Otroški vrtci: pogovor sosveta z deželno vlado naš tednik številka 15 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SLI) petek, 17. april 1992 poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Sosvet pod vodstvom predsednika dr. Matevža Grilca je imel prejšnji teden pogovor s koroško deželno vlado, ki so jo zastopali deželni glavar dr. Zernatto, njegov namestnik dr. Ambrozy ter deželni poslanec Schretter. Tema pogovora so bili dvojezični otroški vrtci. Razprava z deželno vlado je tekla o predlogu sosveta, po katerem naj bi v javnih otroških vrtcih ustanovili dvojezično skupino povsod tam, kjer bi bilo najmanj pet prijav. To pa naj bi določil poseben deželni zakon. Predlog sosveta so podprli tudi župani dvojezičnih občin na zasedanju, ki je bilo letos februarja v Mohorjevi. Izid pogovora z deželno vlado je bil naslednji: • Prišlo naj bi do pogodbe med deželno in zvezno vlado, ki bi naj zajamčila sedanjo možnost financiranja dvojezičnih otro- ških vzgojiteljic. Kot je znano, je Dunaj v primeru, da se odloči občina za javni dvojezični vrtec, že sedaj pripravljen financirati dvojezično otroško vrtnarico. • V posameznih strankah naj bi prišlo do internih pogovorov med deželnimi vodstvi ter ustreznimi občinskimi frakcijami. • Temu naj bi sledili še uradni pogovori med deželno vlado in občinami. Sicer pa se je na pogovoru med deželno vlado in sosvetom izkazalo, da deželne stranke načelno podpirajo predlog sosveta. Poleg otroških vrtcev je bil na tapetu tudi predlog dr. Matevža Grilca, da naj bi bil glede koroških Slovencev sosvet v vsakem primeru tudi svetovalni organ deželne vlade. Stališče zastopnikov deželne vlade k temu predlogu je bilo pozitivno, vendar mora o tem deželna vlada sprejeti še formalen sklep. Dr Matevž Grilc, predsednik sosveta a vas: Kdo se pogaja v čigavom imenu? Vse kaže, da se občina Globasnica ne bo prostovoljno odpovedala Strpni vasi. Na minuli občinski seji je globaški občinski svet soglasno sprejel prošnjo na občino Dobrlo vas, da naj jim le-ta v primeru priključitve Strpne vasi k občini Bistrica prepusti tisti del vasi, ki je od leta 1973 pripadal občini Dobrla vas. Bistriški podžupan Peter Winkl (SP) se je menda za občino na lastno roko pogajat v Strpni vasi. Ostale frakcije zahtevajo pojasnilo. Globaški občinski svet je bil na 'nuJi občinski seji složen v Pisanju Strpne vasi. Soglasno sprejel predlog, ki da županu ertu Sadjaku prosto roko pri v Rajanjih za tisti del Strpne dafr!^ ie pred letom 1973 pripa-v P^brli vasi. Toda to seveda Ja samo za primer, da se D ecei° Strpinčani v ljudskem "Praševanju za odcepitev od DntaSn'Ce' ^ Strpni vasi sami s ajajo zadeve okoli „Komiteja vedPnkljUČitev k občini Bistrica“ mi n° bo|j nepregledne, deloma Ceio dubiozne. njp 0 nai bi občina Bistrica oz. jen Podžupan Peter Winkl (SP) ni^la, da bi občina Globas-|. kupila v Strpni vasi zem-VD Kako je to možno, se bo binsk'3 navaclen občan. Na ob- seji so globaški občinski Pinč°rnik (rned njimi tudi Str-Dorn311,- Sie9fried Werkl, FP) Cali, da je Winkl ponudil po- sestniku zemljišča Tomascheju višjo vsoto, katero „lahko po priključitvi takoj dvigne na bistriški občini". V Šmihelu pa nobenemu občinskemu odborniku ni znan sklep za nakup zemljišča v Strpni vasi. V čigavem imenu je Govornik „ Komiteja Pro Bistrica“ Franc Ambrosch (SP) je oddal vse funkcije v globaškem občinskem svetu. torej Winkl dajal obljube? Naš tednik je to hotel zvedeti od njega osebno, toda podžupan ta teden ni bil dosegljiv; bil je na dopustu v Nemčiji. Tudi prvo politično „žrtev" je terjal konflikt okoli Strpne vasi. Globaški občinski odbornik Franz Ambrosch (SP), ki je tudi govornik „Komiteja za priključitev k Bistrici“, je oddal v občini vse funkcije. To je od njega zahteval tudi župan Albert Sadjak. Ambroschovo mesto je v občinskem svetu prevzel Strpinčan Nov v občinskem svetu je Strpinčan Stanko Sadjak (SP). Stanko Sadjak, ki velja za zagovornika globaškega stališča. Medtem so v bistriški občini vse frakcije (razen SP) najavile, da bodo od podžupana Petra Winkla (SP) zahtevale pojasnilo, v čigavem imenu se pogaja v Strpni vasi. S. K. IZ VSEBINE Spominska svečanost ob 50-letnici pregnanstva strani 4/5 Martin Komar: Velika noč včasih in danes stran 9 Kritična razmišljanja župnika Fritza Lennkha strani 10/11 Gost v Našem tedniku; Franc Gasser strani 14/15 Velikonočna voščila strani 17—20 Politika 50-letnica preganstva koroških Slovencev STRAN a petek, stran r- petek, 17. april 1992 17. april 1992 Razočarani smo nad politiki Prejšnji teden so v Avstriji vse poklicno izobra-I ževalne šole stavkale. Tudi šolska skupnost Višje šole I za gospodarske poklice v Št. Petru se jim je pri-I družila. Do stavke ni prišlo, ker bi bili učitelji želeli | imeti višje plače. Šlo je edinole za to, da politiki — v interesu učencev — ne bi poslabšali pogojev za pouk. Minister Schölten hoče poklicnim izobraževalnim šolam zmanjšati število ur. To bi mdr. pomenilo veliko manj prostih predmetov, pospeševalnih tečajev ter predvsem manj delitev jezikovnega pouka po manjših skupinah. Za .našo šolo v Št. Petru je predvsem vprašanje glede delitve jezikovnega pouka bistvenega pomena. Imamo npr. več učencev iz Slovenije; ko vstopijo v šolo, nemščine ne obvladajo v zadostni meri. Dati jim moramo možnost, da v prvih letih svoje pomanjkljivo znanje nemščine kompenzirajo. Vrhu tega koristi delitev jezikovnega pouka tudi tistim koroškim učenkam, ki prej niso imele možnosti, da bi dobile temeljito izobrazbo v slovenščini. Zato pa je potrebna in Dr. Janko Zerzer, ravnatelj Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru predvidena delitev po manjših skupinah — podobno, kakor se to dela pri poučevanju tujih jezikov, npr. angleščine. Po sedanji ureditvi imamo tako delitev v prvih dveh letnikih, stroški za to pa se refundirajo šolskim sestram iz vzhodnoevropskega sklada. Vendar je sedanja ureditev povezana z vrsto nevšečnosti. Med drugim moramo vsako leto posebej zaprositi za delitev pouka v manjših skupinah in sploh nimamo zagotovila, da bomo tudi v prihodnjih letih dobili potrebno dovoljenje. Vodstvo naše šole je zato lansko leto zaprosilo pri ministru za pouk in umetnost za odobritev šolskega poizkusa. Predvideval naj bi delitev vsega jezikovnega pouka v prvih treh letnikih, intovkorist vseh učencev. Stem bi ministrstvo upoštevalo izjemen položaj naše šole. Kakor pa se je medtem slišalo iz ministrstva, bodo našo prošnjo odklonili. Ko se je pred kratkim minister Schölten uradno srečal z ministrom Vencljem, bi moralo biti tudi to vprašanje na dnevnem redu. Vendar slovensko ministrstvo ni smatralo za potrebno, da bi vprašalo našo šolo, o katerih konkretnih problemih bi se bilo treba pogajati z avstrijskim šolskim ministrom. Prav tako smo v Št. Petru začudeni zaradi projekta, ki ga z vednostjo slovenskega ministrstva za šolstvo pripravljajo proponenti Višje šole za gospodarske poklice na Jesenicah in vodstvo HBLA Beljak. Učenci jeseniške šole naj bi praktični pouk obiskovali v Beljaku. Ne moremo razumeti, zakaj se pri tem prezira naša šola v Št. Petru in zakaj smo o teh načrtih zvedeli šele iz časopisov. Saj bi moral obstoj naše šole biti v Ljubljani znan, sploh, ko imamo precej učenk iz Slovenije. Radi bi se pogovarjali tudi o finančni podpori za razne izredne potrebe. Npr. imajo naši učenci — zato, ker je njihova šola na podeželju — težji dostop do kulturnih ponudb, kot ga imajo celovške šole. Stroški so zato precej višji, denarja pa več kot premalo. Odprtih vprašanj je še več. Potrebno bi jih bilo nujno rešiti. Kdaj bodo pristojni politiki v Avstriji in Sloveniji naši šoli priznali enakopraven položaj z drugimi šolami? Šolska skupnost Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru < ”3 oc Č z m S s m S < z „Spet sem se Psel v spominih pred desetletji" Utrinki s spominske svečanosti ob 50-letnici pregnanstva koroških Slovencev P/še Franc Rehsmann V veži Doma glasbe že srečam znance iz časa našega pregnanstva; osiveli smo v teh letih. Srčno stisnem roko enemu in drugemu. Tudi dosti mladine, otrok in vnukov pregnancev opazim. Prijetno mi je pri srcu, ko spoznam, da leta preskušnje in trpljenja v tujini tüdi po petdesetih letih niso pozabljena. Ko pa vstopim v dvorano in zagledam „punkle“ in stare kovčke in tablico s številkami, postanem tih. Spomin v hipu preleti desetletja nazaj in se ustavi ob trenutku spoznanja, da se je svet čez noč spremenil. Prebudila nas je vojaška sila z ukazom, da moramo v eni uri zapustiti vse, kar so rodovi s trudom in v potu svojega obraza prigarali — le zato, ker je bila moja mati Slovenka in ker to tedanjim nacističnim oblastnikom ni bilo po volji. Pa tudi zato, ker so koroški nacisti z našo zemljo lovili na limanice nekdanje sode-želane Kanavce; slovensko zemljo so jim obljubili kot nemški tisočletni raj. Pevski zbori so zasedli oder, posedli so in že ob prvi pesmi spet zasledim obraze, kot bi bili iz nekdanjih dni . . . Tedaj so naši očetje posedali v travi ob taborišču in tiho je nekdo začel domačo pesem, ki mu je bila po toliko solzah najbolj pri srcu; drugi so mu priskočili in tako dali rahlo upanje vsem, ki so bili blizu. Slovenska beseda in pesem je bila prepovedana, 3 ko ni bilo vodstva v taborišču in po spalnicah, na tihem nikoli ni zamrla. In zaživela je ena pesem za drugo, kakor sem jih v nedeljo spet slišal. Recitatorska skupina in povezovalka pa so med pesmimi zborov brali iz pričevanj nekdanjih pregnancev. Spet sem se znašel v spominih pred desetletji . . . Naše prvo ležišče na slami, brez vsake odeje ob Žrelski cesti v Celovcu .. . Ropotanje železniških koles druge noči me je vedno spet prebudilo ... V bledi razsvetljavi sem razločil napis postaje Beljak ... Še bolj glasno ropotanje skozi predor Velikih Tur ... V sivem jutru Freilassing, mrzla in hladna tujina . ■ Kratek postanek v MünchnU’ prav ob nas je jokalo majhno dete, ko mu mati ni mogla dah nobenega požirka ... In napre) preko Donave — Wassertrüdin-gen, prva postaja triletneg9 tavanja. Posebno močna je še misel na starše in njih razočaranje, gnev jezo, molitev in upanje . . . Kakšna velika skrb za lačne otrok® — ob praznih rokah; ob njih bolezni; ob slovesu doraščajočih' ki so odhajali na raboto ob povelju črnih poveljnikov. Kakšna tež® je ležala na njihovih ramah, & vsaka nepremišljena beseda izt'- redsednil< Zveze slo-^nskih izseljencev pod-ZtfPan Jože Paril (leva slika). des/io; recitatorska sku-Pma SPD „Zarja‘ iz Že-'ezne Kaple (vodi župnik Fo,cte/ Zunder). ?a enega in drugega ob sebi še Z Večih svojcev. K°j za menoj je sedela Mici Cpf3 S sosedo sva še na poti v ii eniVeC 9°vori|a o surovi aretaci-hpovih v taborišču Eichstätt sö°i prep^ahu med sotrpini. Ble-ie 11 S° Se ji solze v °čeh. Saj akrat bilo obsojenih na smrt 0 Slavljenih trinajst Selanov in intrPalčan°v in nadaljnjih šest-je-1 eset zaprtih na dolgoletno °- pa ti niso ostali edini! Cela vrsta jih je bila, ki so morali iz taborišča v zapor in koncentracijska taborišča, od koder se jih toliko ni več vrnilo. , Pa tudi vsa pisma staršev dragim v domovini so mi prišla v spomin. Veliko smo jih oddali na skrivnem in jih tudi tako prejemali. In tudi skrivna vožnja domov na Koroško k babici mi pride v spomin in brezuspešno iskanje zveze z uporniki ter spoznanje, kako usodno je to moje početje ne le zame, ampak tudi za starše in brate. In toliko večje spoštovanje me je navdalo do vseh, ki jim je to uspelo. Pot domov po končani vojni je bila za nas nekoliko bolj gladka. Prihranjen nam je bil mrzel sprejem v Beljaku in čakanje v celovški jezuitski kasarni na vrnitev na domove. Trajala pa je vseeno tudi tri dobre tedne. Pot nas je vodila iz Nižje Avstrije preko Gradca, Maribora, Dravograda in Ljubljane v Podrožčico. Tukaj pa spet bridko razočaranje. Sami bi morali skoraj prositi, če smemo po treh bridkih letih, treh mesecih in treh dneh spet prestopiti prag naše domačije. Ob koncu se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tej spominski svečanosti, tudi govornikom za njih besede spomina, posebno našemu predsedniku Zveze slovenskih izseljencev, Jožetu Partlu, in predstavnikoma Slovenije Kmeclu in Peterletu, ki sta poudarila skupno težko usodo vseh Slovencev v tistih dneh. Tudi deželnemu poslancu Wurmitzerju bi se zahvalil; pač pa moram pripomniti, da prav ti, „po milosti pozneje rojeni“, imajo dolžnost, da se priklonijo žrtvam holokavsta in odpora, ker ravno ti so največ doprinesli k naši neodvisnosti; imajo dolžnost, da preprečijo oživljanje nacizma in fašizma ter se trudijo, da se kaj takega nikoli več ne ponovi. Z desne: prof. Lojze Peterle, dr. Katja Boh in dr. Matjaž Kmecl Obisk spominske svečanosti je bil zelo dober. Beseda zahvale Po nedeljski spominski slovesnosti čutimo potrebo in dolžnost, da se prisrčno zahvalimo vsem, ki so kakor koli prispevali k uspešnemu poteku prireditve. Zahvaljujemo se avtorju scenarija Jožetu Rovšku in njegovim sodelavcem za izvr-» sten izbor in pripravo besedil dokumentarno-kulturnega sporeda. Iskrena zahvala velja povezovalki Sonji Wakounig ter recitatorski skupini SPD „Zarja“ iz Železne Kaple, v kateri so pod vodstvom režiserja Poldeja Zundra sodelovali Branko Korotaj, Franci Sadol-šek, Erhard Ošina, Mari Dou-jak, Marija Benetik in Marija Ošina. Prav tako se zahvaljujemo za kvalitetno izvajanje pevskih točk moškemu pevskemu zboru „Foltej Hart-mann" SPD Edinost iz Pliberka, moškemu pevskemu zboru SPD „Valentin Polanšek“ z Obirskega in mešanemu pevskem zboru Pevskega društva Sele ter njihovim pevovodjem Božu Hartmanu, Emanuelu Polanšku in Romanu Verdelu. In beseda zahvale velja tudi Mateju Rovšku za osvetljavo ter vsem uslužbenkam in uslužbencem osrednjih organizacij za njihovo organizacijsko pomoč. Naj ob koncu izrečemo toplo zahvalo še vsem številnim obiskovalcem in obiskovalkam spominske slovesnosti, v prepričanju, da smo s to prireditvijo skupno manifestirali izseljensko zavest, ki naj ostane živa med nami kot spomin in opomin! Zveza slovenskih izseljencev Politika STRAN petek, 17. april 1992 STRAN petek, 17. april 1992 Politika Visokohitrostna železnica skozi Rož in Podjuno Slovenija ponuja alternativo Slovenija bi lahko pomagala Avstriji in Koroški iz problemov, ki čakajo v zvezi z načrtovano gradnjo jugovzhodne železniške povezave. Slovenski prometni minister Marjan Krajnc je ob pobudi EL izrazil pripravljenost za konkretne pogovore. Na Koroškem se prebivalci v Rožu in Podjuni ostro branijo pred gradnjo visokohitrostne proge Dunaj — Graz — Celovec — Italija. Ta dvotirna proga (na kateri bi dnevno vozilo 250 vlakov s hitrostjo 200 km / h) bi po mnenju večine županov v Rožu bil katastrofalen poseg v življenjsko okolje prebivalcev. Pretekli teden je na javni predstavitvi v Celovcu župan Bistrice v Rožu Hubert Gradenegger dejal, da se bodo občine uprle tej gradnji z vsemi silami. Prebivalec iz te občine pa je celo menil, „da je Koroška zmagala že v enem obrambnem boju in da bo dobila tudi drugega — proti železnici“. Predsednik EL, občinski odbornik Andrej Wakounig, se je prav tako javno izrekel proti gradnji železnice skozi Podjuno in Rož. Wakounig: „Od projektirane železnice bi prebivalstvo ne imelo ničesar, saj bi tovorni in osebni promet drvel mimo njih ter jim le poslabšal življenjsko kakovost. Kmetom pa bi železnica razrezala polja in jim tako vzela gospodarsko osnovo.“ Kot alternativo je Wakounig predlagal traso skozi Slovenijo, ki želi in tudi potrebuje to povezavo z evropskim tržiščem. Z luko Koper pa se Avstriji ponuja izredno atraktiven prometni priključek. V Celovcu je na povabilo EL slovenski prometni minister Marjan Krajnc skupno s častnim konzulom Karlom Smollejem predstavil možnosti sodelovanja na tem področju; prvi konkretni pogovor je na Dunaju že stekel (NT je poročal). Ker tudi v Avstriji ne pričakujejo jugovzhodne železniške povezave pred 25 do 30 leti, je minister Krajnc ponudil zaenkrat izgradnjo obstoječe mreže v Sloveniji. Slovenija pa je pripravljena tudi za gradnjo visokohitrostne železnice. Finančnih sredstev Slovenija sicer sama nima v zadostni meri, možnost financiranja pa obstaja preko Svetovne in Evropske banke. Silvo Kumer Ni še recepta za preživetjnaših Kmetij v ES ■ » SR fc.. J _ Kaj pričakuje našega kmeta po vstopu Avstrije k Evropski skupnosti (ES)? O tem vprašanju so v okviru Globaškega kulturnega tedna razpravljali najvišji koroški kmečki zastopniki, ki so vsi po vrsti ugotovili, da čakajo kmete težki časi. Kljub temu pa je proti vstopu v ES le Skupnost južnokoroških kmetov (SJK). Poroča Silvo Kumer Predsednik Kmetijske zbornice dr. Walfried Wutscher je menil, da so mu znane velike težave, ki jih imajo kmetje danes v ES, kljub temu pa se je izrekel za vstop k temu gospodarskemu velikanu. Wutscher: „ES se ne bomo mogli ubraniti, zato se moramo nanjo pravočasno pripraviti.“ Predsednik Zbornice vidi za avstrijske kmete edino rešitev v tem, da bodo dobili veliko direktnih podpor. Prav tako za vstop v ES je voti-ral novi podpredsednik Zbornice Manfred Sumper (FP). Menil je, da mora Avstrija pri pogajanjih doseči za koroško kmetijstvo poseben status („benachteiligtes Gebiet“), ki bi omogočil direktne podpore kmetom. Zastopnik SP-kmetov Franz Matschek pa je od vseh najbolj optimistično ocenjeval položaj kmeta, za katerega se po njegovem mnenju v ES odpirajo velike možnosti („Feinkostladen Kärnten“). „Položaj kmeta je treba realistično ocenjevati,“ je Matschku odgovoril ek. sv. Fric Kumer. Kumer: „Če je kmet leta 1958 gradil hlev, ga je stala ura zidarja 18,— šil., za meter lesa je dobil 780,— šil. Danes zahteva zidar na uro vsaj 200,— šil., za meter lesa pa dobi kmet le okoli 1000,— šil.“ Zato je Kumer svaril pred vsakim pretiranim optimizmom, posebej pa je še opozoril, da se po morebitnem pristopu v ES ne sme začeti razprodaja domače zemlje. Proti vstopu v ES se je izreke dipl. inž. Štefan Domej (SJK), k1 je dejal, da se ostali kmečki zastopniki pač držijo linije svojih strank. Domej: „ES bo prinesla za navadnega konzumenta veliko prednosti, mleko, meso in drug1 proizvodi bodo cenejši, nastradal pa bo kmet.“ V okviru diskusije je DonneJ sprožil tudi vprašanje dvojezic- Socfo naši kmetje preživeli? Kmečki zastopniki so si bili različnega mnenja. Z l/1/v'e; ek. sv. Fric Kumer, Franz Matschek (SP), predsednik Zbornice dr. Walfried ujscher (VP), vodja diskusije dipl. inž. Hanzi Miki, dipl. inž. Štefan Domej (SJK) in podpredsednik Zbornice Manfred Sumper (FP). Foto: Fera-press nosti v Zbornici in v časopisu "Kärntner Bauer“. Wutscher, u|T1Per in Matschek k temu načelno niso zavzeli odklonilne-9a stališča, menili pa so, da za ® korak še ni dozorel čas, saj 1 'ahko prišlo do protestov. Zgle- da, da imajo strankarski kmečki zastopniki trenutno še več strahu pred jezikom naroda soseda v deželi, kot pred ES, ki bo verjetno ogrožala obstoj mnogih koroških kmetov. Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke: „Javno govorimo to, kar drugi mislijo potihem“ Citat, zapisan v naslovu, spada v programsko zakladnico Slovenske nacionalne stranke, izrekel pa ga je njen predsednik Zmago Jelinčič, ko smo se mudili pri njem na klepetu. m Piše Tadej Bratok Zapisati moramo resnico, da mala stranka, sedaj še izven parlamenta, v Republiki Sloveniji dobiva vse več pristašev. Glavni motto njenega delovanja je: južnjake ven iz Slovenije, Slovenija mora pripadati Slovencem! To pomeni: „Prizadevali si bomo, da v kratkem v Sloveniji ne bo nobenega neslovenca več, kar v bistvu mislijo vsi Slovenci, a si ne upajo povedati na glas.“ Zmago Jelinčič se na svojih predvolilnih shodih tudi fizično spopada z „južnjaki“, celo strelja nanje. Na to početje, razen zelo redkih izjem, nihče ne reagira. Ergo: „Neslovenci so največji sovražniki Slovencev, zlasti južnjaki iz nekdanjih jugoslovan- skih republik, ki so krivi za vojno, za dolgoletno ropanje deželice na sončni strani Alp, ki so krivi za to, da sedaj tako slabo živimo. In pa seveda komunisti, boljševi-ki vseh sort ter omahljivci v vrstah sedanje vladajoče kaste.“ „Nihče ne bo ostal nekaznovan,“ je drugi motto Zmaga Jelinčiča. S tem misli zlasti na „rdeče direktorje, ki so v času slovenske pomladi in vseskozi zatem sistematično ropali slovenski narod, znosili milijone dolarjev na varno v tujino, sedaj pa preko Zbora združenega dela (= tretja zbornica slovenskega parlamenta) ovirajo privatizacijo“. Ministru Bavčarju Nacionalna stranka zameri, ker je v „dobršni meri ohranil nekdanje boljševistične kadre, ki so še vedno zve- sti Beogradu“. Nad Jan jato^ž LT "dceiu prostozidarskih Janšo se stranka zmrduje e drurVF90 nienih članov je tudi ker je v vrstah slovenske voj 9ih slovenskih strankah; še vedno pustil nekdanje o ^ u 9anizirano svojo obvešče-JLA. In tako naprej, ^o^obrn S u^° in je tako dokaj čudno, da stranka P jnci'avnani0^6^003 0 početju in kamor pride, izzove kakšen |iitik nju najvišjih slovenskih po-dent med „južnjaki 'bornžiJ113 tuc*' dobro izurjene i°- a jutrj n.e enote, ki bodo nema- -Air-aiO'nifnrry, Ze °blekle strankarske Marširamo, marsiraju Torme Iz naštetega bi se dalo sjdeP Prj te ti, da gre za dokaj rasistično ^st negre pozabiti'nekaj militantno, ako ne celo mago 93- Predsednik stranke fašistično nastrojeno slr^/rrhacevtskp ’ J6 ^ SV°jemU „Nikakor ne,“ zatrjuje Zrna^0jak s^ kemu pok|ICu najprej Jelinčič. „Mi smo nacionaUt prj j ognjen, krst je doživel stranka, kakršnih je po ^Hje v 70 ihk| Jr^ncoske tuJske ogromno, fašistične stratnk® nif prvi SlrS ' na‘° Je zasl°-čisto nekaj drugega, tudi taks^ese^^Slovenec k,,« v n**,, je po i,™ anJe, zakaj si je stranka bo'-3 bataljon dobrih petsto Ljn Zeriib pripadnikov, Jelinčič as na9a PreProsto, češ: stalno jy^nj3, aa3ih shodih napadajo iti, to • ’ Policiia nas n°če bra-Ititi’g rei se imamo pravico bra-itn dnnu]ln navprašanje, od kod p^Uenje za nošnjo orožja, Jovoii U3no odvrne, da takih lliuh\nj paö nimajo. Policija 1 JUb tamu ne reagira. S(ov 'ma anaka nacionalna stranka 3aniZjrCas okrog tisoč članov, or-iZeIho Dnana I® Procej konspirativ-načelu prostozidarskih Evropi kar precej. 70vražnik( enec, ki je v času vojne uničil ne ov tank pri Brezovici. < * Z MOJEGA VIDIKA Kotmara vas: Peter Offner novi podžupan Na seji v sredo, 8. aprila, že tretji v letu 1992, je inž. Peter Offner (SPÖ) prisegel kot novi 1. podžupan; doslejšnji podžupan Bruno Buzzi je oddal vse občinske službe. Namestnik Petra Offnerja v občinskem predstojništvu je Fritz Planinger. Peter Offner je tudi predsednik odbora za gradnje in kulturo; v nadzorni odbor je prišel namesto njega Max Veratschnig, v odbor za okolje in tujski promet pa Maks Tschemernjak. Gottfried Wurzer je novi član odbora za družine, socialno skrbstvo, zdravje in šport (namesto Herberta Schweia, SPÖ). Nova članica občinskega odbora je Josefa Suppan. Med deli za kanal ob stari hum-perški cesti bojo obnovili občinski vodovod (doslej cevi iz durita, nove bojo iz simalena); občina bo plačala samo material. Prišla bo tudi nova odredba za davek na pijače. K asfaltiranju poti v Črezdolu bo občina prispevala 600.000 šilingov (dolžina 1,9 km, celotni stroški ok. 3 milijone, dežela prispeva 70 odstotkov, od preostalih 30 % pa občina 70 %). Za konec je župan Hugo Gčtz-haber prebral predloge; EL predlaga, naj občina čimprej postavi pri pokopališču zabojnike za ločevanje pokopaliških odpadkov; to je potrebno tako iz ekoloških kakor denarnih razlogov. RUDOLF II. Miselna zveza, ki jo ustvarja ime bivšega zveznega I predsednika in enega od sedanjih predsedniških I kandidatov, izvira iz upanja. Zavest, občutek, imeti I na vrhu države instanco — ali recimo raje osebnost, h kateri se lahko zatečeš, ko gre vse po zlu, za posameznika in za skupnost nekaj pomeni. Zvezni predsednik Rudolf I. je znal pokazati, kako blagodejna zna biti že samo dobra beseda — dobra, kot je lačnemu dober kruh, bi dejal pesnik. Pripadniki slovenske narodne skupnosti in drugi, ki jim je resnično pri srcu spoštovanje, poštenost in mir, smo primerno znali pokazati hvaležnost. To ni bila slepota. Ko v času volilnega gibanja iščeš neke take misli, si seveda zelo blizu roba, kjer zdrkneš na ravan cenenega agitatorja. Prav velikih težav s tem ne bi imel, saj kot poznavalec ne poskušam prikrivati politične pripadnosti. Težje je verodostojno zatrditi, da je za tem velika mera resničnega prepričanja. Res, da so bila osebna srečanja z dr. Rudolfom Strei-cherjem bežna. Lahko pa rečem, da je osebnost, ki žari, ne nekje v nedostopni višavi, temveč neposredno v bližini, človeško in neprisilno. Pričakujemo, da se vest bodočega zveznega predsednika ne bo ravnala po modi, časovnih tokovih in večinah, temveč na temeljih .človečanstva, resnice in pravice. Človek, ki ga življenje v mladih letih ni razvajalo, ki pozna muke umazanega ročnega kakor izostrenega umskega dela, in ki je vajen pogovora z ljudmi, ne le na gladkem diplomatskem parketu, temveč tudi tam, kjer ni varen pred brcami, ne more biti napačen človek. Taka osebnost na vrhu države zna krepiti hrbtenico malemu človeku in manjšini, ki noče biti izločena iz družbe. To je tisto, kar ustvarja zaupanje. Seveda o zaupanju ni mogoče glasovati. Glasovi pri volitvah bodo do neke mere predplačilo za voljo in sposobnost, moč in modrost pri izvrševanju poslanstva zveznega predsednika. Vsega tega bo še kako treba v tem razgibanem času. Vsi, ki se ženemo za to, da bi se ljudje v naši deželi resnično razumeli, da bi drug drugega spoštovali, ohranjali zdravo samozavest in zlasti še ze to, da ne bi malomarno zapravljali kulturnih dobrin, ki so bile podarjene skupni domovini, iščemo oporo v svetlih likih, ki jih žal ni na pretek. Jaz bom volil dr. Rudolfa Streicherja za zveznega predsednika. Morda pa potegne še kdo z menoj! Če ne v prvem, pa vsaj v drugem volilnem postopku. Oprostite, da ob prazničnem vzdušju ne pišem o kakem vstajenju. Taki smo pač ljudje, da spet in spet pademo. Po padcu pa je treba vstati. Da bi še dolgo vstajali z lastnimi močmi! — To so moje želje. Tomaž Ogris Razno Elan sprejet v Austria-Skipool Tudi korak na borzo je načrtovan Po velikih gospodarskih težavah plava Elan v mirnejših vodah. 1. aprila letos je bila v Kranju v trgovskem registru registrirana nova ELAN AG Slovenija. 22. aprila pa je na programu zasedanje delničarjev. Možno je, da bodo od tega dne naprej na trgu v prosti prodaji delnice Elana. Dolgoročno načrtuje Elan tudi korak na borzo. Na Brnci se je ta teden predstavilo novo vodstvo Elana. Generalnega in finančnega direktorja bo dobilo podjetje šele na zasedanju delničarjev 22. aprila, toda novi organizacijski koncept Elana je že izveden. Že med stečajem so se osamosvojile posamezne tvrdke Elana (ski, marine, flight, šport, comerce, Service). Tako Elan na trgu ni prišel v večje težave. K temu so seveda mnogo doprinesle Elanove hčerke v inozemstvu, ki so bile v bistvu tudi po težavah v Begunjah vedno likvidne in so skrbele za dobavo surovin ter tudi za prodajo na trgu. 11. marca letos je družba KOMEL (to je konzorcij največjih upnikov) kupil Elan Begunje. Ostali upniki bodo po vsej verjetnosti izplačani z 80 % obveznosti. 22. aprila bodo na zasedanju delničarjev odločili, ali bo Privredna banka Zagreb koristila svojo pravico, da odkupi po ugodnejši ceni delnice v vrednosti 75 mio. nemških mark. Če ne, bodo te delnice sprva v Sloveniji v prosti prodaji. Ena delnica bi stala 100 mark. Dolgoročno načrtuje Elan korak na borzo^ Vodja menedžmenta Elana Željko Lalič je zelo optimističen, da bo to možno izpeljati, saj trenutno ocenjuje podjetja neka vidna avstrijska banka, ki je podala že zelo pozitivna vmesna poročila. V Begunjah so tudi znižali število sodelavcev od 1400 na 640, kljub temu pa je ostala produkcija enako visoka. Poslovodja Vilko Bogataj je to utemeljil s tem, da se v prejšnjem Elanu ni delalo dovolj produktivno. Popolnoma na višku je trenutno Elan Brnca. Poslovodja Vili Moschitz je poročal, da ima tovarna rekordno število zaposlenih (170), prav tako rekordno višino je dosegel promet s 430 mio. šilingov. Na Brnci so preteklo sredo zabeležili nadaljnji uspeh: Elan je podpisal triletno pogodbo z Austria Skipoolom (sprejeta je bila tudi tvrdka Salomon). Dve leti bo Elan dajal smuči na razpolago naraščaju, od leta 1994 naprej pa bodo lahko vozili z elanovkami tudi avstrijski tekmovalci v svetovnem in evropskem pokalu. Povpraševanje po njih je tudi med vrhunskimi avstrijskimi smučarji veliko, je potrdil zastopnik Skipoola. Silvo Kumer NOVO NA KNJIŽNEM TRGU Knjiga o davčnem pravu izpod peresa našega rojaka! Na Dunaju je te dni pri imenitni založbi ORAČ (založba ORAČ je v prvi vrsti specializirana na gospodarske in davčno-pravne publikacije) izšla knjiga našega rojaka Marjana Wakouniga (Kovačev iz Mlinč v Podjuni, maturiral na Sloven- I'alBsM'f Lr®»* pr‘lf“2L~= ski gimnaziji I. 1976). Skupaj z avtorjem mag. Rein-hardom Stögerjem (visok uradnik dunajske finančne uprave) dr. Wakounig v razumljivih primerih predstavlja avstrijsko davčno pravo. Prav tako.v tej knjigi nakazuje posledice davčne revizije, ki nastanejo takrat, če se podjetnik ni držal davčnih predpisov. Knjigo, ki je na tem področju enkratna v Avstriji, naj bi si kupil vsak slovenski podjetnik, ki ima opraviti s finančnim uradom. Cena je 495,— šilingov; knjigo je mogoče naročiti kar pri založbi ORAČ na Dunaju: 1010 Wien/Dunaj, Graben 17, tel. (0222) 55 16 21 - 0, faks (0222) 55 16 21 - 79. PISMA BRALCEV Spoštovani uredniki! V številki NT/13 berem o uredniški svobodi. Tudi oblika NT je vedno bolj pregledna. Posebne strani pa bo potrebno imeti za predloge glede našega narodnega zastopstva. V zvezi z narodnim zastopstvom je vprašanje volilne pravice kot eno od poglavitnih vprašanj. Če hočemo imeti koroški Slovenci demokratično zastopstvo, potem morajo imeti vsi Korošci, ki znajo slovensko, volilno pravico. Kandidati pa se morajo k slovenski narodnosti priznati in to podkrepiti z aktivnim delovanjem v vsaj eni slovenski organizaciji. Poleg tega ponovno poudarjam, da mora biti naše narodno zastopstvo oz. parlament neodvisno od kandidature Slovencev, ki kandidirajo za politične stranke v deželni zbor. Sicer pa tudi deželna in zvezna vlada pričakujeta, da imamo Slovenci demokratično izvoljeno zastopstvo, ker bi tako imeli pravega pogo- vornega partnerja. Iluzija pa je, da bi katerakoli slovenska stranka zajela skoraj vse Slovence kakor zajame SVP Južne Tirolce. Pozivam vse koroške Slovence in nam naklonjene osebe, da zavzamejo k zgoraj navedenim predlogom svoje stališče ali da predložijo drugačne konkretne predloge. kom. sv. Franc Rutar, Dobrla vas PREKLIC Zveza slovenskih zadrug v Celovcu r.z.z o.j. preklicuje svoje trditve, da je gospod Zvezdan Martič kot avtor televizijske oddaje dne 7. 2. 1991 namenoma prezrl Zvezo slovenskih zadrug in da se zato sprašuje, kaj so mu prikazane celovške banke za to dale. Zveza slovenskih zadrug v Celovcu V četrtek, 23. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi Podijska diskusija KDO NAJ ZASTOPA KOROŠKE SLOVENCE? IZ DRUGIH ČASOPISOV Precej bolj trdoživa pa je „ Riz; zijeva nagrada“, ki je bila le lučaj od celovškega mestnega gledališča, v Evropski hiši, podeljena bivši urednici nemškega cerkvenega lista na Koroškem, Mariji Halmer. Le-ta seje vzorno zavzemala za težnje, želje in zahte; ve slovenske narodne skupnosti na Koroškem, kar pa ji brez dvoma ni olajšalo dela, ki gaie končno resignirano opustila. Rizzijevo nagrado, poimenovano po pesniku Vincencu PlZ' ziju, ki seješolal v Ljubljani in ki je v predmarčni dobi prejšnjeg3 stoletja pozival k sožitju in se Na radost ob podelitvi je žal padla sonca zavzemal za enakopravnost obeh jezikov in kultur os Koroškem, podeljujeta Zvez3 slovenskih organizacij in SIO" venska prosvetna zveza oseh; nostim iz večinskega naroda, k' se zavzemajo za enakopra^' nost Slovencev na Koroške^1-Na radost ob podelitvi je Ž31 padla senca, ker se je nagt3' jenka za nagrado zahvali13 zgolj v nemščini, čeprav se ie slovenščine kar dobro naučil3' In še to bi moral dokaj tolera3' ten človek prestati mirne kP1 Bolela je le utemeljitev, saj \e bila voda na mlin vseh tist'1 „načelno“ naklonjenih do Sl°' vencev, ki se vedno spet zah3' rikadirajo za formulo, da bi slovenščine že naučili, če ne 3 bila tako hudičevo težka. S takim argumentativni31 ovinkom se je lahko delati mu tikulturnega! Pika na i svečanosti ob pod3 litvi Rizzijeve nagrade pa je g° tovo bilo dejstvo, da se je n3 grajenka po dolgem 1 polemičnem govoru končh zahvalila s floskulo „Hvala lePg in nasvidenje“. Vsaj meni se I to zdelo tako, kot bi se za dah3 od Vas naenkrat poslovil s t° mulo „Danke schön, AuWe dersehen!“ Pa brez zamere. Horst Ogris v dnevni^ „Slovenec" (7. 4. 199^ Velika noč STRAN Velikonočni prazniki so slej ko prej Pri zvestih in mlačnih kristjanih največji praznik v letu. Saj že samo prebujanje narave napravi Prebivalce budne in pozorne. Spreminja se le način obhajanja za krščanstvo glavnega praznika — ban vstajenja. Piše Martin Komar Pred več desetletji je bila razlika veliko večja. Ljudje so živeli skoro samo na kmetih in niso bili rTled seboj sprti zaradi politikov II1 sredstev javnega obveščanja, ^ato so vsi gojili skupni materinski jezik in si tudi brezpogojno v tedanjem pomanjkanju med seboj pomagali. Ker so visoko cenili družabnost, se je le-ta še Posebej izkazala pri praznovanju velike noči. Prva skrb je bila, da vsi prejeli zakrament svete po-0re. Za prekupčevalce, ki pač nis° znali govoriti resnice, je bil Pamenjen dan za spoved šele ob °ncu posta, na veliki četrtek. Pri nas v okolici Kazaz se je Poprava na veliko noč pričela že v začetku posta. Potrebno je bilo Poskrbeti in nacepiti bakle (deb- smreke), da so do krstnice sahnile. Nakopali smo veliko oličino štorov, jih nadrobili, iz J'n naredili na bližnjem, takrat 6 Qolem, medtem že z gozdom araščenem, homu kupce, v ob-1 rožnega venca. Te smo v so-oto na krstnico zvečer zažgali in 'Pni so bili v velikem delu Podju-e- Vaščani so takrat v procesiji P||li, fantje pa spredaj sukali ožgane bakle. 2 P° vseh vaseh so zbirali denar smodnik, saj je bilo častno, se v velikonočnih dneh stre- DniH d koncil°ni ni bilo še po-danskih sv. maš, tako se je 0 J P.0 tihem že v soboto zjutraj ,, asi'a aleluja in so se razvezali st aov'- To je bila znak za prvi strel in ., s tem se je začelo praz-bii hi3 razPol°ženje. Prvi višek je dil ,|.a90slovitev velikonočnih je-nošare jedil so k blagoslovu so n3 .dekleta- Fantje - strelci odri a2ili’ pr' katerem dekletu naj rilo aj° dvojni ali tr°jni streL Me' smnH6 tuc*' P° darovih za bilo ni^' Drugi višek dneva je le h.|VS*aienjsko praznovanje. To Ce ..0 Pr°ti noči. Farani so v pro-mrJ'z duhovnikom, ki je nesel Dpii s [janco, šli po vasi, molili in sebn8 lkonočne Pesmi- Vzeli 50 3 p0 nhh'vse eerkvene bandere. tako '10du 30 *3'le kratke litanije; nočinSO-Verniki lahko še pred pro-P.H31'dornov. Zavstajenjsko š6v 3IJ0 si je v tistih trdih časih nekf; prizadeval, daje imel vsaj nosom °Ve obleke in si jo je s po-^ nadjal prvič na ta praznik. s pet se j0 navsezgodaj eljalo. Po obvezni praz- nični sv. maši so bile pri raznih sosedih igre s pirhi (pobarvanimi jajci). V ponedeljek so bili v navadi obiski. Tedaj so botri obiskali svoje varovance in jim prinesli pogačo in jajc. Seveda je imela vsaka družina šunko, da je lahko obiskom narezala žegen. Gospodinje so si štele v čast, da so lahko pogostile vsakega, ki je prišel na obisk. Pravilo je bilo, da naj za srečo vsak med prazniki užije sedem različnih žegnov. Radi smo takrat segli k ponujeni jedi. Danes pa se mnogi bojijo, da bi ne dobili preveč masti v kri. Kristjani smo pa tudi danes kot nekdaj upravičeni, da naznanjamo praznik, kot ga opeva pesem: Dan presveti, dan veselja! Ivan Malavašič Velikonočno jutro Rodi se jutro v zarji zlati, odmika v daljo se somrak, pojo zvonovi v pesmi blagi in v cerkev vodi nas korak. Pred nami, bratje, je VSTAJENJE, ves poveličan KRIŽ žari in novo že brsti življenje, nam vero, upanje budi. Res, vstal je, kot je napovedal in to obljubil tudi nam, z Ljubeznijo na nas pogledal, da kdor je z NJIM, ni nikdar sam. Zato veselo vsi praznujmo, zahvalna pesem naj doni! NJEGOVE zmage se radujmo, ki v naših srcih zdaj živi! Velika noč nekdaj In danes Pogovor s Fritzom Lennkhom STRAN -< petek, I U 17. april 1992 Anton Martin Slomšek (1800—1862) je leta 1846 postal lavantinski škof pri Št. Andražu na Koroškem. Leta 1859 je škofijski sedež preselil v Maribor in z novimi škofijskimi mejami usmeril poznejši slovenski narodnostni razvoj v državno celoto. S svojim teološkim, vzgojnim, literarnim in narodnobuditeljskim delom je Slomšek zaznamoval slovensko 19. stoletje. Razstava govori o Slomšku in njegovem stoletju, ki je sprožilo pomembne politične in kulturne premike v razvoju slovenskega naroda. Slovenska državna razstava 1992 ANTON MARTIN SLOMŠEK Maribor — Pokrajinski muzej 20. maj — 28. november 1992 Na razstavi je mogoče videti bogato izvirno gradivo, ki pripoveduje o Slomšku in njegovem delu: originalne listine, Slomškove rokopise, Slomškove osebne predmete, škofovski ornat, mašne plašče, cerkveno posodje, literaturo, dokumente o beatifikaciji, posebej dragocena je galerija Slomškovih likovnih upodobitev. Slomškovo ustvarjalno osebnost dopolnjuje splošna podoba 19. stoletja: portreti cesarjev, papežev, škofov, arhivsko gradivo o prelomnih dogodkih, predmeti iz kulturne zgodovine, dela iz slovenske književnosti in likovne umetnosti, dokumenti o selitvi škofijske prestolnice iz Št. Andraža v Maribor, podobe Maribora in drugih slovenskih krajev ter še številni drugi eksponati. Z razstavo se spominjamo 130-letnice Slomškove smrti in slovenske preteklosti, ki je utemeljila današnjo slovensko državo. Cerkev, še bolj pa njene uradne ustanove, zgubljajo v naši družbi pomen. Tak razvoj opažamo tudi na Koroškem, kjer še posebej primanjkuje duhovnikov. Do demokratizacije v cerkvenih ustanovah slej ko prej še ni prišlo, ob delovanju raznih gospodarskih cerkvenih podjetij pa preostaja še vprašanje, kakšno moralo odgovorni za te ustanove pridigajo. Kako gleda na ta in druga aktualna vprašanja mladi, kritično misleči duhovnik, lahko preberete v naslednjem pogovoru z župnikom Fritzom Lennkhom. Z župnikom Fritzom Lennkhom se je pogovarjala Heidi Stingler Kritična razmišljanja župnika Fritza Lennkha 0 MULTIKULTURNI DRUŽBI Fritz Lennkh je eden izmed maloštevilnih „nemško govorečih demokratov", ki je spoznal dejstvo, da se je treba naučiti tudi jezik soseda, če ga hočeš dejansko razumeti. Zato se je Lennkh sam naučil slovensko in je mnenja, da na tej osnovi lahko več prispeva k izboljšanju odnosov med obema narodoma. Po njegovem pojmovanju o multikulturni družbi lahko govorimo šele takrat, ko vsak govori jezik soseda, ko spozna njegovo kulturo in življenjske navade. Vse ostalo so prazne besede, tako Lennkh, ki slej ko prej z velikim zanimanjem zasleduje koroško manjšinsko politiko. 0 MANJŠINSKEM VPRAŠANJU IN VLOGI CERKVE Pomembno vlogo za razvoj slovenske narodne skupnosti so po mnenju Lennkha imele cerkvene institucije. Poskrbele so npr. za ustanovitev dvojezičnih otroških vrtcev ter zasebne ljudske šole v Celovcu. Lennkh je prepričan, da danes v Celovcu ne bi bilo javne dvojezične ljudske šole, če Cerkev ne bi napravila prvega koraka. 0 MANJŠINSKEM VPRAŠANJU Z DRUŽBENOPOLITIČNEGA VIDIKA Vzdušje nasproti koroškim Slovencem se je po mnenju Lennkha v zadnjih letih presenetljivo izboljšalo. To kljub diskusiji o reformi dvojezičnega šolstva. Pri tej razpravi je Lennkh redno zagovarjal stališče, da bi bila obvezna dvojezična šola najboljša. Če bi vsi otroci znali jezik soseda, bi imeli manj predsodkov in bi na ta način dosegli boljše sožitje obeh narodnih skupin. Vendar se je tudi na področju šolstva spremenilo na boljše. Razveseljivi so tudi podatki o prijavah k dvojezičnemu pouku ter ustanovitev Dvojezične trgovske akademije. Nujno potrebno pa je, da bodo slovenske organizacije našle model za skupno politično zastopstvo, tako da bodo lahko bolj učinkovito zasledovale svoje politične cilje. Prepiri in nesoglasja med obema osrednjima organizacijama bodo prav gotovo velika ovira pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Glede političnega zastopstva koroških Slovencev je Lennkh mne- 99 Glede političnega zastopstva sem mnenja, da manjšini več zdrave samozavesti ne bi škodovalo. Pri tem velja, da most dni le, če sta stebra na obeh straneh dovolj močna. ŽUPNIK FRITZ LENNKH 99 O multikulturni družbi lahko govorimo šele takrat, ko vsak govori jezik soseda. Vse ostalo so prazne besede. ŽUPNIK FRITZ LENNKH nja, da manjšini več zdrave sa; mozavesti ne bi škodovalo. Pr' tem velja, da most drži le, če st3 stebra na obeh straneh dovo') močna. O integraciji Slovencev v stranke Lennkh noče poved3*' svojega mnenja. Na vprašanj3' ali jemljejo stranke svoje slovenske člane resno, morejo odgov3; riti le tisti, ki so v stranko sam1 integrirani. 0 DELOVANJU CERKVEN^ GOSPODARSKIH USTANOV Določene cerkvene institucij3 kot na primer sanatoriji ali Pa tudi Mohorjeva družba, so se tako vsaj zgleda — bistveno o daljile od namenov, ki so j' prvotno imele. V ospredju je Q°-spodarstvo, in to z vsemi svojim hibami. Kljub temu je Lennk proti temu, da bi se take kat°^ liške ustanove razpustile. Nujn STRAN Pogovor s Fritzom Lennkhom Župnik Fritz Lennkh je študiral teologijo na Dunaju in v Salzburgu, kjer je spoznal tudi slovenske duhovnike iz Koroške. Tam se je Lennkh, ki je doma na Salzburškem, prvič soočal z vprašanjem koroških Slovencev. Po zaključenem študiju se je odločil za dušno pastirstvo na Koroškem. Trenutno dela kot duhovnik v Celovcu v Welzeneggu, v prihodnjih tednih pa bo Prevzel odgovorno delo ravnatelja Dušnopastir-skega urada in bo poleg tega duhovni vodja Katoliške akcije. Potrebno pa bi bilo, da bi gospodje v vrhovnih etažah teh hiš spet enkrat razmišljali o prvot-[’ern namenu svoje družbe in keko bi se dal ta namen pod današnjimi pogoji uresničevati. OMANJKAJOČI demokra-IjZACIJI v CERKVI . ® tem, da so se vpeljale volitve 2uPnijskih svetov, je prišlo v cerkvenih krogih do pravega navdušenja. Nekateri so pričakali, da bo tako možno doseči večjo demokratizacijo v Cerkvi. . 0cta marsikatera upanja se niso 'zPolnila. Izkazalo se je, da gre u 2a gremij, ki ne odloča o raz-n|n vprašanjih. Je bolj organizi-ran krog ljudi, ki izvršuje raznorazna dela v fari. Da do demokra-'Zacije v Cerkvi še ni prav prišlo, p® v glavnem moti ljudi, ki niso tivno vključeni v kako cerkve-no ustanovo. 99 S tem, da je vedno več starih in vedno manj mladih duhovnikov, nastane za mladinca vtis, da je to itak poklic le za upokojence, ki za mladino ni atraktiven. Župnik fritz lennkh Ü 0 POMANJKANJU DUHOVNIKOV Na Koroškem dela trenutno okrog 300 duhovnikov. To pomeni, da je tudi v naši deželi precejšnje pomanjkanje duhovnikov. Vzrokov za to je več. Sprva je treba ugotoviti, da Cerkev kot ustanova ter tudi njene uradne institucije zgubljajo pri ljudeh na pomenu. Nadalje je tako, da mladina danes zaradi pomanjkanja duhovnikov tudi nima več tistih idealov, katere bi hotela posnemati. S tem, da je vedno več starih in vedno manj mladih duhovnikov, nastane za mladinca vtis, da je to itak poklic le za upokojence, ki za mladino ni atraktiven. Nenazadnje pa poteka proces demokratizacije v Cerkvi tako počasi oziroma neopazno, da ima zato kritično misleča mladina svoje največje težave. 0 CERKVENEM DAVKU Neosporavano je, da Cerkev potrebuje denar, ki zagotavlja čimvečjo neodvisnost od države. Vendar plačujejo trenutno ljudje cerkveni davek, katerega višina je za vsakega znosna. Kljub temu bo morala Cerkev opustiti načelo eksekucij. Na-splošno je Lennkh mnenja, da cerkveni davek ne bi bila osrednja točka pogovora, če bi bili ljudje zadovoljni s tem, kar jim Cerkev nudi. Pogostokrat še pride k celotni problematiki tudi dejstvo, da so številni zakoni ločeni. Ti se vprašajo, ali lahko zaradi tega od Cerkve še kaj pričakujejo. Zato je Lennkh mnenja, da mora Cerkev dati tudi takšnim ljudem možnost za nov začetek. 0 CELIBATU IN VLOGI ŽENSK V CERKVI Vprašanje celibata se ne da enostavno rešiti. Brez dvoma ima celibat tudi teološko in biblijsko ozadje. Na drugi strani je tako, da mlini v cerkveni zgodovini počasi meljejo. Glede celibata in vloge žensk v Cerkvi bo še potrebno ustvariti novo zavest pri ljudeh. Fare se bodo pač morale navaditi, da nimajo totalne pravice do duhovnika. Da bi pa uspelo te procese pospešiti, si Lennkh želi čimveč angažiranih ljudi, ki bi aktivno sooblikovali in sovplivali na življenje v Cerkvi. Domače vesti Pri koroški Karitas opravljam civilno službo, točneje, v dnevni hiši, namenjeni brezdomcem. Tretjina od države zahtevane „službe za domovino“ je hvala Bogu že mimo, namesto puške pa spoznavam svet, ki bi mi sicer verjetno za zmeraj ostal tuj. Vsaj nekaj pametnega. UTRINKI Z DRUGEGA SVETA Piše mag. Rudi Vouk Kakšnih sto jih je, klientov te dnevne hiše. Nudi se jim južina in malica za deset šilingov, prha, možnost za pranje, prostor za čez dan, nekaterim tudi prenočišče. Sodelavci Karitas skušajo najti stanovanja, pomagajo pri uradnih poteh, poslušajo pripovedovanja o vsakdanjih težavah. Glavna naloga je pomoč v finančnih zadevah, da pridejo naši klienti do socialne podpore, penzije — skratka, do sredstev za preživetje. Klasičnih klošarjev je od teh sto ljudi le kakšnih deset, in zmeraj manj jih bo. Pozimi sta dva umrla za TBC, kar je težko verjeti ob vseh možnostih avstrijske zdravstvene oskrbe. Toda v tem se kaže nezmožnost za urejanje lastnega življenja ali pa celo malomarnost do njega. Po smrti teh dveh klošarjev je bilo treba nekaterim od ostalih tedne dolgo prigovarjati, naj grejo na preiskavo. Nekateri še zmeraj niso šli, vsaj eden se je nalezel, pa je kljub nevarnosti za sebe in za vso okolico začasno ušel iz bolnice. Večina klientov dnevne hiše so ljudje, katere, če bi jih sre- čal na cesti, gotovo ne bi štel med brezdomce. Alkoholiki so domala vsi. Alkohol je tudi vzrok, da so brez denarja in brez službe: če se jim najde delo, dva ali tri tedne pridno delajo, potem pa jih za par dni Mag. Rudi Vouk opravlja civilno službo, namenjeno brezdomcem zmanjka. Služba je proč, poišče se nova, igra se začne od spredaj. Po treh ali štirih poskusih je jasno, da bo ta človek za zmeraj ostal brez dela. Problem z alkoholom bi se kljub temu še dalo nekako urediti. Dosti hujše so moderne droge — ne heroin ali Cv bistvu nenevaren) hašiš, temveč me-dikamenti. Če povprečen človek vzame samo pol rohypno-la, bo nekaj ur sladko spal. Nekateri naših klientov pa jemljejo po celo škatlo naenkrat. Nekaj požirkov alkohola navrh — in nihče ne more več garan- STRAN -j r\ petek, lO 17. april 1992 Domače vesti tirati za obnašanje tega človeka. Zdravnik, ki je pripravljen tem klošarjem dajati recept za te medikamente, za moje pojme ni nič boljši od dealerja z mamili. Naj imenujem samo enega, znanega in priljubljenega med vsemi celovškimi klošarji: dr. Holzerja na Bahnhofstraße. Jasno, da je večina že kdaj pa kdaj bila v zaporu. Nič hujšega niso storili, v glavnem kaj malega ukradli, se v pijanosti pretepali ali poškodovali kakšno stvar. Da zapor v teh primerih nič ne zaleže, je očitno. Pametnejše rešitve seveda tudi ne vem. Solidarnost med klošarji je izrazita — solidarnosti do drugih socialno šibkih pa ni. Toliko godrnjanja nad tujci in azilanti kot v preteklih mesecih še nikdar nisem slišal. Jeza na politike, podjetnike, sodnike in uradnike pa je včasih prav strahovita. Predvsem na socialnem uradu seveda dajejo klošarjem dosti povoda za jezo: dve uri čakanja na „avdienco“ je najmanj, toda ne zaradi preobremenjenosti uradnikov; nekateri demonstrativno srebajo kavo in berejo časopis. V okviru Kontaktne leče je letos mladina povabila tudi zastopnike osrednji!1 organizacij, deželnozborsko poslanko mag. Meiitto Trunk in pliberškega župana mag. Raimunda Grilca na celovški Novi trg, da bi tam razpravljali o integraciji narodne skupnosti. Piše Heidi StingleC 2 tesne: dr. Matevž Grilc, mag. Melitta Trunk, dr. Valentin Inzko, dr. Jože Messner in mag. Raimund Grilc. fyjdijska diskusija v okviru Kontaktne leče „V občini Iberk integracija dobro uspeva" Po dolgem razmišljanju se ie mladina letos le spet opogumite’ da je organizirala že tradicionaln1 mladinski kulturni festival KON' TAKTNO LEČO. Da bi mladince^ ne mogel kdo — morda iz vrst profesorjev — očitati, da današnja generacija ni aktivna, je mladina organizirala program za td dni, ki je bil tako natrpan, človek skorajda ni imel več Pre' gleda. Dobro zamišljena akc'la pa se je že kar prvi dan pri $te vilnih prireditvah izkazala k° nonsens. (Ena izmed izjem je odličen in dobro obiskan konceh skupine VOICE COMPANY.) neprijeten občutek je človek na Novem trgu, kjer so naši polit'. ki morda kakim desetim zainteresiranim razlagali, kako si Prea Budilko profesorje^! stavljajo integracijo manjšin^ Ne bom naštevala še več tekih primerov, kajti bilo bi jib 5 in še. Vzroki tega so verjetno raz. lični. Natrpan program in P°_ manjkljiva organizacija, P morda še to ali drugo. Vsekako pa se mi zdi, da je mladina letošnjim programom dokazat ^ svojo dobro voljo in delo. šujem pa se le, zakaj nihče o mladih ni imel ideje, da bi fesorjem postavil budilko. A morda profesorji kot vzgojita I mladine niso pristojni za boljsti sožitje med narodoma, ki 9 mladina želi? Upam le, da Pr° blem ni v tem, ker to za pro'6 sorje ni plačana dejavnost- predsednik NSKS dr. Matevž j" 1 c 16 Pd tem izrazil mnenje, da je vzdušje v zadevi manjšin-■i vPrašanja v zadnjih letih Veno izboljšalo. Zato pa je terTll:io|i potrebno kon-tivno delo narodne skupno-;e Sarne; če hoče doseči zastav-;rate. ci|ie- Potrebna bo demo-•a .!Caa 'n pluralistična organi-)rin h a stru^tura’ v kateri bi ahk n^' naroclne skupnosti 0 sami odločali o svojem za- stopstvu. Dr. Grilc je namreč mnenja, da bodo Slovenci enakovreden partner za politične stranke le takrat, če bodo imeli sami močno zastopstvo. Da lahko integracija narodne skupnosti v praksi funkcionira, je potrdil Pliberški župan mag. Raimund Grilc, član narodnostnega sosveta. V Pliberku je narodna skupnost na politični ravni integrirana preko frakcije. Prav tako dobro je sodelovanje med dru- štvi obeh narodnih skupin. Izkazuje se, da je dobro sožitje možno, če vladata medsebojno zaupanje in spoštovanje. Deželnozborska poslanka mag. Melitta Trunk pa je dejala: „Treba bo na poti v skupno Evropo še mnogo intenzivnega dela, če hočemo, da integracija ne bo ostala zgolj teoretična zamisel." Diskusijo je vodil pred žal skromno publiko dv. sv. dr. Valentin Inzko. Ponesrečena Kontaktna leča 1832 12 ®lčnjo soboto se je končala 3p0 0ntaktna leča. Kolikor se biig )n^am nazaj, še nobena ni let0§n^0 Ponesrečena, kakor ja ra9eclija se je začela s tem, šal a 0r9anizacijskem komiteju cijj nis° kaj slišali o demokra- Slavnan0 je bil° možno' da ie la d organizatorka komandira- svojim “Uckam funkcionarjem kot letoL?aektteri Pravijo. da i6 bila šna J-1 kontaktna leča uspe-naivaAC|tn° še niso seznanjeni z Kontakt6^'01' informacijami. Zovati c!|na leba ima namen pove-rečo m|0VenS^0 'n nemško govo-daia raladino. obenem pa naj bi stooiti adim onietnikom možnost Sarrio Pred.širšo publiko. Torej, Ce bi pozabili na prvotni smisel Kontakt rekli, da je bila letošnja uspešna. Obstaja možnost — bolje: preti nevarnost, da bo postala Kontaktna leča stvar komerca. Ali je resnično treba posebej razlagati, zakaj so zahtevali vstopnine? Zaradi nastopov izključno profesionalnih skupin jim je primanjkovalo mnogo denarja, ki so si ga z vstopninami želeli zopet nabrati. Zelo me zanima, kako visok (ali bolje: kako nizek) bo izkupiček Kontaktne leče, kajti kot je bilo zmenjeno, naj bi izkupiček letošnje Kontaktne leče dobile družine v Sloveniji, ki so med vojno utrpele škodo. Temu je še treba dodati, da so prav zaradi vstopnine sondirali celotno publiko. Večina obiskovalcev koncertov so namreč bili odrasli in ne mladina. ne leče, bi lahko V upanju, da bi stopnjevali ko- munikacijo, so letos prireditve razširili na ves Celovec. Na žalost je treba reči, da je tudi ta zamisel bila bolj ali manj kontrapro-duktivna; kajti ne samo prireditve, ampak tudi publika se je razpršila po celem Celovcu. Rad bi še nekaj omenil, kar mi leži zelo na srcu in mi dela hude preglavice. Že po tradiciji lahko najdemo v programu tečaj slovenščine za začetnike. Nekaj let nazaj, se spomnim, je prav ta tečaj štel kar 25 obiskovalcev. Letos je bilo zanimanje za slovenščino očitno bolj skromno — nihče se namreč ni udeležil tega tečaja. Prav to pa dokazuje, da so organizatorji gradili na napačni podlagi. Niko Sturm, dijak Slovenske gimnazije (7. razred) Božji grob: skavtski križev pot 1992 Na cvetno nedeljo zvečer smo se zbrali pri Božjem grobu, da si bolj zavestno predočimo Kristusov križev pot. Glavna zamisel letošnjega skavtskega križevega pota je bila povezava Jezusovega življenja oz. trpljenja z našim življenjem. Na podlagi primerov in situacij iz našega vsakdanjika se je izkazalo, da so naše težave zelo podobne težavam, ki jih je imel Jezus; predvsem, kar je v sklopu z družbo (družba narekuje držo, mnenje, družba sili h gotovim dejanjem). To je družba, ki ravna z nami kot z otroki. Pravi nam, kaj je prav — kaj ne, kaj je treba napraviti — kaj opustiti, skratka, kako se je treba vesti! Ampak saj smo odrasli in imamo svoje lastno mnenje, lastne predstave in — hvala Bogu — tudi svojo lastno vest! Ravnajmo torej kot odrasli, premišljeno in odgovorno, kakor mati ravna s svojim otrokom. Premislimo, ali je družba vredna nas, in ne obratno! V tem smislu je izzvenel skavtski križev pot 1992. Hvala vam, ki ste prišli, in upam, da ste si lahko vzeli nekaj misli s seboj domov. Dominik Kert PRIREDITVE Šmihel Premiera igre: „INŠPEKTOR NA OBISKU“ Čas: v nedeljo, 26. 4., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Nastopa: domača igralska skupina Prireditelj: KPD .Šmihel“ Vsi prisrčno vabljeni! Dobrla vas DEŽELA OB DRAVI Čas: v četrtek, 30. 4., ob 20. uri Kraj: avla glavne šole v Dobrli vasi Prireditelj: SRD „Srce" Vsi prisrčno vabljeni! Celovec ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ filmskega ustvarjalca Ivana Klariča Čas: v sredo, 29. 4. 1992, ob 18. uri Kraj: v Mohorjevi knjigarni v Celovcu Prihodnji četrtek, 23. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi KDO NAJ ZASTOPA KOROŠKE SLOVENCE? (glej stran 20) Gost v Našem tedniku STRAN u a petek, 17. april 1992 MOŽNOST DOBRE NALOŽBE DENARJA V DOMAČO DENARNO USTANOVO Zveza-Bank Celovec in Posojilnica-Bank Pliberk nudita do nadaljnjega svojim članom , strankam in drugim interesentom možnost rentabilne naložbe denarja v obliki dopolnilnega kapitala (Ergänzungskapital). Obrestovanje dopolnilnega kapitala znaša vedno 5 odstotkov nad najnižjo obrestno mero hranilnih vlog (Eckzinssatz). Danes pomeni to 8,75% na leto. Med drugim je možna tudi anonimna naložba z geslom ali brez gesla. Točni pogoji za pridobitev dopolnilnega kapitala so navedeni v kapitalni knjižici (Kapitalbuch), ki jo kot dokument vplačila izdata Zveza-Bank Celovec in Posojilnica-Bank Pliberk. Najmanjši znesek za pridobitev ter Posojilnice-Bank Pliberk je šil. 50.000.- na kapitalno knjižico. Dopolnilni kapital se šteje kot lasten kapital kreditnih ustanov. Od vplačila naprej more banka razpolagati z njim osem let s triletnim odpovednim rokom, kar pomeni, da je možno ta kapital odpovedati najprej po petem letu. Nato ga je možno odpovedati vedno na tri leta. Stranke, člane in druge kliente prosimo, da se v čim večji meri poslužijo te možnosti dobrega obrestovanja svojega denarja. Podrobnejše informacije dobite pri Posojilnici-Bank Pliberk ter Zvezi-Bank v Celovcu. Franc Gasser... ... o svojih spominih na otroška leta pred vojno:__________________ Rodil sem se leta 1927 pri Ri-gelnjaku v Kajzazah. Oče Rupert je bil tesar. Narediti je znal vse: delal je cokle za kmete, popravljal mline in strehe, delal pa je tudi krste. Tedaj je imel še vsak kmet doma široko žagane deske in jih je, če je v njegovi hiši kdo umrl, pripeljal mojemu očetu za krsto. V primeru, da je imel kmet dovolj denarja, je bila krsta črno pobarvana in je bil nanjo pribit kupljen križ. Tisti, ki niso bili dovolj premožni, so bili pokopani v naravni krsti in je bil črno pobarvan samo križ. ... o izseljevanju v Bil-čovsu: V naši občini so izselili take ljudi, o katerih so mislili, da niso nujno potrebni za domače gospodarstvo. Zato mojega očeta niso pregnali z domačije. Sicer je mnogo najvidnejših Slovencev imeloenakosrečo; jasno pa je, da so tudi v Bilčovsu izselili ljudi zato, ker so bili narodno zavedni Slovenci. Pregnane so bile družine Miklavž, Sramsičnik, Lukijevi, Mežnarjevi in Ravbarjevi. Domačini so to v pretežni večini odklanjali, nekateri pa pozdravljali. Določeno vlogo so pri njih igrale osebne riva-litete. Dobro pa se spominjam na prvo zborovanje domače NSDAP po izselitvi. Bilo je v šoli, ter zelo dobro obiskano. Glavni govornik NSDAPjedejal: „Odslej naprej nikogar ne bomo več izselili. Tisti, ki delajo proti zakonom, pridejo zato pred sodišče.“ ... o vzdušju v Bilčovsu, ko je prišel na oblast Hitler:__________ 90 odstotkov vseh naših mladeničev je bilo — čeprav Slovenci — navdušenih za Hitlerjugend. Fascinirale so nas uniforme, glasba ter sploh zborovanja v šoli. Edini, ki niso smeli obiskati 4HJ-zboro- vanj, so bili Miklavževi otroci in še nekateri drugi. Nekaj let nato so nekateri naši domačini podpirali partizane. Veliko jih ni bilo; sploh pa je večina koroških partizanov prihajala iz Slovenije ter ne iz južne Koroške. ... o časih, ko je bil član Koroške čete v Ljubljani:__________________ Leta 1944 sem moral k nemški vojski. Sprva sem bil na Poljskem, nato v Nemčiji, nazadnje pa so me ujeli v Jugoslaviji. Ujetnik sem bil od 1.1945. do 1947, mdr. v Ilirski Bistrici, Karlovcu, Zagrebu ter zadnjega pol leta v Ljubljani, kjer sem pomagal graditi ceste. y Ljubljani so po vojni ustanovili tudi Koroško četo, ki se je rekrutirala iz slovenskih vojnih ujetnikov. Nosili smo Titove uniforme-Orožja nismo imeli; na dnevnem redu so bila vglavnem predavanja oz. politične infiltracije. Iz Bilčov-sa smo bili pri Koroški četi štirje, eden od njih pa je pozneje postal predsednik bilčovške VDU, predhodnice FPÖ. ... o vrnitvi iz Koroške čete v Bilčovsj__________________ Leta 194/ smo bili odpuščeni iz Koroške čete. Ko smo zvlakom prispel' na Brnco, 30 nas Angleži dal' za nekaj časa v karanteno. Nato sem končno preko zgornje-koroškega kraja Bistrica ob Dravi prišel v Bil' čovs. Doma je naše slovensko društvo spet prire' jalo igre, nad odrom pa je visel velik transparent z napisom-„Hočemo priključitev k FLR Ju' goslaviji.“ Kot večina domačih Slovencev, se je tudi moj oče s tem strinjal. Tisti, ki smo bili v ujetništvu in poznali razmere v FLR Jugoslaviji, pa tega nismo razumeli. V tem času je med domačin' vladalo veliko sovraštvo. Ni bil° skoraj nobene prireditve, na kate-ri ne bi prišlo do pretepanja moo zagovorniki in nasprotniki Pr'" ključitve. V Celovcu sem spoznal tudi dr. Joška Tischlerja. Veliko sem z njim govoril. Bil je velik humanist in realist. Kot prvi je trezno gledal na OF in vprašanje priključitve. Franc Gasser STRAN Gost v Našem tedniku Poznan je daleč preko bilčovške občine. Ustanovil je moderno tesarsko podjetje in je več kot 35 let, mdr. kot podžupan, merodajno sooblikoval bilčovško občinsko politiko. Skratka: njegova življenjska bilanca je zanimiva in bogata. Danes je v pokoju, kar pa ne pomeni, da samo počiva. S Francem Gasserjem se je pogovarjal Janko Kulmesch Zanimiva bilanca Franca Gasserja • ■ . o časih, ko so ga zaprli, ker je delal dvo--____jezične napise:___________ Po vrnitvi iz ujetništva so me °niači^ mladinci pod vodstvom e a bilčovške OF Folta Kropivni-a Prosili, da naj k zgolj nemškim ajevnim napisom napišem tudi . °^enska imena. To sem storil, le Pa so nabili mladinci. Nekaj 1 Pozneje so me Angleži zaradi G hrUhestiftun9 im besetzten ebiet' za (jva zapr\\t čeprav Pisovsam nisem nabil. Angleži ■ Policija tega ni verjela in se je vr'^ sklicevala na neko pričo iz slovenskih aktivistov. Ta priča reki8 Pozneie to tuc,i potrdila in ti ia•*' sem mnenja, da se boš s ,ZP 2a9ovarjal kot mladinci, ki naAafclle deiansl<0 nabili.“ Na vsak nrpH1 nato Pr'šlo do procesa bi v°jaškim sodiščem. Gotovo sori^^ °l:)sodili na zapor, če žanHSCe ne vprašalo nekega Bilo a:ja iz Kotmare vasi, koliko pis 0pS^ao°v je za dvojezične na-rngn-^^zändarodgovoril; „Naj-dohii 70 oclstotkov.“ Tako sem samo pogojno kazen. ■ ■ ■ o dr. Jošku Ti-schlerju in njegovi po- žewai J6dogodku sem se zadr-lesnrv °jiv Golovcu. Delal sem pri Urchb~UStrijskem Podjetju ’aumer. v Celovcu sen spoznal tudi dr. Joška Tischlerja. Veliko sem z njim govoril. Bil je velik humanist in realist. Kot prvi je trezno gledal na OF in vprašanje priključitve. Spoznal je, da je že konferenca v Jalti odločila, da ne bo prišlo do spremembe juž-nokoroških meja. Diplomacija tedanje Jugoslavije tega ni hotela priznati in je bila vse drugo kot diplomacija. Bolje bi bilo, če bi takoj priznali meje in zato dosegli več manjšinskih pravic. Tischler je to videl, medtem ko je Janko Ogris st. bilmnenja, dajevseeno, kdo je v matični domovini na vladi. Nadalje je dr. Tischler mnogo storil za slovenske dijake. Marsikateremu je omogočil študij s finančno podporo iz lastnega žepa, nedabi o tem sploh kaj govoril. ... o občinskih volitvah, zaradi katerih bi ga skoraj izključili iz SPÖ: Za občinske volitve 1954 so me dali na listo SPÖ, moj oče pa je bil na slovenski listi. Ker pa smo želeli, da bi slovenska lista dobila župana, oče ni kandidiral za Slovence, jaz pa sem od liste SPÖ šel — tedaj je bilo to možno — na listo slovenske stranke. Reakcija „Kleine Zeitung“ je bila: „Die Sendlinge des Ostens haben das unter sich ausgemacht.“ Temu primeren je bil poraz — za socialiste. ÖVP je dobila absolutno večino (5 mandatov), slovenska lista je napredovala od 3 na 4 mandate, medtem ko je SPÖ nazadovala od 4 na enega. V očeh SPÖ sem bil kriv vsega tega jaz, tako da so me skoraj izključili. Od naslednjih volitev dalje do 1979 slovenska lista ni več kandidirala, SPÖ pa je prvič dobila absolutno večino leta 1970. ... o svoji bilanci kot dolgoletni občinski po-litik:___________________ Ko sem bil leta 1954 prvič izvoljen v občinski odbor, je bil Bilčovs ena najrevnejših koroških občin. Nismo imeli električnega toka, nobene infrastrukture niti lastne občinske hiše. Danes pa šteje Bilčovs gotovo med najnaprednejše podeželske občine. Pred letom 1970, ko je postal župan Hanzi Ogris, v Bilčovsu ni bilo nobenega dvojezičnega napisa; napisi so bili samo nemški. Sedaj imajo dvojezičen napis šola, otroški v rtec, občinski urad ter bilčovški krajevni tabli. Občinsko uradovanje je dvojezično. Kot prva južna koroška občina smo ustanovili javni dvojezični vrtec. Predvsem pa seje zboljšalo vzdušje; politika je postala bolj človeška. ... o NSKS, ZSO, zadružništvu in Našem tedniku:_________________ O NSKS sem prepričan, da ima na svoji strani več socialdemokratov kot ZSO. Glede Zveze slovenskih zadrug bi rad povedal, da sem bil pred leti podpredsednik Posojilnice Celovec, da pa sem oddal svojo funkcijo zato, ker v zadevi hotela Korotan nisem mogel več zagovarjati njene poslovne politike. Njene investicije so bile docela napačne. Naloga banke je nalaganje in posojevanje denarja, in ne kupovanje hotelov in omnibusov. O Našem tedniku pa bi dejal, da skuša biti resnično odprt in da ima posluh predvsem za domače ljudi. Vesel sem tudi, ker je povabil k sodelovanju Tomaža Ogrisa. V primerjavi z drugim tednikom je za pretežno večino koroških Slovencev objektivnejši in absolutno boljši časopis. ... o svojih osebnih željah za prihodnost: Želim si, da bi se Slovenci med seboj bolje razumeli in ne pritiskali eden na drugega, dokler nihče ne dobi več sape. Nadalje, da bi postalo sožitje med obema narodoma še boljše. Za občino Bilčovs pa si želim, da bi prišlo — v konsenzu z vsemi občinskimi frakcijami — do krajevnih dvojezičnih napisov tudi v tistih vaseh, v katerih še manjkajo. Reportaža Kdo je torej Kurent ( ponekod ga imenujejo tudi Korant)? Etimolog Niko Kuret pravi, da je Kurent živ pustni lik, ki nastopa značilno maskiran v določenem okolju. Doma naj bi bil na razmeroma majhnem ozemlju sredi Ptujskega polja. Znan pa je tudi še na Dravskem polju in v vino-gradnih Halozah. V ljudstvu velja za junaka, etnologi pa si niso povsem na jasnem, kje so izvori in pomen Kurenta. Tako meni Ivan Grafenauer, da je Kurent/Korant “božanstvo materopravne družbe novejše kamene dobe”, v kateri je ženska videla - tudi zavoljo svojega mesečnega cikla- v luni svoje in najvišje božanstvo. To'je Grafenauer podprl z ljudskimi imeni za žabo in krastačo, ki sta v vseh Danes je kurentovanje vedno bolj v ospredju turizma. Kurenti odganjajo zimo in kličejo pomlad starih kulturah lunarnomitološki simbol: zelena žaba je v Halozah “korat”, krastača pa splošno v Sloveniji “korantača” ali tudi “korentačka”. V Ziljski dolini pa je “korat” beseda za “moža v mesecu”. Etimolog France Bizlaj pa zastopa mnenje, da je Kurent/Korant “maskirana personifikacija nekega totemskega demona”, ko se je neki predkrščanski kult pomešal s pustom. Znanstveniki si bodo o Kurentu/Korantu gotovo še belili glave. Piše Silvo Kumer V ljudstvu pa ga poznajo prvotno kot “staroslovanskega boga z razbrdanim veseljem”. V Prekmurju si pripovedujejo, da je bil Kurent tako lep mlad mladenič, da se žensk kar ni mogel otresti. Ušel jim je v puščavo in prosil Boga, naj mu skazi obraz. Bog ga je uslišal, in zrasli so mu rogovi. Ko se je vrnil med ljudi, so dale sicer mir, v spomin na nekdanjega zalega mladeniča pa so ženske začele praznovati pustni torek. Podobnih pripovedk je še mnogo, večina pa temelji na pravljičnem zakladu. Danes je Kurent velika turistična atrakcija na Ptujskem polju. Kurenti se združujejo tudi v društ- Če stoji pomlad pred vratmi, prebivalci že od nekdaj po ljudskem izročilu pomagajo s posebnimi obredi in šegami preganjati zimo. Ena izmed teh šeg je kurentovanje ( ali tudi korantovanje) na Ptujskem polju. Kurenti na svojih pohodih po vaseh odganjajo zimo in zle duhove ter kličejo pomlad. Gledalci zimskošportnih tv-prenosov pa poznajo Kurente tudi s prireditev na Pohorju ali Planici. va, kot npr. v Lancovi vasi, kjer se fantje problečejo v Kurenta. Poseben “kurentov oz. korantov” okras je kapa-maska, ki jo krasijo pravi goveji rogovi ter ušesa iz usnja in krzna. Na naličje maske je našit gobčast nos, vrezane so odprtine za oči, nos in usta. Iz ust visi rdeč jezik iz telečjega usnja. Pod nosom so prišiti zobje iz fižola ter brki iz sirke. Oblečen je Kurent/Korant v ovčji kožuh, čez katerega je opasan z verigo, na kateri visi pet kravjih zvoncev. Okoli verige zbira Kurent oz. Korant robčke, ki mu jih poklanjajo dekleta, katerih “večni osvajalec” naj bi bil Kurent oz. Korant. V roki drži leseno gorjačo, ki je ovita z ježevo kožo. Pri nas na Koroškem bi ga na prvi pogled primerjali s parkljem, s katerim pa nima prav nič skupnega. Če Kurent oz. Korant sreča znanca, mu v znak prijateljstva in dobrohotnosti seže v roko; to naj bi prineslo srečo. Na Ptujske^1 polju se preoblečejo v Kuren*6 tudi že mali fantje. Tudi na Koroškem smo v zadnjih časih ž6 videli Kurente, ki pa so le iz tun stično reklamnih razlogov zašli na javne prireditve v Globasnico ^ druge kraje južne Koroške. Vesele velikonočne praznike Vam želijo: Vesele velikonočne praznike Vesele velikonočne praznike želi ODVETNI «/RECHTSANWALT dr. Janko Tischler ml. želijo firme 9020 Celovec / Klagenfurt Dr.-A.-Lemisch-Platz 4 / III / 8 Vsem cenjenim gostom in znancem želi vesele velikonočne praznike RESTAVRACIJA Camping-Rož KOČUHA, tel.: (0 42 26) 246 DRUŽINA WERNIG Vsem gostom, odjemalcem, znancem, sorodnikom in prijateljem želi vesele velikonočne praznike SPAR-TRGOVINA GOSTILNA Smrečnik- Šoštar GLOBASNICA Vesele velikonočne Praznike želita OAR-ITvlPEX EXPORT - IMPORT-TRANSIT-GESELLSCHAFT m. b. H. £MW@mn' C41FIICO CARFEMA 9020 Klagenfurt/Celovec Sonnengasse 13 Tel. (0463) 46801 /0-5 Vesele velikonočne praznike želi vsem gostom, prijateljem in znancem . GOSTISCE RESTAVRACIJA KEGLJIŠČE IN BIUARD JUENNA ČEPIČE PRI GLOBASNICI telefon (0 42 30) 271 PREDSEDNIK NSKS Ob velikonočnih praznikih posebne ponudbe jagnjeta dr. Matevž Grilc in dr. Roland Grilc ODVETNIKA Celovec Karfreitstraße 14/111 TISKOVIN IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH TISKOVI IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH TISKOf IN IZDJ»3V VSAKOVRSTNIlffiWOVIN IZDELOV UM š WKOV TISKOVIN IZTM/irJUE VSAKOVR!/^■JLllrJVI IZi IOVMRSTNIH Vtčlbvidv rNohWiz±iUM%;i fc izn/Mr'Wjfi iffifriSKoš' f/ju&ov VS/W.OVRSM»i/iWWWtN VZDEWJA IfTP^OV TI SKOV< fffjhim Or A N JE V^cAMfUti TISKOVI IZBEliimAf V SAKCA^f IZDELOV VSAKO"rs FNIHif P^M^NJE VSAKOV TISKOVIN IZDE^r.l l^ffrVS.^'/^P’riQlien )VI IZDELOVANJE XfAKOVRS'piii^TV^ep^l OV vsakovrstn iirrisKQVLi y—" ^ 3uRU£K OV A-9020 KLAGENFURT/CELOVEC - LINSENGASSE 59 0 0 463/55 2 65-0* Vesele velikonočne praznike Vam želijo: GRADBENOPODJETJEZAVISOKE, NIZKE IN ŽELEZOBETONSKE GRADNJE Ing. Johann Palmisano 9184 Šentjakob v Rožu TELEFON: (042 53) 335 V /KbO Handelsgesellschaft m. b. H. Klagenfurt / Celovec želi vsem poslovnim partnerjem vesele velikonočne praznike! Vese/e velikonočne praznike vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem ^AfTALE*^ Hihej ANTONIČ HOTEL „ROŽANSKI DVOR“ Reka pri Šentjakobu v Rožu Vesele velikonočne praznike želi ELAN SKI Družba z o. j. za proizvodnje in trgovine športnih izdelkov 9586 Brnca Kärntner Straße 48 Telefon (042 57) 2315 Telex: 45 741 Vesele velikonočne praznike Vam želi Vaš poslovni partner v območju Alpe-Jadran Korotan proizvodnja in trgovska družba z o. j- A-9020 Celovec Viktringer Ring 26 Telefon — (04 63) 56216 Telex —42 2801 Telefax —(0463) 51 62 57 1-34170 Gorica Via san Michele 340 Telefon —(0481)52 0011 Telefax — (0481) 52 21 06 Blagoslovljene in vesele velikonočne praznike Vam želijo Uredništvo in uprava NAŠEGA TEDNIKA Narodni svet koroških Slovencev Krščanska kulturna zveza Klub slovenskih občinskih odbornikov Koroška enotna lista Koroška dijaška zveza Blagoslovljene velikonočne praznike ^ : ’ v°šči vsem Slovencem v Celovcu 'nl: ‘n na Koroškem xV " r®ktor Slovenskega pastoralnega centra v Celovcu «a v Roman Kutin Vsem cenjenim gostom in znancem želi vesele velikonočne praznike GOSTILNA Malle SELE-CERKEV GLAS IZ CELOVCA Cenjena bralka, cenjeni bralec NAŠEGA TEDNIKA! V imenu vseh sodelavk in sodelavcev Mohorjeve družbe Vam želim doživete velikonočne praznike in sončno vigred. Želim pa tudi, da bi Slovence po svetu se nadalje povezovale Mohorjeve knjige. dr. Anton Koren direktor Mohorjeve družbe Celovec, Viktringer Ring 26 MOHORJEVA-HERMAGORAS i Viktringer Ring 26,9020 Klagenfurt/Celovec, tel.: 0 463 / 56 5 15-21, faks: 51 14 89^ Mohorjeva povezuje rojake preko vseh meja! ZCimo Vam vesele velikonočne praznike in sr priporočamo 4 Stefan GREGORIČ INSTALLATIONEN INŠTALACIJE HEIZUNG CENTRALNE KURJAVE WASSER-, SANITARNE IN SOLARANLAGEN SOLARNE NAPRAVE Globasnitz/Globasnica, Kleindorf/Mala vas 5, Tel. (04230) 270 ALPETOUR SPEDITION-TRANSPORT-GES.M.B.H. SPEDICIJSKO-TRANSPORTNA DRUŽBA Z O. J. A-9150 BLEIBURG / PLIBERK, Lastenstraße 6 TISCHLEREI MIZARSTVO JOHANN Tschockl • FENSTER • TÜREN OKNA VRATA • MASSIVMÖBELBAU POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA 9142 Globasnitz/Globasnica 106 Telefon (0 42 30) 459 Vesele velikonočne praznike želi Frohe Osterfeiertage ZIMMEREI KÜLMESCH SÄGE- UND HOBELWERK ŽAGA IN SKOBLJARNA Rinkenberg/Vogrče 80, 9150 Bleiburg/Pliberk tel.: (0 42 35) 32 14 'ddoUzbou Cjassei 9072 Ludmannsdorf / Bilčovs 26 Telefon (042 28) 2219 Telefax (0 42 28)27 50 Želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike Wir wünschen allen unseren Kunden und Freunden ein frohes Osterfest! Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem, znancem in sorodnikom TRGOVINA KMETIJSKI STROJI OKNA VRATA' KRIVOGRAD ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Telefon (0 42 35) 25 37 Vesele velikonočne praznike Vam želi TISCHLEREI - MIZARSTVO rn iKX.rv.CK m M Tischlermeister • Öilvo Kuschel stäncfg gerichtlich beeideter Sachverständger ) Tischlermeister _>üvo_______________________ stäncfg gerichtlich beeideter Sachverstäncfger 9150 Bleiburg / Pliberk Koschatstraße 8 Tel. (0 42 35) 21 63 Vesele velikonočne praznike želi GOSTILNA in TRGOVINA Hanzi Ogris BILČOVS Rudolf CIK BREŠKA VAS HOLZINDUSTRIE SITTERSDORF / ŽITARA VAS MÖBELERZEUGUNG & Co. KG ŽITARA VAS 42, 9133 Miklavčevo, tel.: (04237) 2525 *0, TX: 422833 PROIZVODNJA IN PRODAJA POHIŠTVA • DNEVNE SOBE • SPALNICE • OTROŠKE SOBE • KOSOVNO POHIŠTVO • MIZE IN STOLI • KUHINJE • IZDELAVA PO POSEBNEM NAROČILU Celotni program je izdelan iz domačega bora v visoki kvaliteti. OBIŠČITE NAS. GOTOVO BOSTE NAŠLI PRIMEREN IZDELEK V NOVO UREJENEM RAZSTAVNEM PROSTORU. Se priporočamo in Vam želimo vesele velikonočne praznike. LIESNIG TISCHLEREI Hoch- und Tiefbau Ges.m.b.H 9150 BLEIBURG / PLIBERK Tel. (0 42 35) 20 59 Kimovec Hof bei Eberndorf Tel. (0 42 36) 20 30 Beratung und Planungen von individuellen Wohnraumgestaltungen Glede na Vaše želje pri oblikovanju stanovanjskih prostorov Vam svetujemo in za Vas načrtujemo Vesele velikonočne praznike želi vsem poslovnim prijateljem in znancem TVRDKA Werner Findenig Mittlern. A-9125 Kühnsdorf Telefon (0 42 32) 62 22 Planung, Beratung, Ausführung, Verkauf Stanovanjska oprema Tapezierermeister Hanzej WUZELLA 9184 Št. Jakob v Rožu / St. Jakob im Rosental Telefon (04253) 85 13 Vesele velikonočne praznike želi SPORT - RESTAURANT - MOTEL DRUŽINA ŠKERJANEC Kožentavra 42, A-9162 STRAU, tel. (04227) 2981 Čestitke STRAN V Modestovem domu je prejšnji teden praznoval rojstni dan Adolf Stern. Žena, sin in prijatel-ia mu želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Čestitkam se pridruži tudi uredništvo Našega tednika Te dni je obhajala rojstni dan in 9od gospa Helena Rudolf iz Bistrice pri Pliberku. Slavljenki 'skreno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava leta! Nachbar, Herman Kresnik in Marija Maček. Ob lepem jubileju vsem iskreno čestitamo! V Robežu pri Apačah je obha-iala 60. rojstni dan Elizabeta Kanzian. Vse najboljše, zlasti pa Veliko sreče in zdravja! Te dni obhaja 79-letnico gospa Helena Omač iz Spodnjih Vinar v Podjuni. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! 80- rojstni dan je v Šmarjeti v Božu obhajala Marija Pogo-revčnik. Slavljenki iskreno česti-temo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta V Črgovičah sta praznovala 0sebna slavja Polti in Cita Schu-rhnik. Vse najboljše in mnogo °sebnega zadovoljstva! Osebni praznik je pretekli tedei na Rutah slavil Mirko Janežič Pd- Lucman. Želimo mu vse naj oliše, zlasti pa mnogo zdravja ii °Sebnega zadovoljstva! Belena Gregorič je v Mali vasi Praznovala god. Za praznik ji Zelimo vse najboljše, predvsem mno9o zdravja in božjega bla-Qoslova, še posebno pa veliko zadovoljstva. ^ Celovcu je praznoval 93. r°jstni dan Rudi Kutsche. Ob _6rT1 lepem jubileju mu iskreno Cestitamo ter želimo mnogo °Sebnega zadovoljstva! Rozina Venek je te dni slavila . 'tetnico življenja. Iskreno ji ^stitamo ter ji želimo še mnogo zdravih let! Prejšnji teden je praznovala 55-letnico gospa Zofi Moritsch iz Čahorč pri Kotmari vasi. Zvesti bralki NT iskreno čestitamo! Z najboljšimi željami se pridružuje tudi EL Kotmara vas. 45-letnico je obhajal Mirko Wakounig, asistent na celovški univerzi. Iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha pri znanstvenem delovanju. V Selah slavijo osebne praznike Lenči Wassner na Borovnici, Rudi Kelih ter Herman Hribernik in Helena Dovjak v Grabnu. Iskreno čestitamo! 65. rojstni dan je Kršni vasi praznoval Viktor Marketz. Vse najboljše ter še na mnoga leta! ^ R°|m®r' sem zdravja in božjega blagoslova! a Hribu nad Baškim jezerom ® te dni^slavila 85. rojstni dan ^9nes Čemernjak, pd. Han-tjteva Neža. Iskreno čestitamo r želimo mnogo zdravja, oseb-2adovoystva ter božjega A^'tetnico življenja so v lr °včah praznovali Franc Na dunajski gospodarski univerzi sta končala študij Stanko Gregorič iz Čepič pri Globasnici in Martin Rutar iz Št. Vida v Podjuni. Uredništvo NT iz srca čestita in želi veliko uspeha na poklicni poti. Rojstni dan je v Šmiklavžu ob Dravi praznoval Necej Taupe. Vse najboljše, zlasti pa veliko zdravja in sreče! God je v Čirkovčah slavila te dni Lenka Koletnik. Iskreno čestitamo! Na Bajdišah je praznoval 50. rojstni dan Hanzi Roblek. Iskreno mu čestitamo in želimo mnogo zdravja ter zadovoljstva v krogu domačih. Srebrno poroko sta v Selah obhajala Ani in Jaki Hribernik. Vse najboljše ter še mnogo srenih skupnih let! Rojstni dan je v Velikovcu slavila Helena Wernig. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava leta! Osebni praznik je pred kratkim slavila Mojcej Fugger, Rupratinja na Fežinji. Iskreno čestitamo ter obilo sreče in zdravja! V Selah na Srednjem Kotu je praznoval 40. rojstni dan Marko Kelih, 50. rojstni dan pa njegova sestra Zofija Kelih. Obema iskreno čestitamo in jima kličemo še na mnoga leta! Dvojni praznik je v Čepičah pri Globasnici praznovala Marija Sadovnik. Iskreno ji čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! V Stari vasi je praznoval 60. rojstni dan gospod Peter Stern. Ob prazniku želimo vse najboljše ter še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Svoj 53. rojstni dan je na Plaznici praznovala Hermine Schwarz. Želimo ji vse najboljše.! V Selah na Borovnici je praznoval svoj 30. življenski jubilej Robert Oraže. Čestitajo mu vsi domači. Mateji in Albertu Messner na Bistrici pri Šmihelu se je rodil drugi sinček. Srečnima staršema iskreno čestitamo, malemu zemljanu pa želimo vse najboljše na življenjski poti. Kotmara vas: S pesmijo v pomlad Izredno lep obisk je bil najdragocenejše plačilo za vse priprave in za ves trud. Sodelovali so otroški zbor ljudske šole v Kotmari vasi pod vodstvom Hildegard Srienc, Instrumentalna skupina ljudske šole Kotmara vas (ravnateljica Walpurga Janša), Otroška skupina „Gorjanci“ (Erika Muri), Mešani pevski zbor „Gorjanci“ (Joško Pack) in nenazadnje Dunajski fantje, ki so prinesli glasbeni pozdrav iz avstrijskega glavnega mesta. Vigredni koncert „S pesmijo v pomlad“ (nedelja, 5. april 1992) je bil lepo spričevalo v delovanju. Mladi glasbeni solisti Conny, Marion in Sandra, Katja pa Andrej in Michael so pokazali svoj talent, Katja Ogris je dokazala svoje znanje pri klavirju; Petra Kožar, Manuela Miksche in Ingo Muri, Simona Suppanz pa Tartjana in Marjan Adlaßnig so živahno in pogumno deklamirali pesmi. Predsednik Emil Muri je med številnim občinstvom pozdravil župana Huga Götzhaberja, podžupana Thoma Goritschniga, vrsto občinskih odbornikov ter zastopnike sosednjih društev. Blagoslovljene velikonočne praznike želi Katoliška prosveta St. Jakob v Rožu. Radio / Prireditve T PETEK, 17. aprila „Križev pot človeštva“ (Far- A na mladina iz Št. Jakoba v Rožu). T SOBOTA, 18. aprila „Dolga bo pot nazaj, Jernej“ (Slov. kor. skavtinje E in skavti). D E NEDELJA, 19. aprila 6,30—7.00 „Pojmo veselo alelujo in oznanjujmo vstajenje“ (P. Zunder). 18.10-18.30: „Veruješ v življenje v svetlobi Vstale- N ga?“ (P. Zunder). V PONED., 20. aprila 6.30—7.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.10—18.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. R TOREK, 21. aprila Citrarski trio iz Roža (Dr. A A. Feinig). D SREDA, 22. aprila Glasbena sreda. Večerna: 140 let rojstva Jakoba Šketa (1. Virnik). 1 U ČETRTEK, 23. aprila Rož — Podjuna — Zilja. NEDELJA, 19. april, ob 13.00 v TV 2 Velikonočni žegen — kako neso jedila k blagoslovu v Ziljski dolini Ob 50-letnici nasilnega izgona koroških Slovencev — uradna Koroška ni imela poguma priznati storjene krivice Šport: ASK — Slovenski atletski klub in 2. del pesmi „Ponižani in razžaljeni“ Mešanega pevskega zbora „Rož“ KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV Čas in kraj: v nedeljo, 26. aprila, ob 14.30 v dvorani Kassl v Škocijanu Soprireditelj: Otroški zbor Škocijan iz Škocijana Čas in kraj: v nedeljo, 3. maja, ob 14.30 v farni dvorani v Št. Jakobu Soprireditelja: Katoliška mladina v Št. Jakobu in SPD „Rož“ v Št. Jakobu Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Podjune, Roža in Celovca naš tednik in podjunska kulturna društva SPD „Srce“, SRD „Vinko Poljanec", SPD „Upa", SPD „Danica", SPD _ „Trta“, SKD „Globasnica“, SPD „Edinost" Šteben, SPD „Edinost“ Pliberk, MePZ „Podjuna”, MoPZ „Kralj Matjaž", KPD „Drava", SPD „Valentin Polanšek“, KPD „Šmihel“ in SPD „Zarja“ VABIJO NA FORUMSKO DISKUSIJO Kdo naj zastopa koroške Slovence? Kraj: Dobrla vas - KULTURNI DOM Čas: v četrtek, 23. aprila 1992, ob 20. uri Na podiju diskutirajo: dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS dr. Marjan Sturm, predsednik ZSO Andrej Wakounig, predsednik EL Tomaž Ogris, predsednik DS „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ Vodja diskusije: dv. sv. dr. Reginald Vospernik PRISRČNO VABLJENI! SLAVNOSTNA PRIREDITEV „70 let Jepa-Baško jezero' na velikonočni ponedeljek, 20. 4., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ločah Sodelujejo: Dorfgemeinschaft Latschach, Gemischter Chor Lede-nitzen, Mladinska skupina iz Ledine, MoPZ SPD „Jepa-Baško jezero“, Tamburaški ansambel Loče Po koncertu PLES — igra ansambel „RUBIN“ V okviru slavnostne prireditve bo v Kulturnem domu na ogled DOKUMENTACIJSKA RAZSTAVA. Odprtje razstave ob 18. uri. Radiše VELIKONOČNA BAKLADA Čas: na veliko soboto, 18. 4., ob 21. uri Srečamo se pri Oblaku v Kozjah. Prireditelj: SRD „Radiše“ Št. Jakob Predavanje: „ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA“ (s posebnim ozirom na odkrivanje raka na prsih) Predava: prim. dr. Dieter Manfreda Čas: v četrtek, 23. 4., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu Prireditelj: Katoliška prosveta v Št. Jakobu (Predavanje bo v nemščini) Sele-Borovnica POMLADANSKI PLES Čas: v soboto, 25. 4., ob 20. uri Kraj: v gostilni Trki, Sele-Borovnica Za ples igra: ansambel „LOJZETA SLAKA Prireditelj: Alpski klub „Obir" na Obirskem Begunje V Galeriji Avsenik, Begunje, razstavlja akademski slikar JAKA TORKAR ob svoj' 60-letnici. Ogled razstave možen do 31. A 1992. Galerija je odprta vsak dan, razen pO' nedeljka, od 11. do 17. ure. Borovlje Mestna občina Borovlje sporoča, da je PUŠKARSKI MUZEJ v Borovljah odprt od 1. maja do 26. oktobra 1992, od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, v sobotah, nedeljah in ob praznikih od 9. do 12. ure. Vsako soboto od 4. 7. do 5. 9. od 9. do 18.30-Podogovoru možen tudi ogled s skupinami-Prijave sprejema: Verkehrsamt Ferlach/ Borovlje, tel.: 04227/2600-31 ali 41 Rožek KONCERT OB 10-letnici OKTETA SUHA — „Ena se mi dopadva je“ Čas: v petek, 1. maja, ob 20. uri Kraj: na Muti (Woschitz) v Rožeku Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič" v Rožeku Dunaj USODA NEKE NARODNE SKUPNOSTI Deportacija koroških Slovencev 1942 Predavata: dv. sv. dr. Pavel Zablatnik in df-Marjan Sturm Na sporedu je tudi branje iz dokumentacij® „Po sledovih, Pričevanja koroških Sld' vencev". Čas: v sredo, 29. 4., ob 19. uri Kraj: Študentski dom Korotan, Dunaj (A'" bertgasse 48) Tinje od torka, 21. aprila, ob 9. uri do četrtka, 23' aprila, ob 13. uri - PREMAGALI SO GA Z JAGNJETOM KRVJO (Knjiga raz. 12, 11) Seminar za duhovno ozdravljenje, nem-Seminar spremlja: žpk. Anton Opetnik skupino sodelavcev od sobote, 25. aprila, od 14.30 do nedelj6, 26. aprila, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik___^ od sobote, 9. maja, od 18. ure do nedelj6, 30. maja, do 13. ure SPOMLADANSKI DOPUSTNIŠKI DNEV ZA STAREJŠE LJUDI „V prijetni tinjski družbi si načrpam nov' moči za vsakdan“ Spremlja: Majdi Blüml, Tinje v Podrobnejše informacije dobite v Dom6 Tinjah (tel.: 04239/2642). Prosimo Vas,66 nagovorite še druge in jih po možnosti P vabite v prijetno in domačo tinjsko druzg_^ od petka, 15. maja, do sobote, 23. ROMARSKO POTOVANJE V LA SALETTC' LURD, MONTSERRAT in NIZZO Vodita: žpk. Valentin Gotthardt in Jože K peinig ______^ GALERIJA TINJE Razstava oljnatih slik OSKARJA KA —OKI, iz Slovenjega Gradca in razsw kipov ANDREJA GROŠLA (do 29. 4.) Prireditve STRAN Potovanje z ladjo po Volgi Od Petrograda (nekdanji Leningrad) preko Ladošskega pa do Onežvskega jezera in nadalje po Volgi do Kazana in Moskve. ČAS: od 9. avgusta do 23. avgusta 1992 CENA: 12.000,— šilingov PRIJAVE: prof. Anton Malle, telefon (04228) 2664 Ker je na razpolago le omejeno število mest, prosim, da se javite najkasneje DO SREDE, 22. APRILA 1992. Prof. Anton Malle „S pesmijo v pomlad“ Moški pevski zbor „Kralj Matjaž“ iz Libuč vabi na KONCERT Čas: v soboto, 25. aprila, ob 20. uri Kraj: v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku Vse ljubitelje slovenske narodne in umetne pesmi in vse prijatelje prisrčno vabimo VELIKONOČNI PLES VELIKONOČNI PLES J5rar v gostilni Kovač na ybirskem pas: na velikonočni ponede-20. 4., ob 20. uri ^odeluje: Folklorna skupina „Zarja“ iz Železne Kaple '9ra: ansam. „GAŠPERJI“ . rireditelja: EL Železna Kapla ln občinski list „Naša občina“ Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Čas: na velikonočno nedeljo, 19. 4., ob 20. uri Igra: vrhunski ansambel MARELA International Prireditelj: Globaški časopis Vsi prisrčno vabljeni! krščanska KULTURNA ZVEZA v CELOVCU !SkNCERT TRŽAŠKEGA OKTETA S PRIMORSKE kredit* r' 4‘’ ob 20' uri v Modestovem domu v Celovcu stavite« t - ..Jakob Petelin Gallus" in SKD v Celovcu. V odmoru bo pred- s°bot Kn^'9e trškega rojaka dr. Rafka Dolharja „Romanje v Julijce". $ob a’ 2®- ob 11. uri v Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru Priret^j 4., ob 20. uri v kulturnem domu „Danica“ v Št. Primožu Spp S*3'-) ..Danica" v Št. Primožu, SPD „Vinko Poljanec" v Škocijanu, Heri rCe v l-tobrli vasi in SPD „Trta" v Žitari vasi Träk!\26- 4-’ob8-30 °ktet sooblikuje sv. mašo v farni cerkvi v Globasnici Pismo iz ravnateljstva Slovenske gimnazije Dragi starši in vzgojitelji(ce) v domovih! Obveščam Vas, da bo v soboto, 25. aprila 1992, s pričetkom ob 7.45 2. dan staršev Ob 7.45 do 8.30 vabim vse starše in vzgojitelje na razredni pogovor o splošnih problemih razredne skupnosti. Ta posvet bo vodil(a) razrednik(čarka) Vašega sina/Vaše hčerke. Nato pa bo do 12. ure priložnost za individualne pogovore z vsemi profesorji. Prosim Vas, da se poslužite možnosti tega posveta. Prisrčno pozdravlja Vaš dv. sv. dr. Reginald Vospernik Dragi dijaki, starši in kolegi, ki se zanimate za likovne stvaritve, nastale na naši šoli, vzemite si čas in pridite v petek, 24. 4. 1992, ob 18.30 v avlo naše gimnazije. Ogledali si bomo razstavo na poseben način, ki bo Vam in nam v veselje. Delovna skupnost likovnikov mag. Zorka Loiskandl-Weiss I. r. strok. učit. Janja Zikulnig I. r. gl.-šol. učit. Franc Krištof I. r. KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) BÄUERLICHE BILDUNGSGEMEINSCHAFT SÜDKÄRNTEN in ustanova FORSTLICHE AUSBILDUNGSSTÄTTE OSSIACH Kmečka izobraževalna skupnost (KIS), KPD „Planina" iz Sel in ustanova Gozdarska izobraževalna ustanova Osoje vabijo na EKSKURZIJO v petek, 24. aprila 1992 7.30 odhod iz Sel, farna dvorana 8.45 kaj nudi ustanova „F. A. 0.“ kmetom? (ravnatelj Dl Sonnleitner). Skupnost kmetov, ki se bavijo z gozdarstvom: Kaj pomeni to? Kako delajo? Kako pomagajo sploh kmetom? (ravnatelj Dl Sonnleitner) 10.30 „Pomlajanje, oskrba in izsekavanje gozda“. Ogled na kraju samem v gozdu „F. A. 0.“ 12.00 kosilo v OSOJAH 13.30 odhod v Sirnitz 14.00 ogled naprave za centralno ogrevanje z bio-maso „FRITZER“, Sirnitz 16.00 kratek odmor za kavo pri nekdanjem gostilničarju iz Sel 18.00 prihod v Sele Prispevek: približno 300,— šil. na osebo. Tudi ženske so prisrčno vabljene! Tečaj za pravilno izsekavanje in negovanje gozda Strokovnjaka iz Osoj: inž. Karl Katholnig in inž. Franz Moser Čas: v soboto, 25. aprila, ob 9. uri Teorija in praksa: pri družini PASTERK Daniel, Bela 43, Železna Kapla NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, lO.-Oktober-Str. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Str. 25/III, Karl Sadjak (oglasni oddelek). Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, lO.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 400,— šil.; Slovenija 85 SLT (mesečno); ostale jugoslovanske dežele letno: 400,— šil., ostalo inozemstvo letno: 600,— šil., zračna pošta letno: 900,— šil., posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 25,-^ SLT. SLOVENIJA: Sodelovanje z ADIT od 1. 1. 1992 ukinjeno. Rojaki iz Slovenije naročajo in odpovedujejo NT na' naslov: NAŠ TEDNIK, lO.-Oktober-Str. 25/111, A-9020 Celovec, telefon 99 43 / 463 / 51 25 28. Šport 1. razred D: Metlovi spodrsnilo v Globasnici Globasnica - Metlova 1:0 (1:0) Globasnica: Rutar 4, Wautsche 4, Fera 4, Zanki 5, G. Sadjak 4, Grubelnik 4, Hren 5, Ch. Micheu 4, Pajančič 4, Pleschgatternig 4, Silan 4 (42. Schatz 4) Globasnica: 250 gledalcev Sodnik: Vogt (slab) Strelec: Pleschgatternig (10.) Prvič je v globaški ekipi branil 17-letni Rutar (Preitenegger je poškodovan), in to kar precej zanesljivo. Velika opora pa mu je bila obramba, ki se je tokrat iska- zala kot nezavzetna trdnjava. Globašani so tekmo proti prvemu na lestvici že v 10. minuti odločili, ko je Erich Pleschgatternig hladnokrvno izrabil napako gostov. Poleg tega je Pajančič še dvakrat zadel prečko. Kdo je kos globaškemu „betonu“? Pod vodstvom novega trenerja Vugrinca Globašani še niso prejeli zadetka. Že po prvih dveh tekmah se je iskazalo očitno dobro delo trenerja Vugrinca. Uspešno serijo želijo nadaljevati tudi v Galiciji... Tip Nt: 0:0 Šmihelčani pokazali „revijo napak“ Šmihel-Labot 0:1 (0:1) Šmihel: Leitgeb 3, Juri 2 (50. Rup 2), Schein 3, Fellner 4, Lutnik 4, Debroa 3, Figoutz 2, Gros 2, W. Motschilnik 2, W. Berchtold 2 (64. Eberwein 1) Buchwald 2 Šmihel: 150 gledalcev Sodnik: Tschernitz (zelo dober) Strelec: Juri (33. avtogol) Hud spodrsljaj je doletel Šmi-helčane proti zadnjemu iz Labota. Kljub terenski premoči (vseh 90 minut) domačinom ni uspelo zadeti gola; nasprotno - po hudi napaki branilca Jurija, ko je neoviran dal avtogol, so gostje povedli Tekma zamujenih priložnosti Dobrla vas-Reichenfels 3:0 (2:0) Dobrla vas: Hofstätter 4, Zunder 3, Kol-leritsch 3, Jörg 2, Mišic 4, Nemetz 2, Schippel 4, Kuprivec 4, Appe 4, Marin 4, Pichler 2 Dobrla vas: 100 gledalcev Sodnik: Zelloth (dober) Strelci: Appe (16.), Koprivec (42.), Schippel (50.) z 0:1 in tako nepričakovano odnesli obe točki iz Šmihela. „Moje moštvo je na tej tekmi pokazalo revijo napak,“ je dejal razočarani trener Franc Gostenčnik. Kdaj bodo napadalci zopet zadeli? _ Naslednjo tekmo gostujejo Šmihelčni v Reichenfelsu. Hud udarec za moštvo pomeni izpad vratarja Roberta Leitgeba, ki si je v kolenu strgal vezi (po veliki noči bo operiran). Njega bo nadomestil 16-letni Alex Sušnik. Preglavice pa delajo trenerju Gostenčniku tudi napadalci, ki na vsaki tekmi zapravijo več stoodstotnih priložnosti. TipNt: 1:2 Dobrolčani so bili tokrat jasno boljša ekipa od nasprotnika, ki zaseda le zadnje mesto na tabeli. Poleg treh zadetkov v gol so domačini zadeli še petkrat vratnico oz. prečko. Ob popolni zbranosti domačih igralcev bi se rezultat moral glasiti bistveno višje. Kljub temu so tokrat nudili gledalcem zanimiv in hiter nogomet. Podliga vzhod: Bilčovščani igrali atraktiven nogomet Žrelec - Bilčovs 1:1 (1:1) Bilčovs: H. Schaunig 4, Partl 4, Rauter 3, Schellander 4, W. Kuess 5, Weichboth 4, G. Schaunig 4, J. Kuess 4, Fischer 5 (85. Ramusch 0), Schlemitz 3, Quantschnig 5 Žrelec: 300 gledalcev Sodnik: Haring (dober) Strelci: W. Kuess ali Quantschnig (20.) oz. Lipautz(19.) Tokrat so Bilčovščani z napadalno in borbeno igro povsem presenetili domačine. Tako so si priigrali bistveno več priložnosti za zadetek kot domačini, vendar so zadeli le enega. Takoj po prejetem zadetku sta W. Kuess in Quantschnig rezultat z glavo ize- načila. Kdo od teh dveh je žog0 zadnji zadel z glavo, niti sama n° vesta. Poleg tega so lepe prilož' nosti zapravili še Fischer, Weich' both in W. Kuess. V treh dneh dve tekmi _ Trener Hobel v soboto pro1' Žitari vasi pričakuje dve točki, kaj11 njegovi fantje so trenutno dobr° razpoloženi. Vrhu tega zopet lah' ko izbira med popolnim kadronr kar je tudi vzrok, da sam ne igra’ Že v ponedeljek gostuje v Bilčo'/' su moštvo iz Št. Lenarta, ki zase' da na tabeli 7. mesto. Tip Nt:J : V derbiju zaslužena točka za Železno Kaplo Žitara vas - Železna Kapla 0:0 Železna Kapla: Rus 5, Grubelnik 3, Baloh 4, Ošina 3, Praschnig 3, Köck 3, Reinwald 3, Germadnig 3, Kukoviča 3, Kucher 3, Jenschatz 4 (83. Wicher 0) Žitara vas: 500 gledalcev Sodnik: Krapinger (dober) Zelo zbrano in borbeno so Ka-pelčani začeli derbi proti Žitari vasi. V prvi polovici so bili močnejši od domačinov, toda gola jim ni u-spelo zadeti. V drugi polovici pa so bili močnejši domačini. Tako je Žitrajčan Hribar v 47. minuti zadel le prečko. Najboljšo priložnost za Železno Kaplo pa je v 75. minuti zapravil Jenschatz. Neodločen izid je bil tokrat povsem pravičen. Kdo bo dal prvi vigredni gol? Naslednjo soboto imajo Kapel-čani v gosteh ekipo iz Mostiča. Navijači, kot tudi trener Fera pa že nestrpno čakajo na prvi gol v y1' grednem delu prvenstva. Sploh je vigredi očitna kriza kapelških na' padalcev. Trener Fera je zato ta teden na treningih vso pozornos posvečal nesrečnim napadalcenr | PODLIGA VZHOD: 1. Velikovec 18 11 5 2 22:9 2. Žrelec 18 8 8 2 31:15 3. Vetrinj 17 9 5 3 23:14 4. Borovlje 18 7 5 6 26:22 5. Železna K. 18 7 4 7 26:18 6. Št. Andraž 17 6 5 6 21:17 7. Št. Lenart 17 6 5 6 18:28 8. Mostič 18 5 6 7 23:23 9. Žitara vas 17 5 6 6 18:20 10. Kotmarav. 18 6 3 9 27:27 11. Bilčovs 16 5 5 6 15:21 12. ASV 18 3 8 7 27:35 13. Oberglan 18 4 5 9 22:35 14. Liebenfels 18 4 4 10 16:31 4. Liecenteis 4 4 iu io.o' aslednje kolo: Železna Kapla-Mostič; 5 čovs -Žitara vas 2. razred E: Sele: zmagoviti gol v 92. minuti Sele-Pošta 2:1 (0:1) Sele: E. Draže 4, Radosavljevič 4, F. Draže 5, Užnik 4, Božič 3, Z. Draže 5, Travnik 5, Pristovnik 4, Rozman 3 (50. A. Mak 4), A. Oraže 3, M. Draže 4 Sele: 300 gledalcev Sodnik: Tscherne (odličen) Strelca: Travnik (75. in 92.) Trener in igralec Nanti Travnik je to tekmo pravzaprav sam odločil. Selani so pričeli tekmo povsem živčno, kar se je kmalu v prid gostov obrestovalo. Povedli so namreč iz prostega strela na 1:0. V drugem polčasu se je igra domačinov bistveno izboljšala. To pa predvsem po zaslugi Nantija Travnika, ki rezultata ni le izenačil, temveč zadel v 92. minuti celo zmagoviti gol. Rozman poškodovan Na naslednji tekmi proti Borovljam (v soboto) bo ekipi manjkal poškodovani F. Rozman. Kljub temu trener Travnik od svojih fantov zopet pričakuje najmanj točKo, ki bi hkrati pomenila velik korak k osvojitvi 1. mesta. Tip Nt: 1:3 Igralec in trener DSG Sele Nanti Travnik je bil tokrat najboljši. Odločilni gol je zadel v 92. minuti. | 1■RAZRED Dl 1. Šmihel/L. 18 11 5 2 46:12 ; 2. Metlova 17 10 5 2 43:13 j 3. Ruda 17 9 4 4 30:15 ; 4. Šmarjeta 17 8 6 3 24:17 ; 5. Dobrla vas 18 7 7 4 38:28 6. Šteben/L. 18 6 9 3 30:22 7. Št. Pavel 18 6 8 4 25:24 8. Šmihel 17 7 5 5 30:26 9. Frantsch. 18 6 4 8 34:34 10. Globasnica 17 6 4 7 26:28 11. Grebinj 18 2 8 8 23:45 12. Galicija 17 2 7 8 12:22 13. Labot 18 1 6 11 21:63 14. Reichenfels 18 1 4 13 16:49 Naslednje kolo: Ruda-Dobrla vas; ^ chenfels-Smihel; Galicija-Globasnica | 2.RAZRED El 1. Pošta 2. Žihpolje 3. Sele 4. Borovlje 5. Kriva vrba 6. Poreče 7. Golovica 8. Donau 9. ASV 10. Bistrica 11. Techelsb. 12. Ulrichsberg 13. Grabštanj 14. Welzenegg 4 50:17 2 31:15 2 37:19 2 28:13 5 34:20 5 33:23 5 28:19 7 42:35 6 31:26 8 26:29 10 17:37 g 20:40 13 18:5° 13 14:66 n 26 22 22 Z’ 2' 2« 15 m 16 12 11 8 6 per 2? 2? 26 2* 2» 19 18 1« 1? 13 11 1Ö r 8 Naslednje kolo: Borovlie-Sele Šport stran WAC bo igral na vse ali nič! Na vse ali nič bo v ponedeljek igral WAC proti SAK. Verjetno je to v boju za naslov njihova edina možnost. Zato je za SAK poraz prepovedan, točka pa že dovolj. Kapetan Mi-ha Kreutz, ki je moral proti ASK zaradi 4. rumenega kartona pavzirati, je pred tekmo zelo optimističen: “Če bomo igrali diciplinirano, je celo zmaga možna!” "Nevaren" Werner Urschitz "Aktualen" Rade Savič Jeseni je SAK premagal WAC 0rria gladko s 3:0. Toda tokrat je "ftvo trenerja Walterja Schop-P'tscha (ki je lani poleti skupaj z !/ Ramšakom delal trenerski iz-Prt/ na vsak način močnejše. V °stvu slejkoprej manjka Pliber-an Skoff, ki se bo jeseni gotovo vrnil nazaj domov v Pliberk. V do- ^ formi pa je bivši igralec SAK Raiter Kräusler. Proti ASK je dal 0- minuti zmagoviti gol in ima ^ndardno mesto v ekipi. Pri C igra še en star znanec, nam-T0 Mihi Kunčič, ki je pri SAK 9ral v sezoni 89/90. Njega njegov °če in Koroški. menežer prodaja širom po bi h°stava RAK se verjetno ne bo stveno spremenila, vprašanje je ’a' bo igral Werner Urschitz od daf6^3' Po P°šKodbi si je napa-so eC?e'° ^itroopomogel, prej kot Pričakovali. Jeseni je v stadi-ti ATarT1 P°sKrbel za štiri gole pro-Od 0&fno mu igrišče leži. I iegionarjev je za trenerja dr. ana Ramšaka trenutno “aktua- len” Rade Savič, ki odlično vodi obrambo. Camil Brdjanovič, ki si je v pripravah strgal vezi, pa je trenutno le “zlata rezerva”. Pri SAK se je po nepričakovanem porazu proti VSV vse spet pomirilo, igralci so polno^ motivirani. Kapetan Kreutz: “Če bomo igrali normalno in ne bomo eksperimentirali v postavi, bomo dosegli cilj - točko v Wolfsbergu.” WAC-SAK navelikončni ponedeljek, 21.4.1992, ob 17. uri v stadionu v Wolfsbergu. Jeseni je SAK zmagal 3:0. Tip Nt: 1:1 Naraščaj v družini Müller V zadnjem času je postalo nekako mirno okoli avstrijske prvakinje Ani Müller (DSG Podgorje/ Maria Elend). D ----------- Vzrok pa je bil wvsem razveseljiv. Ani in njen reč Pepi Müller se lahko nam' veselita rojstva svojega dru- reri9a Sinčka- Staršema športna akcija iskreno čestita, mlade-kr,l.?erTl|janu pa želimo vse naj-D0|jse na življenjski poti. Wfolich drugi v Italiji kr(vfter '^rol'cf1 je na štiridnevni zn' vožnji v Italiji (blizu Pe- ruggie) presenetil vse strokovnjake. V skupnem seštevku je zasedel 2. mesto; bil je le dobro minuto za kolegom Riebenbau-erjem, ki je bil povsem nepričakovan zmagovalec krožne vožnje. Najboljši pa je bil Peter na gori; tudi največ točk je zbral. Petru k tem izrednemu uspehu iskreno čestitamo! Šah SŠZ Carimpex I - Weitensfeld I 6:2 Slovenski šahisti so sicer visoko zmagali, kljub temu zaostanka za prvim niso zmanjšali. Zaostanek za vodečo ekipo iz Bodensdorfa znaša 6 točk; na sporedu je samo še eno kolo. SAK prinesel domov načrtovano točko Breže-SAK 1:1 (0:1) SAK: Preschern 4, Savič 4, Pappler 3, Kreutz 3, F. Sadjak 3, Cvetko 2 (64. Urschitz 0), Galo 2, dr. Ramšak 3 (82. Certov 0), M. Sadjak 2, Hoher 2, Lippusch 3; Breže: 900 gledalcev Sodnik: Glanz (zelo dober) Strelca: Krappinger(48.); Lippusch (16.) SAK je že v 16. minuti povedel na 0:1. Marijan Sadjak je lepo podal v kazenski prostor, kjer je Lippusch v zraku prevzel žogo in jo poslal v gol. Naposled je imel po podaji Lippuscha še Hober odlično možnost, toda iz 11 metrov je streljal čez gol. V II. polčasu so postali domačini boljši in po napaki Saviča ter Papplerja (ni kril svojega moža) je goleador Krappin-ger izenačil. SAK je v zadnjih 20 minutah spet nekoliko pritisnil in z dvema lepima streloma Urschitza dal skoraj še zmagoviti gol. Konec koncev je bil SAK s točko zadovoljen, saj je bil to glavni cilj v Brežah. KOROŠKA LIGA 1. SAK 19 9 9 1 38:12 27 2. Wietersd, 20 11 4 5 32:22 26 3. Lienz 20 10 5 5 28:22 25 4. WAC 19 9 5 5 33:16 23 5. Matrei 20 6 10 4 23:19 22 6. Pliberk 19 7 7 5 29:23 21 7. Breže 20 9 3 8 36:31 21 8. Št. Vid 20 9 3 8 28:24 21 9. Treibach 19 8 5 6 27:24 21 10. Trg 19 8 5 6 21:19 21 11. Wolfsberg 19 7 6 6 27:27 20 12. VSV 20 5 5 10 15:29 15 13. Mölltal 20 5 4 11 17:31 14 14. Lendorf 20 5 4 11 22:39 14 15. ASK 20 2 9 9 12:29 13 16. Klopinj 20 0 10 10 16:37 10 Pokliči me Tvoj vozniški učitelj JANEZ CVELF Nonča vas Podrobnejše informacije: 0663-844532 0463-45774 (stanovanje) KOMENTAR TEDNA Nanti Travnik Trener in igralec DSG Sele Zlat nogometni čas, ki smo ga v Selah doživeli v podligi (takrat 3. mesto na tabeli), je sicer mimo, vendar v letošnjem prvenstvu zopet gre navzgor. Trenutno zasedamo sicer le tretje mesto, vendar smo odigrali tekmo manj. Prav zaradi tega imamo najboljše karte v rokah, kajti poleg tekme manj, morajo še najboljše ekipe tekmovati v Selah. V naslednjem kolu gostujemo pri ekipi iz Borovelj, ki je na domačem igrišču zelo nevarna. Prav tej tekmi pa pripisujemo zopet veliko pozornost, kajti v Sedaj imamo najboljše karte vrokah primeru zmage bi se bistveno približali prvemu mestu. Ob začetku vigrednega dela prvenstva sem imel na razpolago osemnajst kadrskih igralcev, sedaj pa jih imam na izbiro samo še trinajst. M. Mak, H. Jug, P. Čertov, K. Hribernik, N. Hribernik so se iz različnih razlogov odpovedali ekipi, kar je naš položaj nekoliko poslabšalo. Vendar so se ostali igralci izredno stopnjevali, tako da me ti izpadi ne skrbijo več. Predvsem Siegfried Užnik, ki se je pozimi priključil naši ekipi, predstavlja ekipi tako športno kot tudi človeško izredno vrednost. Prepričan sem, da bomo kljub nekaterim izpadom dosegli naš cilj, ki se glasi: povzdig v 1. razred. 1. razred pa predstavlja tisto raven, ki je za naš nogometni klub tako s športnega kot tudi s finančnega vidika primerna. Tam bi se nam nudili številni, predvsem za gledalce zanimivi derbiji, kot na primer derbi proti Šmarjeti, Galiciji, Globasnici ali pa Šmihelu. Ti derbiji pa bi gotovo v Selah poživili zanimanje za nogomet, ki je v zadnjih letih precej nazadovalo. Mogoče nam v 1. razredu zopet uspe napolniti naš stadion pod Košuto... Novi Fantovski kvartet "Podjuna" na premieri. Z leve: Niko Kert, Milan Piko, Tonej Piko in Vladimir Buchwald. Foto: Christian Štefan "Podjuna" ima svoj kvartet Na tradicionalnem vigrednem koncertu je Mešani pevski zbor Podjuna Pliberk predstavil novost. Namreč moški kvartet. Vsi štirje pevci izhajajo iz mešanega zbora, katerega že leta vodi Ivan Ivartnik. Tradicionalnemu vigrednemu koncertu so letos dali naslov 'Ta zima že zapušča nas", temu primerno "vigredne" so bile tudi pesmi sodelujočih, MePZ Podjuna ter "Mlade Podjune". S.K. Turizem: Slovenija se trudi za kakovost in prijaznost Slovenija gre letos v prvo samostojno turistično sezono. Na razpolago ima 40.000 turističnih postelj ima. To ni veliko, prav zaradi tega se hočejo posebno truditi za kakovost. Slovenski turistični minster Ingo Paš je ta teden v Celovcu predstavil turistične zmogljivosti Slovenije, ki je predvsem za avstrijskega gosta žela atraktivna. In to ne zaradi dokaj ugodnih cen in bližine, ampak tudi zaradi dokaj kakovostne ponudbe na raznih področjih, kot na primer kmečkemu turizmu in termalnih zdraviliščih. Pri zadnjih se Slovenija trudi za dogovor z avstrijskimi zavarovalnicami. Tuji investitorji kažejo veliko zanimanje za vlaganje v slovenska turistična podjetja. Predvsem z italijanskimi partnerji je tozadev-nouspelo doseči prve dogovore; tako bo na primer obnovljen znani “Palace - Hotel” v Portorožu. Podobnih drugih skupnih projek- Eno izmed novih grišč za golf nastaja na Bledu. tov je že precej. Minister Ingo Paš to vrednoti kot zaupanje inozemstva v slovensko gospodarstvo, in “ to da upati”, je minister optimističen. Tudi avstrijski investitorji so že v Sloveniji, tako na primer v Rogaški Slatini. Prijatelji golfa pa se lahko veselijo kar nekaj novih igrišč v Sloveniji. Eno izmed teh_nastaja na Bledu, drugi dve pa v Čateških Toplicah ter Rogaški Slatini. Kar se tiče varnosti hoče Slovenija v reklamni akciji dokazati, da je samostojna država, ki ni več v nobeni vojni nevarnosti. Minister Paš: “Ljudje deloma niso informirani in povezujejo vojno stanje v Bosni s Slovenijo. Danes lahko garantiramo za varnost in mir v državi. Madžarska je po oddaljenosti bližje vojnemu področju kot Slovenija, mislim že, da to pove vse.” o u- Igre s pirhi Igre s pirhi so že od nekdaj igrali stari in mladi, najbolj so se jih veselili otroci. Danes so prišle že nekoliko v pozabo, ponekod pa jih še poznajo. Sekanje pirhov s kovanci Fantje so se pogodili takole: - seka se pirh “za prijeti”. Novec se mora vsaj toliko zasaditi v pirh, da prebije lupi' no in obtiči v njem. Lastnik pirha ga drži v roki. - “ za skriti” - Novec se mora skriti pod lupino. - “za skozi”' Novec se mora na drugi strani pirha pokazati iz lupine. Kdor jzvrši te pogoje, dobi pirh. Če ne uspe, ostane novec posestniku pirha. Tolčenje pirhov Vrh pirha - špica udari ob špico ali široki del- peta ob peto. Komur se pirh ob tolčenju ubije, ga izgubi. Za tolčenje si je treba izbrati pirb z močno lupino. Takega spoznamo po glasu. Ako potolčemo z njim po prednjih zobeh, mora močan pirh imeti čist glas. Za tolčenje ih sekanje pirhov so bili nekdaj fantje odlično izurjeni. Okraševanje izpihanih pirhov Beli okraski na rdečem ozadju 1. Surova jajca dobro očistimo in osušimo. 2. Nanje narišemo okraske z voskom - s pisalko. 3. Jajca pustimo nekaj časa v naravnem barvilu (hladna surova jajca v hladnem barvilu). 4. Odluščimo vosek ali 9a narahlo odstranimo z nožem- 5. Na obeh koncih jajca naredimo luknjice, skozi ehO odprtino izpihnemo vsebino, da odteče skozi drugo. 6. Izpihanemu jajcu z voskom zamašimo odprtini ali Pa vanju vtaknemo papirnat ali volnen zamašek, ali pleteno nitko, tako da lahko okrašen0 pisanico obesimo kam na vidno mesto. Ples na velikončno nedelj Na velikončno nedelja (20.00) vabi Globaški časop'® na ples k Šoštarju. Za Ple igra ansambel "Marela"- Zadryga-market BRNCA Bistrica na Žili Zadruga-market ŠT. JAKOB V ROŽU Ledince Podravlje Zadruga-market PLIBERK Šmihel nad Pliberkom Žvabek Zadruga-market ŠKOFIČE Zadruga-market ŽELEZNA KAPLA Dobrla vas Globasnica O ZNAMENJU KRIŽA Pri starih sredozemskih narodih je bila ustaljena navada, da so velike zločince, morske roparje in državne veleizdajalce kaznovali s smrtno kaznijo na križu. Kot državni veleizdajalec, češ da se je izkliceval za kralja, je bil po Pilatovi obsodbi proglašen tudi naš Zveličar. Saj je Pilat ukazal pritrditi na vrh križa tablico z napisom: Jesus Nazarenus Rex ludae-roum“ CINRI) ali „Jezus naza-reški, kralj Judov“. Križ (crux) je imel v prvem stoletju različne oblike. Po starih sporočilih je bil Kristus pribit na križ, ki je imel znamenje velike črke T. Ta črka je pri prvih kristjanih veljala za sveto znamenje. Po navadi so na prečni tram že prej razpeli obsojenčeve roke in so ga z njim vred potegnili na pokončni kol ter nato z žeblji pribili ude. Smrt je bila silno mučna, ker so se raztegnile vse žile križanega. Kri je udarila v glavo in v srce. Krvavenje se je ob velikih ranah ustavilo in muke so trajale najmanj dvanajst ur. Rablji so jih skrajšali tako, da so ali s koli razbili ude ali pa s sulico prebodli srce, kar se je po poročilih evangelistov zgodilo tudi s križanim Zveličarjem. Rimljani so poznali še drugačne oblike in znamenja križa. V rabi je bil tudi križ, ki je imel dva tramova v obliki velike črke X, „Andrejev križ“, ker je na njem pretrpel mučeniško smrt apostol Andrej. Posebno obliko je imel severni križ z dvema prečnima gredama, pozneje znan kot ruski križ. Tri prečne grede je pa nosil v kasnejših dobah tako imenovani papeški križ. Vse te oblike križa so do danes še v rabi pri heraldiki, za plemiške znake in pri oblikah za odlikovanja in svetinje. Že srednjeveški vladarji so v znak hrabrosti in časti podeljevali zlate križce, srebrne, z dragulji obsute ali brez njih, in podobne. Že v drugem stoletju so kristjani priznavali križ za medsebojno spoznavalno znamenje in za znak krščanstva. Takrat je prišlo tudi v navado, da so se prekrižali, in sicer na za-padu od leve proti desni, na vzhodu pa od desne proti levi. Znamenje križa so začeli postavljati tudi na oltarje in so ga nosili tudi pred procesijami in pogrebnimi sprevodi. V 5. stoletju so dodali h križu še podobo krvavečega jagnjeta, ki leži ob vznožju. Cerkveni koncil v Carigradu je pa leta 680 vpeljal navado, upodabljati tudi znamenje še danes običajnega razpela. Tako se je iz nekoč najbolj sramotnega znamenja za zločince, križa, razvila podoba in znamenja zmage ter vsta- O vseh drugih praznikih v letu vemo, kakšen je izvor njih imen. Za praznike o Kristusovem trpljenju in vstajenju imajo pa različni narodi skoro vsak svoje ime. Pri nas je že od nekdaj udomačeno ime: Velika noč. Nemci imenujejo te praznike „Ostern“, menda še po nekem starem germanskem božanstvu Ostara. Severni Slovani imajo lepo ime „Vstajenje“; Rusi se na ta praznik poljubijo s pozdravom „Hristos vos-krese!“ ali„Kristus je vstal;“ Velika noč je za njih praznik Voskresenije. Romanski narodi so vajeni imena, ki ima koren pash, odtod latinsko „pasha“ oziroma italijansko „pasqua“. Ti so najbliže prvotnemu imenu „pe-sach“, ki prihaja iz hebrejščine ali iz kaldejščine „pisach“. Beseda pomeni „mimohod“. Izraelci so namreč obhajali dan, ko je šel angel Gospodov v deželo faraonov, kjer so živeli Izraelci Ime in dan Velike noči v Egiptovski sužnosti, da bi za kazen pomorili vse egipčanske prvorojence. Sel je pa mimo hiš, kjer so prebivali Izraelci in so v znak miru obarvali podboje hišnih vrat s krvjo zaklanega jagnjeta. Jagnje miru je postalo tudi znak Velike noči in angelov mimohod ali „pasha“ ime za velikonočne praznike. Apostoli so krščansko Veliko noč obhajali že na dan prve obletnice Gospodove smrti. Potem se je ustalila navada, da so Izraelci praznovali ta dan ob prvi polni luni meseca nissana, ki bi bil naš marec. Po evangelistu Janezu je bil namreč Kristus križan na dan, ko so imeli navado žrtvovati jagnje za „pesach“. Ta dan in marčna polna luna sta pa sovpadala. Šele v kasnejših letih so praznik Velike noči prenesli na petek po polni luni, ker je bil petek dan Gospodove smrti. Polagoma so ga zaradi posta prenesli na naslednjo nedeljo, ko se je zgodilo vstajenje. Na ta način so že prvi kristjani praznovali skupaj spomin trpljenja in vstajenja. Dokončno je pa cerkveni zbor v Ni-ceji leta 325 sklenil, naj se obhaja Velika noč na nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Velika noč je zaradi luninih sprememb premakljiv praznik, ki niha v razmahu 35 dni. Najbolj zgodnja Velika noč pade na dan 22. marca, najbolj pozna pa na dan 25. aprila. jenja.