§• 37.
Šteti je, da kolkovno znamenje manjka in da je spis, na katerega je pritrjeno, nekolkovan:
1.	ako manjka kak dčl kolkovne znamke;
2.	ako so se deli znamke ločili in zopet sestavili, naj si so od iste kolkovne znamke ali ne;
3.	ako se uporabljajo druge kakor v gg. 15. oznamenjene kolkovne znamke, ali ako ni kolkovna znamka na kolku zavezanem spisu prilepljena in razveljavljena po predpisu (g. 24. zakona in g. 14. ukaza z dne 28. marca 1854. 1. drž. zak. št. 70).
§• 38.
Na dejanja, po katerih se kolkovna znamka (g. 15) ponaredi, posname ali po katerih se kolkovna znamka prenese z enega lista na drugi ali po katerih se s ponarejeno, posneto ali preneseno kolkovno znamko opremljen papir prepusti komu drugemu ali prodâ, in sploh na prestopke zakona in tega ukaza, storjene ali poskušene s kolkovnimi znamkami ali z namenom razveljave kolkovnih zna-mek, je uporabljati po svojstvu primera določila občega kazenskega zakona, g. 83. v pristojbinskem zakonu z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50) in dohodarstvenega kazenskega zakona (g. 24. zakona in g. 17. ukaza z dne 28. marca 1854. 1., drž. zak. št. 70).
§• 39.
Kolkovne znamke za davek od prometa z efekti, 1 so postale nerabne, se smejo, ako so neporušene fr O'oiajo nobenega znamenja, da so bile že rab Jone, zameniti za druge kolkovne znamke za davek od prometa z efekti.
Prav tako se smejo kolkovne znamke za davek od prometa z efekti, katere so bile uporabljene na 0'anžmanskih polah in drugih spisih, zameniti za ruge kolkovne znamke za davek od prometa '■ efokti, ako se niso konsignacije vložile pri aranž-manskem zavodu, in gledé drugih spisov, ako ti niso popolnoma izpolnjeni in se ta okolnost da ■atiko spoznati, in ako na teh konsignacijah in spi-&ih uporabljene kolkovne 'znamke nimajo nikakega sledü, da bi bile porušene ali da bi se bile rabile že 1’rej (§, 24 zakona in §. Hi. ukaza z dne 28. marca *^54. 1., drž. zak. št. 70).
Zavodi in osebe (firme), ki želč dobiti to ugodnost, morajo svoje kolkovane prošnje vložiti pri vodečem finančnem oblastvu prve stopinje (§. 12.) ali neposredno pri finančnem ministrstvu. Prošnje kreditnih zavodov in oseb (firem) morajo obsegati obširen popis, kako so vravnane opravilne knjige prosivčeve, ki se tičejo davka od prometa z efekti, in poleg tega vse okolnosti, s katerimi je moči obrazložiti prošnjo.
Prositi za dovolilo neposrednega plačevanja davka morajo vnovič tudi listi zavodi in tiste osebe (firme), ki so zadobile to dovolilo že gledé davka, ki ga je plačevati po zakonu z dne 18. septembra 1892. 1. (drž. zak. št. 172). V takih primerih ni obširno obložiti prošnje, ampak namesto tega se je smeli sklicati na svoječas o prošnjo za neposredno plačevanje davka.
2. O neposrednem plačevanju davka.
§• 41.
^«po.
§. 40.
Ä! Dovolilo za neposredno plačevanje davka na v»njo. podstavi §. 8., odstavka 2. v zakonu se pridržuje finančnemu ministrstvu.
Pogoditi se o davku od prometa z efekti ali ga odmerili poprek, ni dovoljeno.
Biliiiski s. r.
(Slovenlsch.)
223
Priloga A
zastran opravilnih pogojev dunajske borze o enovitem sklepu efektov, zaznamovanih
na li bor/i.
			
Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša	Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša
A. Občen državni dolg.		Prednostne zadolžnice podržav-	
Notna renta maj-november		5.000 gl. a. v.	ljenihželezni c (a lipodržaviv plačilo prevzete železniške predno-	
„	„ februar-avgust		5.000 „ , „	stne zadolžnice).	5.100 gl. v sreb.
Srebrna renta januar-julij		5.000 „ v sreb.	Albrehtove železnice predn. 300 gl. 5°/0	
„	„ april-oktober		5.000 „ „	„	.	.	»	200 „ 5%	5.000 „ v zlatu
Žrcbi 1854. 1		2.500 „ k. d.	,	»	,	200 , 4°/0	5.000 „ a. v.
Žrcbi 18G0. 1. po 500 gl		2.500 „ n. v.	češka zapadna železnica v srebru . . .	
Žrebi I860. 1. po 100 gl		2.500 „ „ „	»	»	„v zlatu . . .	10.200 marek
Žrebi 1864. 1. po 100 gl		2 500 „ „ „	„	»	v kronah . .	10.000 K
Žrcbi 1864. 1. po 50 gl		2.500 , „ „	Čern.-Novosielica (bukov. lok. žel..) . .	10.000 „
Zastavna pisma državnih gospoščin . .	25 kosov	Eisenerz-Vordernberg, lokalna železn.	
		(razn. k.)		5.000 gl. a. v.
B. Državni dolg v državnem zboru		Eisenerz-Vordernberg, lokalna železn.	
zastopanih kraljevin in dežel.		iz 1. 1892. 200 in 1000 gl		5.000 „ „ „
Avstrijska zlata renta 4®/0		5.000 gl. v zlatu	Elizabet, žel. 600 in 3000 mk. za 200 mk.	10.200 marek
„	renta v kronali 4<V0 . per cassa	10.000 kron	,	. 4.00 „ 2000 ,	,	„	,	10.200 ,
„	per ultimo	10.000 „	Franca Jožefa žel. izd. 1884			5.000 gl. v sreb.
„	investicij ska renta davka prosta		Gališka Karl. Ludv. žel. izd. 1890. 1. 4°/0	5.000 „ „ „
za 200 K		10.000 „	Ljubljana-Kamenik, lokalna žel. 200 in	
Železniške državne zadolžnice.		1000 gl		5.000 „ a. v.
		Levdv-čern.-Jaš žel. dr. izd. 1891. 1. .	5.000 „ „ „
Albrehtova železnica 4% v srebru . . .	5.000 gl. a. v.	Lokalnih železnic družba avstr. (razn. k.)	
Elizabetina železnica davka proste (razn.		za 2(>0 K		10.000 K
k.) za 100 gl. v zl. 4%		5.000 j v zlatu	Moravska mejna žel. 4% v kronski vredn.	10.000 „
Franca Jožefa železnica v srebru . . .	' 5.000 „ v sreb.	Moravsko-sleška osrednja žel. v kronah .	10.200 li
Polzeni-Bčezno v a. v. davka pr. 200 in 1000 gl. za 100 gl. a. v			Polzenj-Bfezno davka pr. za 150 gl. v srebru za 100 gl. n		5.100 gl. v sreb.
Rudolfova železnica v kronah (razn. k.) .	10.000 K	Rudolfova žel. (Salzkammergut) . . .	5.000 gl. v zlatu
Predareljska železnica v kronah 400 in 2000 K 		10.000 „	„	„ izd. 1881. 1		5.000 „ „ sreb.
		Predareljska žel. izd. 1884. 1		5.000 „ „	„
V državne zadolžnice prekolko-vane železniške delnice.		C. Državni dolg dežel ogrske krone.	
Elizabetina železn. 200 gl. k. d. od kosa	25 kosov	Og. zlata renta 4°/0 po 10.000 per cassa	5.000 gl. v zlatu
„	,	Linec-Budčjovice			^ nnn	i
200gl.a. v. vsreb.o.k.	25	,	n	n	n	n	n	
„	„	SalcburškoTirolsko		„	„			per ultimo	5.000 „ „ „
200 gl a. v. v sreb o. k.	25	,	„ renta v kronah 4»/„ . . . per cassa	10.000 K
Gališka železnica Karola Ludovika . . .	25	,	„	„	,	.. per ultimo	10.000 „
	
Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša
državnožel. zajem v zlatu		5.000 gl. v zlatu
»	„v srebru ....	5.000 „ „ sreb.
» vzhodnožel. drž. zadolžn. iz 1. 187(5.	5.000 „ „ zlatu
” zadolžnice za odkup tofiarine . . .	5.000 „ a. v.
" zad- drž. z. v zl. za vredbo Želez, vrat	12.000 Ii
’ ZaJem s premijami		2.500 gl. a. v.
”	» po 50 gl. a. v		2.500 , „ „
" zadolžn. s prem. za vredbo Tise . .	2.500 „ „ „
^•-slav. hip. zeml.-odkupne zadolžn. .	5.000 gl. a. v.
»	zadolžn. tofiar. odšk. davka pr.	5.000 , „ „
^ctuljlsko-odvozno zadolžnice.	
Hrvaško in Slavonsko	4%	5.000 gl. a. v.
°ersko	4%	5.000 , , ,
E. Drugi javni znjmi.	
Bosanski deželni zajem		10.000 K
^rebi za vredbo Donave		
Zajem ,	„	, iz 1.1878. . . .	5.000 gl. a. v.
dunajskih prometnih napr. zajem . . .	10.000 K
Bukovinski dež. zajem 4°/0 v kronah . .	10.000 „
Bukovinske prop, zadolžnice		5.000 gl. a. v.
Balinat, deželni zajem iz 1. 1883.	. . .	5.000 , „ ,
»	„	„ iz 1. 1886.	. . .	5.000 „ „ ,
n	mel. zakl. iz 1. 1893.	. . .	10.000 K
Bališki	„	, iz 1. 1873.	. . .	5.000 gl. a. v.
.	„	„ iz 1. 1893.	. . .	10.000 K
BaliSke propin. zadolžn. iz 1. 1889 . . .	5.000 gl. a. v.
Boriški deželni zajem iz 1. 1888.	. .	5.000 „ , „
Panjski	„	, iz 1. 1888. . .	5.000 „ „ ,
Moravski	,	„ iz 1. 1890. . .	5.000 „ , „
Bolenje-avstr. „	„ iz 1. 1896. . .	5.000 „ , „
Borenje-avstr. deželni zajem iz 1. 1887. .	5.000 „ „ „
štajerski deželni železnifini zajem S. I.	
1.1891		5.000 „ „ „
Štajerski deželni železnifini zajem S. 11.	
1. 1893		5.000 „ , „
Štajerski deželni železnifini zajem S. III.	
1. 1895		5.000 , „ ,
Tirolski deželni zajem 1. 1895. 200 if 4%	10.000 K
Družba za vredbo vode v dol. Temes-	
Bega	po 1000 gl.	5.000 gl. a. v.
Društvo za vredbo vode v dol. Temes-	
Bega	(razni kosi)	5.000 „ , ,
Društvo za uredbo vode v dol. Temes-	
Bega izd. 1895 	(razni kosi)	10.000 K
Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša
Zajem mestne obfi. Ustje n. Labi ....	5.000 gl. a. v.
»	,	»	,	,	. 1894 4%	5.000 „ „ „
»	»	„ Brno		5.000 „ „ „
„	,	„ Brno iz 1. 1883. . . .	5.000 „ „ „
„	„	, Budimpešta iz 1. 1890.	5.000 „ „ „
„	,	„ Budfijovice ....	5.000 „ „ „
„	,	„ Budfijovice 1893 . .	5.000 „ „ „
„	„	, Gorica		5.000 „ „ ,
„	„	„ Gorica iz 1. 1SS6. . .	5.000 „ „ „
„ mesta Gradec		5.000 „ „ ,
■>	» Lovôv 		5.000 „ „ „
„	„ Polzenj iz 1. 1886		5.000 „ , ,
,	„ Smichov		5.000 „ „ ,
„	„ Teplice iz 1. 1887.	. . .	5.000 „ „ „
,	, Trst iz 1. 1865		5.000 „ „ „
„	„ Trst iz 1.1879		5.000 „ , „
„	„ Trst in trg. zborn. tržaške	5.000 „ , ,
„ mestne obfiine Dunaj		5.000 „ , „
>	»	»	» (v sreb. ali zl.) »	»	,	» izl. 1694.4%	5.000 „ v zlatu
v kronah 		10.000 K
Zajem s prem. mestne obfi. Dunaj 1874.	2.500 gl. n. v.
„ mesta Zader		10.000 K
„ za stavbo dunajske borze . . .	5.000 gl. a. v.
,	„	„ borze za sadeže in moko	5.000 „ „ „
Italijanska renta		10.000 liro cnp.
Bolgarski hip. zajem drž. železnic 1889 .	5.000 gl. v zlatu
.	,	,	»	„	1892 .	5.000 „ , „
Srbski zajem s prem		25 kosov
Turski žel. zajem	per cassa	25 „
„	„	„		per ultimo	25	,
„ izmenj. drž. dolg serija A . . .	5001. st.
isti	„	11 . . .	500 , „
isti	„ C . . .	500 „ „
isti	„ D . . .	500 „ „
F. Zastavna pisma.	
Angl.-avstr. banka 30 1. . . izžr. 4 %% •	5.000 gl. a. v.
Zemljiško-kreditni zavod, avstrijski obfii 50 1. 4%		5.000 „ , ,
Zemljiško-kreditne zadolžn. s prem. izd. 1880 3%		5.000 „ „ „
Zemljiško-kreditne zadolžn. s prem. izd. 1889 3%		 . .	5.000 „ „ ,
Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša	Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša
Češka hipot. banka 5%		5.000 gl. a. v.	Sibinjska hranilnica III. izd		5.000 gb a- v-
		.	»	IV. izd		10.000 K
»	»	»	3‘/2°/,, v kronah . .	10.000 K	Istrski zem.-kred. zavod a. v		5.000 gl. a. v.
Češke dež. banke zakladni dolžni listi .	5.000 gl. a. v.	Koroški deželni hip. zavod		10.000 K
,	„	, kom. zadoljin. 50 let. i.	5.000 „ , ,	Hrv.-slav. deželna hip. banka		5.000 gl. a. v.
„	„	„ molijorac. dolžnih 501.L	5.000 , , ,	Deželna banka za Bosno in Hercegovino	10.000 K
Češki železniški dolžni listi		10.000 K	,	, kralj. Gališke v 51 % let.	5.000 gl- a. v.
Bukovinski zemlj. kredit, zavod 5%	. .	5.000 gl. a. v.	povr. 41/2%		
.	»	,	» Wo ■ ■	5.000 , , ,	Deželna banka kralj. Gališke kom.-zadolž. II. izd		5.000 , , ,
Osred. zemlj. kred. banka 45 let 4 Va#/o •	5.000 , , ,	Deželna banka kralj. Gališke kom.-zadolž.	10.000 K
.	.	»	,	50 , 4% . .	10.000 K	III. izd		
,	,	,	,	34 „ 2o/0	. .	5.000 gl. a. v.	Deželna banici kralj. Gališke 57% let	
»	,	,	,	34 , 2% v 7.1.	5.000 , v sreb.	4% 200 K			10.000 ,
.	,	»	»	34 , 2»/%% •	5.000 , a. v.	Deželna banka kralj. Gališke železn. zadolžn		10.000 ,
»	»	.	»	34 , 2'/*•/,, v *1.	5.000 , v zlatu	Deželna zemljedelska banka za Moravsko	
Osr. hip. ban. og. hraniln. S. 1,11, III in VI		kom. zadolžn		10.000 ,
4%%			10.000 K	Deželna zemljedelska banka za Moravsko	
Osr. hip. ban. og. hraniln. S. IV in V	10.000 ,	žel. zadolžn		10,000 -
*'/«%			Lokalna železnica, d. d., ogrska ....	10.000 ,
Osr. hip. ban. og. hraniln	4%	10.000 ,	»	,	» »	> 5°/o pr- •	10.000 ,
,	„	»	»	, kom. zad. 60 let VUVo		10.000 „	Moravska hipotečna banka 5%% . . .	5.000 gl. a. v.
Osr. hip. ban. og. hranil, kom. zadolž.		, 5% • • •	5.000 , , ,
60 let 4o/0		10.000 ,	.	,	.	4% . . . .	5.000 , , ,
Komerc. banka, pest. og. 41 let 4%% •	5.000 gl. a. v.	Moravska hranilnica, prva		5.000 „ , ,
,	,50 let 4°/0 v kronah . .	10.000 K	,	„	, v kronah . .	10.000 K
„	, kom. zadolžil, z 10% pr.	5.000 gl. a. v.	Dolenje-avstr. dež. hip. zav. izžr. . . .	5.000 gl. a. v.
.	»	»	»	z 5»/0 pr.	10.000 K	«	rt	rt	«	rt	rt 31/2%V K	10.000 K
Kreditni institut, avstr., za promet, pod.	10.000 ,	Gorenje-avstr. dež. hip. zav		5.000 gl. a. v.
Gališka deln.-hipotečna banka 10% pr.		rt	rt	rt	rt	rt ^ Va°/o V ^ •	10.000 K
izžr. 5%			Avstr, hipotečna banka, izžr. 4% . . .	5.000 gl. a. v.
Gališka deln.-hipotečna banka 50 let izžr. 4'/2 %		•		5.000 , , ,	Avstr.-sleš. zem.-kred. zavod 5% . . .	5.000 , , ,
Gališka deln.-hipotečna banka 60 let		rt	rt	rt	n	rt	Vîi °/o	•	•	5.000 v r , rt
izžr. v kronah		10.000 K	rt	rt	rt	rt	rt	‘^/o	*	*	*	5.000 , , ,
Gališko zetu.-kred. društvo 56 let 4o/0	.	5.000 gl. a. v.	Kom. kred. zavod za Sleško		5.000 , , ,
,	,	,	,	41 , 4 %	5.000 , , ,	Avstr.-ogrska banka 4% a. v. 40% let .	5.000 , , ,
«rt	rt	rt	•	•	•	•		,	»	,	4% a. v. 50 let	5.000 , , ,
,	,	,	,	4»/0 za 200 K	10.000 K	Schwarzenberg, zajem, kn. 50 let . . .	10.000 marek
Sibinjski zemlj. kred. zavod 27 let 6%	5.000 gl. a. v.	Hranilnica, prva avstr. 30 let. 5 %% . .	5.000 gl. a. v.
,	,	,	,	31 , 51/2%	5.000 , , ,	,	»	»	32 , 5%%	5.000 , , ,
rt	rt	«	rt 38 „ 5°/0	5.000 , , ,	Hranil, d. dr. aradsko.-mešč. 5%% . . .	5.000 „ , ,
»	,	,	,	40%let4%%	10.000 K	,	* „	,	10% pr. 5o/0	5.000 , , ,
Sibinjska hranilnica 10% pr		5.000 gl. a. v.	.	, .	,	,40 let. 5<y0 .	5.000 , , ,
»	»	6% pr		5.000 , , ,	Hranilnica bud.-pešt. gl. mestn.4%%	5.000 , , „
						
Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša	Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša
Hranilnica hud. pešt. gl. mestn. 4% 200K	10.000 K	Nemški Brod-Humpolec, lok. žel. . . .	5.000 gl. a. v.
Hranilnica, notranjem., d. d. v Budimpešti .	•		Družba za parno plovstvo po Donavi 100 in 200 gl		5.000 „ , „
Hranilno dr , domov. I., 43 let 4'/a°/o	•	5.000 „ n. v.	Družba za parno plovstvo po Donavi	
»	« T 50 d 5%	. .	5.000 „ „ ,	po 400 in 10.000 murek		10.000 inarck
”	»	„	„ za»t. p. v K . .	10.000 K	Družba za parno plovstvo p > Donavi	
ranilnica, og. deželna osrednja . . .	5.000 gl. a. v.	izd. 1880. 1		10.000 „
"	»	„	„	v K . .	10.000 K	Ducbcov-Podmokly I. izd. 1869	. . .	5 100 gl. v sreb.
Štajerska hranilnica 4°/<>		5.000 gl. a. v.	„	,	II. izd. 1871	. . .	5100 „ „	,
•	,	4i/,»/o		5.000 „ „ ,	,	,	lil. izd. 1874	...	5.100 „ „ zl.
”	»	4°/0		5.000 „ , „	„	„	izd. 1891 v srebru .	5.100 „ „ sreb.
Tamiävarska hranilnica I. ser. A 5°/0 . .	5.000 „ „ „	„	„	izd. 1891 v mark. . .	10.200 ma rek
»	„	„ ser. B 4|/2°/o	5.000 , „ „	„	„	izd. 1893 		5.000 gl. a. v.
Odrski zemlj.-kred. zav. 4*/*% • • • •	5 000 „ „ „	Ferdinand, sev. železu, izd. 1886 . . .	5.000 „ , „
»	»	„	„ 41 let a. v. .	5.000 „ „ „	„	„	„ izd. 1887 v sreb.	5.000 „ v sreb.
’	Ti	n	n 50 „ 4°/0 v K .	10.000 K	„	„	„ izd. 1887 poroštv.	5.000 „ „	„
»	»	.	»	3V,°/0 y K . .	10.000 ,	,	,	„ izd. 1888 . . .	5.000 „ a. v.
Ogrske reg. in zemlj.-mel. zast. p. 50 let		„	„	„ izd. 1891	. . .	5.000 „ „ „
izžr			Furlanska železnica		5.000 , , „
Ogrska hip. banka v Pešti 40 let 5% . .	5.000 „ „ „	Železnica Pečuh-Barč		
»	,	,	,	,	42 V» let4'/a0/o »	»	,	,	»	50 let 4% . •	5.000 „ „ ,	Železnica Gradec-Köflach		5.100 gl. v sreb.
	5.000 „ „ ,	,	„	„	II. izd. 1871 .	5.100 „ „	„
»	»	»	»	» v K . . .	10.000 K	„	„	, III. izd. 1872 .	5100 „ „	„
*	„	„	„	, kom. zadolŽ.		Košiško-Bogum. žel. izd. 1889 v srebru razn. k		5.000 gl. v sreb.
Ogrska hip. banka v Pešti kom. zadolž.	5.000 „ „ „	Košiško-Bogum. žel. izd. 1889 v zlatu razn. k		10.000 lnnrek
Ogrska hip. banka v Pešti kom. zadolž. 50 let izžr. 4“/o			5.000 „ „ „	Košiško-Bogum. žel. izd. 1891 v srebru razn. k		5.000 gl. v sreb.
Ogrska hip. banka v Pešti predn. zad. 4%	5.000 „ , ,	Košiško-Bogum. žel. izd. 1891 v zlatu	10.000 inarck
Ogrski polj. kred. zavod za male zemljiš.		razn. k		
posestnike 5%		5.000 „ , „	Košiško-Bogum. žel. izd. 1889 v srebru	
Ogrski polh kred. zavod za male zemljiš.		austr. kos		
posestnike 4'/a°/0		5.000 , „ ,	Žel. dr. Levov-tlernÔvci-Jassy izd. 1884	5.100 gl. v sreb.
G. Prednostno zadolžnice.		»	»	»	»	» davka pr. izd. 1884 		
»Adria“, k.-og. dr. za pom. plovstvo	5.000 gl. a. v.	Žel. Ljubno-Vordernberg izd. 1893	. .	5.000 gl. a. v.
		Lloyd avstrijski v srebru ali zlatu . . .	5.000 , v zl.
Bolcansko-meranska železnica ....	5.000 gl. a. v.	.	„	izd. 1881			5.000 „ „ ,
Budimpešt. elektr. mestna železnica . .	10.000 K	»	»	izd. 1882				
Budimpešt.-pečuška železni a izd. 1889 .	5.000 gl. a. v.	„	„	izd. 1884			
Budimpešt. pocestno-žel. dr. za 200 K .	10.000 K	,	„	izd. 1887			5.000 „ „ „
Buštčhradska železnica		5.100 gl. v sreb.	„	, izd. 1895			5.000 „ „ ,
ista	izd. 1871	. . .	5.100 „ »	„	Moravske Budšjovice-Jamnice, lok. žel. .	5.000 „ a. v.
ista	izd. 1872	. . .	5.100 „ „ „	Montanska družba, češka		10.000 if
ista	izd. 1896 . . .	10.000 K	„	„	avstr, planin. 4 • /a°/0 .	12.5(H) fres.
			
Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša	Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša
Avstr, severnozap. žel	 ,	,	„ lit. B		5.000 gl. v sreb. 5.000 „ „	„	Železnica Dunaj-Pottendorf-Dun. Novo mesto		5.000 gl- v sreb.
,	,	, izd. 1874 ....	10.200 marek	Dunajske lokalne železnice, d. d. za 200Jtr4<yo		10.000 K
„	„	„ izd. 1885 ....	5.000 gl. v sreb.	Vodfiany-Pracbatice		5.000 gl. a. v.
Vzhodnogališka lokalna železnica . . .	5.000 t a. v.	Železnica po ipuški dolini		5.000 n » »
Ostrovsko-Friedi. železnica		5.100 gl. v sreb.		
Pottendorfska predilnica za bombaž in k.	5.000 gl. a. v.	H. Razni zrebi.	
Praško-duhcovska železnica izd. 1898 .	10.200 marek	Budimpešt. bazilika (stolne cerkve stavba) Kreditni zavod za trgovino in obrtnost .	50 kosov 25 kosov
Praška dr. za železno obrtnijo izd. 1873 . Železnica Liberec-Jablonec-Tanmvald .	5.100 gl. v sreb. 10.000 K		
Železnica Schvvarzenau-Svčtla ....		Clary 		25 „
Državno-žel. družba . . . . • ....	25 kosov	Družba za parno plovstvo po Donavi	25 »
,	,	„ izd. 1874 		25 „	Insbruški mestni zajem		25 „
„	„	„ X. izd. 1885 ....	25 „	Krakovski loterijski zajern		25 „
„	„	„ dopoln. omrežje . .		Ljubljanski zajem s prem		25 „
	25 „		
„	„	, izd. 1895 za 200 mk.	10.000 marek	Budim, mestna občina 		2o	it
,	„	„ I. izd			Palffy		25 n
„	„	, II. izd. 1874 ....		Rudečega križa, avstrijska družba . . .	25 »
		„	, ogrska		50 kosov
„	„	, (Brno-Rosice) . . .	5.100 gl. v sreb.	Rudolfova ustanova		25 kosov
„	„	„ izd. 1883 		10.000 marek		
Štajerska dr. za žel. obrtnijo			Salm		25 „
Strakonice-Vimberk, lok. železnica . . .	5.000 „ , „	Salcburški zajem s premijami		25 ,
		St. Génois		25 „
Južne žel. dr., jan.-julij		25 kosov		
»	»	» april-okt	 „	„	„	200 gl. v zlatu		25	„ 5.000 gl. v zl.	Stanislaveljski (mestni) zajem s prem. . Tržaški mestni zajem 4 '/a°/o	 „	„	„	4°/0		2o „ 10 kosov 25 kosov
„	„	„ po 400 in 2000 m. n. drž. v.	10.000 marek		
	5.000 gl. a. v.	Waldstein	 Dobitkovni listi 3% zadolžnic s prem. zemlj.-kred. zav. izd. 1880 		25 „
Južnosev.-nemš. spojn. žel. izd. 1892 . .			
Treboveljsko-premogovn. dr. izd. 1875 .	5.000 „ v zl.		25 ,
»	„	„ izd. 1880 .	5.000 „ „ „	Dobitkovni listi 3°/0 zadolžnic s prem.	
„	,	„ izd. 1883 .	5.000 „ „ „	zemlj.-kred. zav. izd. 1889 		25 ,
,	,	, izd. 1889 .	5.000 „ „ „	Dobitkovni listi ogrske hipotečne banke	25 ,
„ izd. 1893 .	5.000 „ „ ,		
Union, dr. za fabr. žel. in ploč			I. Delnico bank.	
»	»,	»	„	»	, izd. 1894	5.000 „ „ „	Angl.-avstrijska banka		25 kosov
Ogr.-gališka železnica ........		Dunajsko bančno društvo		25 „
„	,	, n. izd		5.000 „ „	„	Bélsko-Bialsko esk. in menjalna banka .	25 ,
„	„	„	izdanje 1887	. .	5.000 „ „	„	Zemljiško-kreditni zavod, avstr		25 ,
Ogr. zapadna železnica		5.000 , „	„	Bukovinski zemlj.-kreditni zavod . . .	25 „
„	„	,	izd. 1890 . . .	5.000 „ „	„	Osrednja zemlj.-kred. banka, avstrijska .	25 „
Dolenjski železnici			Osrednja hip. banka ogrskih hranilnic .	25 „
Valsuganska železniška družba	. . .	10.000 K	Komerc. banka, peštanska ogrska . . .	5 kosov
Združeni predn. zaj. og. žel. iz 1. 1888 .	10.000 marek	Kredit, zav. za trgov, in obrt. per cassa .	25 kosov	1
Železnica Dunaj-Aspang			»	»	„	»	»	„ per ultimo	25 ,
			
Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša	Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša
Kreditna banka, ogrska obča		25 kosov	Buštčhradska železnica (lit. B)per ultimo	25 kosov
Kredit, institut avstr, za prom. podjetbe	25 „	Dr. za parno plovstvo po Donavi, avstr.	10 kosov
Depozitna (hranilna) banka, obča . . .	25 „	Duchcovsko-podmokelska železnica . .	25 kosov
Eskomptna banka češka		25 „	Ferdinandova severna železnica ....	5 kosov
»	„	moravska		25 „	Furlanska železnica, predn. delnice . .	25 kosov
»	„	mariborska ....	25 „	Pečuško-barška železnica		25 ,
»	„ štajerska		25 „	Dr. za žel. na Gaisberg, predn. dein . .	25 .
Eskomptna družba, dolenje-avstr. . . .	10 kosov	»	»	»	»	»	osnov. dein. . .	25 „
»	»	in menj. banka, ogr.	25 kosov	Graško-Kilflaška žel. in rudarijska dr. .	25 ,
Gališka delnična hipotečna banka . . .	25 „	KahlenberŠka žel. družba (sestav Rigi) .	25 .
» banka za trgovino in obrtnost .	25 „	Košiško-boguminska železnica ....	25 „
Girno in blagajnično društvo dunajsko .	25 „	Kolomyjske lokalne železnice ....	25 ,
hipotečna banka, avstrijska		25 „	Levov-Belzec (Tomaszôw)		25 ,
»	„	ogrska 		25 ,	Žel. dr. Levôv-ôernôvci-Jassy		25 .
»	„	„ II. izd. . . » .	25 ,	Železnica Ljubno-Vordcrnberg ....	25 .
Hrv.-slav. zem. hip. banka		25 „	Llovd avstrijski v Trstu		10 kosov
Deželska banka, avstrijska		25 „	Lokalno-železnična družba, avstr. . . .	25 kosov
»	„ zaBosnoinHercegovino	25 ,	Avstr, severnozap. žel		25 „
Kmetijska kreditna banka za Češko . .	25 „	»	»	» (lit. B) per cassa .	25 ,
Lombard, in eskomptna banka, dunajska	25 ,	„	»	» (lit. B) per ultimo .	25 „
jMercur“, menjalnična delnična družba .	10 kosov	Avstr, severnozap. dr. za parno plovstvo	25 .
Borenje-avstr. in salcburška banka . .	25 kosov	„ oinnibuška družba		25 „
Avstr,-ogrska banka		5 kosov	Vzhodno gal. lok. žel, predn. delnice .	25 ,
Ogr. banka za obrtnost in trg., d. druš. .	25 kosov	Ostrovsko-friedlandska železnica . . .	25 .
» deželna osrednja hranilnica . . .	10 kosov	Praško-duhcovska žel. (100 tol. per crt.)	25 ,
Danka Union		25 kosov	„	„	, predn. delnice	25 „
»	„ češka 		25 „	Lok. žel. Liberec-Jablonec predn. delu. .	25 „
Prometna banka, obča		25 „	„	„	„ osnov. del. lit. A	25 .
živnostenska banka		25 „	»	»	»	»	»	» Dt- B	25 „
		Salcburška železniška in tramwayska dr.	25 „
K. Delnice prevoznih podjeteb.		Državnoželeznična družba . . per cassa	25 „
»Adria“		25 kosov	„	... per ultimo	25 ,
železnica Ustje-Toplice	'	5 kosov	Južne železnice družba . . . per cassa	25 .
Avstrijsko-belgijska železnička družba .	25 kosov	„	„	.... per ultimo	25 ,
Barčko pakraške železn. predn. dein. . .	25 „	Južno-severnonemška spojna železnica .	25 „
Družba za obrat vzhodnih železnic . .	25 „	Žel. po samoški dol. prednostne delnice	10 kosov
Bolcansko-meranska železnica ....	25 ,	Tramwayna družba, dunajska ....	25 kosov
češka severna železnica		25 „	.	„ nova, predn. dein. .	25 ,
Brnske lokalne železnice družba . . .	25 ,	,	»	» osnov. ,	25 .
Bukovinske lokalne železnice		25 „	Prevozna družba obča avstr, na Dunaju	25 ,
iste	osnovne delnice . .	25 „	Ogrsko-gal. železnica, I		25 „
Buštčhradska železnica		5 kosov	,	„ zap. žel. (Stolni Beligr.-Rab-	
„	„	(lit. b) per cassa	25 kosov	Gradec)	 V	25 ,
Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša	Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša
Žel. Dunaj-Pottendorf-Dun. Novo mesto	25 kosov	Linška delniška pivovarnica		25 kosov
Delnična dr. za dim. lokalne železnice .	25 „	Lovosiška dein, družba za fabr. cukra .	25 r
		Dein, družba za fabr. lokomotiv, dunnj. .	25 , 1
L. Delnice obrtnostnlli podjeteb.		„	„	„	„	,	prej Sigi v Dun. Novem mestu		25 „
„Austria“, d. d. cm. in kov. fahr. •	. .	25 kosov	Dein. dr. za stavbo strojev, Brand in	
Stavbna družba, obča avstr		25 „	Lbuillier		25 „
„	„	I. obč. urad. društva .	25 „	Dein. dr. za stavbo i-trojev v Pragi,	
Stavbno društvo, dolenjeavstr		25 .	Danek & Gomp		25 „
Dein, pivovarniška dr. (I. Schellenh.) . .	25 „	Métropole, hotelska delu. družba . .	25 ,
Brnska dein, pivovarnica in slad. fahr. .	25 „	Montanska družba,-češka		25 „
„ tvornica za sveče in milo . . .	25 ,	„	„	avstr, planinska . .	25 „
„ družba za fabr. strojev ....	25 „	Nadraška družba za železno obrtnost	25 „
„ vodoločna družba		25 „	Nesseldorfska dein. dr. za fabr. vozov .	25 „
„ dr. za obrln. volnen, blaga . .	25 „	Nežiderska dein. dr. za fabr. papirja . .	25 „
Mostovska premogovniška družba . . .	25 „	Sev.-češka premogovniška družba na	
Brunska pivovarnica		25 „	Mostu		25 „
Dinamit Nobel, delniška družba ....	25 „	Sov. ogr. združena dein. dr. za kopanje premoga	 Gorenjeogrska topilnica in rud		25 «
Egydijska in Kindberška žel. in jeki. obrt.	25 „		25 „
Zavod za železniški promet, avstr. . .	25 „	Družba za obrtnost olja na Dunaju . .	25 „
Družba za posojanje železn. voz, prva .	25 ,	Perlm. fabr. za hidravl. apno in portl.	
Elbemühl, fabr. papirja in založni zavod	25 „	cement		25 „
Družba za elektriko, obča avstr		25 „	Pittenska papirnica, c. k. priv		10 kosov
„	„	„	mednarodna . . .	25 „	„Poldihütte“		25 kosov
„	„	„	obča budimpešt. .	25 „	Pottendorfska predilnica in tkalnica za	
„	„	„	ogrska		25 „	bombaž		25 „
Feliksdorfska tkalnica in apretura . , .	25 „	Pottendorfske bomb. prediln. in tkaln. predn. zajem		25 „
Gališka dein, družba za petrolej ....	25 „	Praška družba za železno obrtnost . .	25 „
Družba za fabr. plina, obča avstr. . . .	5 kosov	Dein, družba fabr. za luščenje rajža,	
Družba za plinovo obrtnost, dunajska .	25 kosov	1. tržaška		25 „
Göss’ska pivovarniška delniška družba	25 „	Rimamurâny-Siilgo-tarjânski Železniki .	25 „
Graška delnička pivovarnica		10 kosov	Bosiška rudarijska družba		25 „
Gross-Zinkendorfske fabrike za cuker	5 „	„Rudolfshütte“		25 „
Dein. dr. fabr. za gumo, avstr.-arnerič. .	25 kosov	Sàlgo-tarjànska premovniška dein. dr. .	25 „
Hôlelska delniška družba, prva dun. . .	25 „	Schlöglmühl, fabrika papirja ...	25 „
Predilnica in tkalnica jute, I. avstr. .	25 „	„Schodnica“		10 kosov
Kaltenleutgeben, fabr. apna in cementa .	25 „	Simmerinška fabrika za stroje in vagone	25 kosov	'
Kleinmünclunska predilnica bombaža .	25 „	Steyrermühl, fabr. pap. in založni zav. .	25 „
Kronstadsko rudarsko in topiln. d. d.	25 „	Prostirače in tkanine za na pohištvo . .	25 „
Lankoviška premogovna družba ....	25 „	Treboveljska premogovniška družba . .	25 „
Lipnik-Bretislav fabr. za cuker . . .	25 „	Turška dr. za režijo tobaka . per cassa	25 „
Leykam-Josefsthal v Gradcu			25 ,	„	„	„	„	„	. per ultimo	25 „
Liesinška pivovarna 		25 „	Ogrska obča dr. za kopanje premoga . .	25 „
			
Oznamonilo efektov	Enovit sklep znaša	Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša
Stavbna družba Union		25 kosov	„Alijanca“, dein. dr. za zavar. življenja	
^•užba Union za stavbno gradivo . . .	25 ,	in rent	,		25 kosov
Družba Union za fabrik. železa in plo-		„Anker“, družba za zavar. življ. in rent .	5 kosov
čevine	25 „	Assicurazioni generali camp. . ., . . .	5 „
Maroška dein. dr. za železno obrtnost .	25 ,	„Donava“, avstr. dein, zavar. dr. ...	25 kosov
Di.orožne fahr.avstr..naDunaju . . . .	25 „	„Foncière“, peštanski zavar. zavod. . .	25 „
"	»	»	„	„	„ izd. 1897	25 „	Dein. dr. za zavar. proti toči in povr.	
Dein. dr. za posojanje vagonov, medn. .	25 ,	zavar., og		25 „
Diužlia za posoianie vasronov, obča		„Lloyd“, og. povr. zavar. dein. dr. . . .	25 „
v Pegti .	25 ,	„Méridionale“, dr. za zavar. pr. toči in	25 „
Naprave za vodovodç, plin in kurjavo .	25 „	povr. zavar		
Zapad.-češko delniško druš. za rudar. .	25 „	Avstr. Feniks		25 „
Dunajska stavbna družba		25 ,	Povratno-zavarovalna družba dunajska .	25 „
uuajskogorska opekarniška in stavbna		„Securitas“, povratno-zavarovalna dr. .	25 „
družba	25 „	Zavar. dr. proti nezgod., I. avstr, obča .	25 „
Dunajska časniška družba, prva ....	25 „	Dunajska zavarovalnica za življenje in	25 „
Družba za obrtnost cukra, češka . . .	25 „	rente		
	;e	Dunajska zavarovalna družba		25 „
(Slovcntooh.;
224
Priloga B
zastran opravilnih pogojev na praški borzi o enovitem sklepu efektov, zaznamovanih na ti borzi, na dunajski pa ne.
Ozna menilo efektov	Enovit sklep znaša :
/ A. Delnice bank.	
Ûvërni banka v Kolinë (Kreditna banka v Kolina) 			 . .	5 kosov
Založni ûvërni üstav v Hradci Krâlové (Posojilni kreditni zavod v Kraljičinem Gradcu)	•		25 kosov
B. Delnice obrtnijskih podjeteb.	
Delniška fabrika za narejanje umetelnega gnoja itd. v, Pečku		25	„
Prva češka delniška družba za čiščenje cukra v Modčanu		25	,
Podolska fabrika za cement, delniška družba za dobivanje in uporabljanje stavbnega gradiva (Podolska cementarna, ëeskâ akciovâ společnost k vyrabëni a zužitkovdni staviva)		25	,
Praška delniška družba za stavbstvo strojev (Ruston)		25	,
Praško delniško društvo za most na verigah		25	,
Praška družba za parnoplovstvo po Voltavi in Labi		25	,
Praško-smichovska izdelovalnica katuna		25	.
Prvni česko-moravska tovarna na stroje (prva čcško-moravska fabrika za stroje) .	25	„
Prva češka obča banka za povratno zavarovanje		25	„
Priloga C
zastran opravilnih pogojev tržaško borze o enovitem sklepu efektov, zaznamovanih na ti borzi, na dunajski pa ne.
Oznamenilo efektov	Enovit sklep znaša:
N A. Javni zajmi.	
Zajem mesta splétskega iz leta 1889		5000 gl. a. v.
D. Delnice bank.	
Batiča commerciale Triestina (Tržaška komercijalna banka) .........	25 kosov
C. Delnico obrtnostnili podjeteb.	i
Stabilimento tccnico Triestino 			.25	,
Società d’Acquedotto Aurisina (vodovodna družba Brojanica)		10 ,
Società illuminazione a Gas di Gorizia (Delniška družba za plinovo svečavo v Gorici)		50	„
Società illuminazione a Gas di Pola (Delniška družba za plinovo svečavo v Puli)	50	,
Delniško društvo „ Tergcsteo“		10 .
Società Triestina Tramway (Tržaška tramwayska družim)		50	,	;
Riunione Adriatica di Sicurià 				10
*0 ÜL ; .«§•	1. Za pore- doma tekoča letna šte- vilka			
CtJîvJS P5 Ji ►H h-3 C/7<-§ t—5 95 p S’ 3 p p 5 i 1 3 gg ° p£	a) vpisa v vpisnik			2. Datum
s s ?pg s (Î O ° 5 2; ^S-®'n' o "<»'	b) ' sklepa kupčije			
■gfsjp-l s^s-^s. JT. !T. p o jr. w w	*<5*5 e/3 P P g ^ p	c) izvr- šitve kupčije •)			
3 3 3.3 O* o- g g o E|kl| B S S“«, 1 ” >ö er » "*S’3 o lil-1! n o< p {r- 2. 5 g< g. 5- 2 S 7Y"	vrsta, število kosov**)		3. Prevedeni efekti	
g %£ 3 Sg-SU §&£§•]?. ï-gSH	'S.	nominalni znesek ***)		
BgR-gl 7 g. S pr -1	y			
»U’H il m |! s|! gl	V-	4. Kupna, oziroma prodajna cena f)		
' -Š:s- B.B.	tr			
6*3. &3	5. Število eno- vitih sklepov			
■P-g* ' *—1. p CD Pj -1 « *§ p 11 C-S rt S ^ gg II 2- &	6. Prostor, kamor je prilepili pripadajoče kolkovne znamke			
p 2. pr §«§ 3- s p p B 5-	7. Opomnja			
O'
a,
N
P-
GC'*
rt*
O
O«
N
P
-4
CD
N
p
p
p
p-
p
p-
p
O
P-
*3
»-4
O
CD
et-
P
CD
?
tr-
či
o kupnih in prodajnih, potem o dostavnih in premijskih opravilih, katera so po §. 15. in nadd. zakona z dne 9. marca 1897. 1.