ffožtnina plačana i? gotouini
K O HI E RETE C
BLESI LO K0H1ERE15KEBR DRU3TUE ZE mRRIBORSKO 0BLE5T
Dopise, naročila irr reklamacije je pošiljati: Konje- „Konjerejec“ iz- Člani društua sprejemajo list brezplačno. Haroč-rejskemu šruštuu za fTlarib. oblast, luanjkouci haja 6krat letno nina letno 20 Din. Teniki inseratou na zahteuo
Štel/. 4.	fHaribor, òne 15. augusta 1927.	Letnik ILL
Dirkalni kasač
u žrebcarrii ter dirkalnem hleuu.
Izkušnje o reji, balanci, : trehaži in izrabi spisal RUDOLF ALBRECHT vozač, trener in konjerejec Prevajalec: Fr. Ve b l e, drž. veterinar. SEZNAM VSEBINE:
I.	del: V kobilarni.
1.	poglavje: Oris kobilarne in njen obrat. -
2.	(poglavje: Izbira rejnega materijala:'
a)	plemenska kobila;
b)	žrebec za plemenjenje.
3.	poglavje: Trenaža enoletnikov.
II. del: V d i r k. a 1 ne m h 1 e v ti. Predgovor.
1.	poglavje: Nega v hlevu.
2.	poglavje: Razvade konja v hlevu.
3.	poglavje: Pripravljalna zimska trenaža.
4.	poglavje': Balanca in podkovanje._
I.	. Napačna hoja.:
a)	Hoja v pasu in dvojna hoja;
b)	Francoska hoja;
c)	Lopatasta hoja;
d)	Bodeča hoja;
e)	Plazeča hoja;
f)	Kresanje;
g)	Poševna .hoja; ,
h)	Vrtajoča hoja zadnjih nog;
i)	Zajčje kljuke.
II.	Nenormalna kopita:
a)	Stisnjeno koptte-;
b)	Kozje kopito;;
c)	Ploščnato kopito.
5.	poglavje: Pomožna sredstva za balanco:
1.	Overcheoae;
2.	Uteži kopit, kresalni omoti i. dr.;
3.	Konjski gobec in vozačeya roka.
6.	poglavje? Trenaža za dirke.
Dirke.
Ježa v kasu.
Gospodarske pripombe.
1.	del.
U kobilami.
1. p o g l a v j e.
Načrt kobilarne in njen obrat.
Idealna kobilarna, kakor si jo predstavljam, ostane — •Žal — le konjerejčev sen; v resničnost^ pa ni — kakor znano— nič popolnega; pomanjkljivosti, sp. vriypjo kar same po sebi. Skušal bom tak konjerejčev sen le naslikati. Od vsakokratnih okoliščin je pa odvisno, kar in kolikor se more od tega Uresničiti v kaki kobilarni,
Kobilarna mojega sna leži oddaljena od industrijskih naprav v bližini kakega trga, ki poseduje kovača, živinozdirav-nika in lekarno, na ravni ali zmerno bregoviti pokrajini s pašniki, ki jih napaja celo leto vesel potoček. Sredi te krasote se dviga gospodarsko poslopje in: hlev okrog štirioglatega, velikega dvorca (tabela); pa primernem prostoru se pa nahaja okrog 10 m široko ter' 800; do .1000 m dolgo ovalno dirkališče.
V hlevih je preobilica svetlobe in zraka, svisli za seno nad-njimi, pa ščitijo pred zimskim mrazom.
Izdirjalni hlevi za odstavljena hr enoletna-žrebeta se ■ménjajo s posameznimi ogradami' za -Robile-matere in starejše konje.’ Hlév za žrebce je Separiran s plemeniliščem, Separiran je tudi hlev za boline konje; 'dalje\ obstoja kravji hlev za obligatno mlekarstvo, ki cvete povsod, kjer je paše v obilici. Stanovanja za oskrbnika, konjske strežnike, soba za opremo, remi za vozove ter kuhinja za prekuhavanje hrane izpopolnjujejo celotno zgradbo, Na dvorišču se nahaja napajališče z vedno čisto, svežo vodo. Gnojnih jam na dvorišču bi naj ne bilo, ker tvorijo le nevarnost za .žrebeta in vzgajališče' muh. Gnoj se izvaža zato dnevno iz dvorca.
Za kobilarno v njeni idealni’obliki sè. računa za" komad konja 1 kat. jutro prostora za izdirjanje. Pri tem je vključeno-tudi zimsko izdirjališče, pri katerem se mora vzeti v poštev, §Sc poraste na njem trava radi stalne zimske uporabe šele proti poletju.
Praktični vodja kobilarne si razdeli poletne pašnike na sledeč način. Največji del pašnika rezervira za kobile in ga razdeli na diva enaka, dela, ki se jih popase izmenoma. Konji ostanejo na zimskih pašnikih oz. izdirjaldščih tako dolgo, dokler niso poletni pašniki prvič.! pokošeni, kar se vrši sukcesivno, najbolje vsak popoldan, da! sè more vreči konjem v jasli vsak večer lepo porcijo sveže, zelene krme. Po visoki travi se namreč živali v izdirjališču né pasejo radie; raja mulijo stoječo' nizko travo.
Tloris kobilarne.
sladkorja, najbolje mlečnega sladkorja in m a/, o vode; To umetno dojenje se naj izvrši v enakih presledkih večkrat medi dnevom.
Po preteku enega meseca prične mlado žrebe pomalem pobirati biljke in posamezna zrna ovsa^ Čim večkrat odvajamo žrebe od matere in čim, daljše trajajo ta oddvojertja, tem hitreje se privadi žrebe samostojnemu hranjenju. Najpriklad-mejša krma za žrebeta je oves, seno, detelja in sveža trava.
V kobilarnah jim polpgajo enkrat ali dvakrat v tedimi- neko- ' liko kuhanega lanenega semena, osoljenega in pomešanega ' z otrobi. Ta »mač«, kakor nazivajodo klajo, vpliva dijetično na prebavita. Poleg tega je baje s tem mačom krmljena žrebeta lažje odstaviti, čas, kako dolgo pustimo žrebeta sesati, je zelo različen in zavisi od gospodarskih prilik. Po kobilarnah jih odstavljajo v petem ali . šestem mesecu starosti, v po., deželski konjereji pa se izvrši to popreje, da žrebe kobile, ki jo pričnemo v tretjem ali četrtem tednu , po ožrebetitvi že vprežati, preveč ne izrabi in oslabi. Priporočati pa ]c, da tudi naši konjerèjci ne odstavljajo žrebet pred dokončanim tretjem mesecu. Večina priznanih odgajačev priporoča, da se žreb ad odstavi naenkrat in ne polagoma; načelo, ki še ga drže tudi naše matere.
Odstavljenim žrebetom moramo polagati zadostno in tečne klaje. Prédvsem pospešuje krmljenje z deteljo razvoj Okostja. Če je kakovost krmo dobra, nò potrebujemo običajno nika-kih umetnih primesi, kakor klajnega apna in drugo. Tudi sol lahko pogrešamo. Množina enega., ali. drugega ' krmilalje_-raz-lična po pasmi in po poznejši uporabi konja ter se ravna žal prepogosto po gospodarskih razmerah odgajevalca. .
V razvoju- žrebeta, je predvsem važno prvo leto. Kar ss tedaj zamudi, se da le redkokedaj nadomestiti. Dve- in triletna žrebeta krmimo ma isti način. Če nas gospodarske okolnosti silijo, da znižamo množino ovša, jo moramo nadomestiti z drugimi krmili dobre kakovosti. Poleg krmljenja moramo žrebeta. redno napajati-. Najbolje je, če žrebe pije kadar in kolikor se mu ljubi,, kakor je to slučaj na dobro urejenih pašnikih s tekočo vodo.
Poleg hrane pà je neobhodno potrebno, da se rastoče žrebe zadostno pregiblje in si tako utrdi okostje in mišičevje ter si okrepi razvijajoča se dihala. Sesajoče žrebe še skače prosto okoli svoje matere, odstavljenega pa že privezujemo Iz gospodarskih razlogov za jasli. V boljše urejenih kobilarnah pa so tudi odstavljena žrebeta neprivezana v hlevih. Če mu že v hlevu moramo kratiti svobodo, ogradimo vsaj v bližini prostor — tekališče, kjer se žrebe par ur na dan svobodno razleta. Najsvobodnejše se pa pregiblje im Učvrsti žrebe na paši. Brez paše ni racijonehre konjereje. Hlevska žrebeta so ■ zastana, zatrta in sprejemljivejša za vse bolezni. Nižinski, ravni, toda ne močvirnati pašniki ustrezajo predvsem toplokrvnim pasmam, ki s,e naj izurijo v brzini, brdovita višinska tla mam pa ustvarijo dobra gorska plemena. #Pri dobri paši skrbimo, da Ima senco, pitno vodo in zavetišča” (zatočišča) za žrebeta proti vremenskim neprilikam.
Po dokončanem, drugem pri mrzlokrvcih in tretjem mesecu pri toplokrycih, skrčimo žrebetom po malem svobodo ter jdixavajatno na opremo ira k delu. Tu se žal naš konje-
rejec mnogokrat preveč požuri, in od tod pri nas toliko morskih kosti, krakov in odebeljenih kit pri mladih konjih. Tega posla naj se loti le miren, potrpežljiv človek, ki Upošteva naravo poedinega konja. Tudi v tem pogledu se pri naš veliko greši, dasi se je zadnje čase . v temoziru obrnilo na bolje. Marsikaterega- kujavca in spačenca ima na vesti nevešča roka!
Obširnejša navodila, kako navajamo in pripravljamo ko^ nja ža razna dela, obsegajoča tudi trenažo bi présegaia okvir tega naslova.
V tej dobi jè obračati posebno pažnjo negovanju, čiščenju in iporezovariju kopit. Tako še privadi konj najbolje na poznejše kovanje.	šl.
O pregleòu (preizkaui) konj.
Konja, ki ga hočemo pregledati, presoditi na njegovo zunanjost, svojstva in uporabnost za delo, moramo opazovati v hlevu in ziinaj. Promotriti moramo vse njegove telesne defe in to, ko konj mirno stoji in pa ko se giblje v koraku in kasu (trabu). Med opazovanjem ne sine nihče na konja vplivati, vznemirjava 11 - ali pa motiti.
Konja si ogledamo najprej v hlevu. Že na prvi pogled lahko mnogo opazimo, česar na prosternane moremo, predvsem njegovo nrav, ki jo konj najbolje pokaže, ko se, mu približa tuj, nepoznan človek. Na njegovem izrazu vidimo, če je bojazljiv, pozoren, nezaupljiv, hudomušen ali celo zloben. Hutitamušneži polagajo ušesa po sebi, slepi konji strižejo neprestano z uhlji, da bi uhvatili ž njimi, česar jim ne daj vid. Gluhi konji zopet ffegmatično in topo' premikajo sedaj eno, sedaj drugo uho. Razne räzvade konj veliko hitreje in jasneje pokaže privezan za jasli kakor na prostem, ko stoji pod vplivom človeka, kakor hlapanje ali, srebanje, zibanje z ene prednje noge na drugo, razvado -pri kateri staplja -s peto zadnje noge na krono druge itd.
V	hlevu opazujemo konja kako jé ih pije, kako se obna-
ša pri čiščenju,, naprezanju in pri privždigovanju nog, kar je velikega pometla pri kovanju. Zdrav in dober konj žre brez prestanka in ne pušča ostankov,* če je bila hrana in nje množina primerna. v	v-ÄjSi
V	blatu ne najdemo pri dobrih prebavljačih nikakih neprebavljenih snovi. Normalno mokri konj lahko in v nepretrganem curku. Dihanje je mirno.
Ko smo si konja v hlevu zadostno ogledali, izvedemo ga ven, po možnosti po nepristranski osebi. Opazujemo ga takoj pri prvih korakih, ki jih napravi, kako se okrene, kako stopa in. s kakim veseljem gre na delo. Prišedši na prosto, ga postavimo, na ravno mesto, kjer ga moremo opazovati od spredaj, od strani in od zadaj, in to v razdalji nekoliko korakov. Vse njegove vrline im isto napake in hibe lažje in hitreje opazimo v. primerni oddaljenosti, kakor če. se: tiščimo
Plemenska kobila ne nosi podkev; vendar je pa treba njena kopita dobro negovati, prirezovati in popravljati... Zadostuje, če se to vrši v dveh mesecih enkrat. Pa tudi žrebe potrebuje v gotovih. okoliščinah že v prvih mesecih pomoči izkušenega podkovača. Deloma od poroda, deloma vsled trdili tal dobivajo žrebeta z napačno stojo v biclju nagnenje za kozje kopito. V tem slučaju mora kovač že v prvih mesecih zadnjo polovico podplata oziroma nosilne stene pravilno opiliti, v težjih slučajih pa sprednji del kopitne stene zavarovati z malo lunasto podkovico, ki presega nekoliko sprednji kopitni rob.
Vsekakor priuči izkušeni vodja kobilarne že odstavčke igraje na dviganje kopit m jih privadi na bodoče podkovanje takoi, da jih potrkava po kopitih s ključem itd. S takim pravočasno pričetim, igrajočim vežbanje'm se) je lahko izogniti ruvanju pri poznejšem podkovanju ter uporabljanju prisilnih sredstev in s tem spojenimi nevarnostmi za človeka in žival. -
Končno še nekaj pripomb tičočih še uprave. Kot v .vsakem racijonelno uvedenem-obratu, je potrebno knjigovodstvo tudi v kobilarni, da ne dlelamo na slepo. Kakor na eni strani konta za krmo, mezdo, splošne izdatke, amortizacijo in najem obrat ^obremenjujejo, ga tako na drugi strani razbremenjujejo even-tu el ni dohodki iz. zaskočnih taks, penzijske oskrbe tujih kobil tor iz morebitne prodaje žrebet ter krme. Preostali znesek, Razdeljen na dneve za oskrbo konj tvori iznos za dnevne liastne : oskrbovalne stroške lastnih konj. Da določimo število konjskih d)Ai,' jè potrebno, Ua vodimo register o "stanju köilj. Postranske knjige so. še knjige o inventarju, podkovan ju iin dnevnih izdatkih.
Oògoja žrebet.
Ko sem napisal sledeči članek; prišla mi je pod roke prva številka letošnjega letnika našega glasila. Uvodni članek te. številke obravnava isto snov. Pripominjam to iz razloga, da ne bode kateri- .čitatelj mislil, zakaj.se o istem predmetu dvakrat razpravlja. Mislim pa, da je ravno odgoja konj tako važna, da ne škodi, če iste misli v razni 'obliki večkrat Čitamo.
Pogosto čujemo pritožbe, da je naša konjereja premalo dobiČkanosna, da nimamo-pravih plemenjakov in plemenskih uspehov itd. Vso nevoljo izlivamo na žrebce, zlasti če so ti državni. Ne zavedamo se v zadosfiii meri, da dajo stariŠi le podlago svojemu zarodu, konja pa mora stvoriti odgoja odnosno konjerejec sam. In v tem. pogledu se pri nas veliko greši.
Že žrebelno kobilo postavimo, ko se prične -pripravljati k (porodu,- v najskritejši in najtemnejši kot v hlevu, da skoteno žrebe ja ne bo na prepihu. Kup gnoja mu nudi pogosto mehko' ležišče. V tem zartuhlem zavetju, brez svežega zraka, brez solnčne svetlobe životari prve dneve ali celo tedne svojega življenja to nežno bitje,, ki naj postane enkrat konj, kos nalogi in vsem naporom, ki jih zahtevamo od njega, če
je mati njegova poleg tega še slaba dojilja, mu primanjkuje še telesne hrane, torej podani so vsi predpogoji, da to bitje že v kali zamorimo.
Razvoju mladega organizma je neobhodno potrebno, da mu nudimo čim več čistega zraka, svetlobe, čvrste hrane. In dosti prilike pregibanja v prosti naravi.
Zadostno, čistega zraka se žrebe navžije le na prostem in nikdar v hlevu, naj si bo ta še tako dobro prezračen in ventiliran. Izdih ili odpadki hlevske živine, vlažne stene in tla nasičijo zrak v njem s škodljivimi pimi in kalmi raznih bolezni. Sleherni hlev je v naših krajih potrebno zlo, ki se ga poslužujemo radi vremenskih neprilik. Zdravi in odporni konji v južnih delih naše domovine, so preživeli le malo dni svojegai- življenja v hlevih, ki so mimo grede orftenjeno, ■ še primitivnejše zgrajeni kot pri nas, pac pa bolj higijenski, ker so bolj zračni. Če pa smo primorani ostavljati žrebeta v hlevu, bodi ta čist, svetel in primerno topel. Toplina od 10—12 stopinj najbolje prija razvoju. V hlevih z nizko temperaturo (podi 7 stop.) pomršavijo in zaostajajo v'rasti.; Radi tega prerano skotena žrebeta pogosto ne zadovolje konje-rejca. 1
Žrebe diha s pljučami, istočasno pa se izmenjava potreben zrak skozi kožo. Da čistejša koža lažje in bolje propušča zrak je umevno. Poleg tega nečista, s prahom ali celo mr-česi. pokrita koža vznemirja žrebad ter tako ovira njen razvoj. Radi tega jo moramo-čistiti in negovati. Povsem pogreSno je, da se'mladih žrebet ne sme dotakniti ščetka, da ne bi postinntbpi irrn e ob čtifljrvrTžTbi eTKairor žrifkV f ak& 'fé' pòwfv® bua mlademu organizmu svetloba. Tudi v temni kletr; vsklije in raste rastlina, toda vse drugače,, če jo premestimo pod prosto podnebje, pod tople solnčne žarke. Po - zdravi barvi in licu spoznamo človeka, ki se giblje v'prosti naravi in pa blediča, ki tiči teden za tednom med zidovjem in ki ga le Ob nedeljah obsveti svetlo sobice. Povsem isto velja tudi za Živah Šolnčni žarki so tudi največji sovražniki, raznih gliv ih ležišč mnogobrojnih bolezni. Radi tega bodi hlev namenjen predvsem za odgojo mladega zaroda svetel,- njegova okna dovolj velika in čista, tako rta jih lahko prodro solnčnil žarki. Potreba po steklu za okna je merilo za kulturo in zdravstveno stanje kakega naroda.
Prva hrana, ki jo zavžije skoteno žrebe je . materino mleko. Isto. po svoji sestavi najbolje odgovarja. Pogosto se dogaja, da kobilo pomolzejo, predno puste žrebe prvič sesati. Toda to je pogregno. Prvo'mleko učinkuje odvajalno na črevo, vsled česa se to lažje izprazni m izčisti, kar je za' mlado telo mnogokrat .zelo' mučno, če se žrebe ne more oblatiti, moramo ga klistirati z mlačno milnico ali oljem, da omehčamo tako trdo,- zapečeno blato, Pri žrebečih kobilah, ki nimajo' zartosti mleka, ugodno vpliva na njegovo množino zelena krma, detelja, "korenje ter večkratno napajanje in dodatek-soli. Da moramo prehod od suheha krmljenja na zeleno krmo zlasti pri doječih kpbdah izvršiti polagoma ter da jim ne smemo devati preveč svežih krmil, je znano našim konjerejcem. . ■
Polaganje takozvanih mlečnih sredstev spada v živino-zdravniško vedo in tudi Je redko vod! do zaželjenega cilja. Če pa kobila kljub vsem poizkusom nima zadostno mleka, moramo žrebe dojiti s kravjim mlekom, ki mu dodamo malo
Dva manjša pašnika-se priredita hà isti način za žrebičke. Razen tega naj bo na razpolago vedno riekaj paddokov za občutljive kobile, ki ne trpe tujih žrebet, da se jih more po potrebi separirati.
Polovica vseh travnikov služi za pridobivanje sena in detelje, za'kar se uporabi pofeti tudi'zimske pašnike oziroma izdirjališča. Na pašnikih najdemo vedno mesta, na katerih obstoja trava* nedotaknjena in ki se jih lišpave živali izogibljejo. Ta mesta je treba pokositi, kajti to travo; zrejo konji svežo v hlevu radi.
Delovni dlan pričenja v kobilarni poleti po navadi ob 5. urPzjutraj, pozimi ob 6. uri. Konji se očistijo najprej z ostrimi krtačami, pri brejih kobilah s posebno previdnostjo, se jih povede na dvorišče na napajališče, dobe nato v hlevu svojo porcijo ovsa, — ha množino se še povrnem — končno sc jih izpusti pri kolikotrtoljko normalnem vremenu na pašnike (izdirjališča), kjer ostanejo do večera. Predno se povrnejo v hlev, si ugasijo žejo, na napajališču na dvorišču, najdejo v hlevu drugo porcijo ovsa in izdatno množino sveže krme aji sena in počivajo utrujeni po zraku in solncu na mehki slami. §lama se zjutraj, ko so hlevi prazni, očisti in izpopolni.
Vojna leta So'prisilila nekateré kobilarne, da so nastiljale namesto s slamo z nedostatki: s šoto, z žaganjem, z obla-njem itd. Poleti, ko so bili konji večinoma na paši, Je ta stelja za silo zadostovala. Toda pozimi je prizadevala veliko škodo, ker,sg. .konji,iz dofgega časa (pa tudi radi gladu! — opomba préstavljalca) prežrli in preglodali lesene stene svojih razpredelkov; -tudi slučaji kolike so nastopali po zavživa-nju neužitne stelje z oblanjem. V današnjih prilikah je taka nadomestna stelja na vsak način za odsvetovati, to pa tem bolj, ker ne tvori nikakega prihranka, kajti vsak kmetovalec ni vrtnar, posebno v bližini mesta, dobavlja rad vsako količino sveže; scarne, ki je potrebna za slamni 'gnoj. Lastne travnike se pognoji v tern slučaju koristonosno z. umetnim gnojem. -	^ !
’	' V gotovih krajih z enakomernim podnebjem in brez noč-
nega dežja, sé lahko pusti konje ponoči na prostem. V zaščito pred nenadnim dežjem se postavijo na pašnikih strehe s koriti. Preko pašnikov tekoč potok služi kot napajališče in nudi v -vročih poletnih dneh priliko za kopanje konj, če se ga mestoma razširi.
Cisto trda vzreja, pri kateri ostanejo konji tekom celega leta na prostem, je mogoča le pri pomorskom ali drugače milem podnebju, kakor v Normandiji, Južni Rusiji, Centralni Afriki ali kje drugje v specijalnih prilikah. Če jé-v na razpolago planinski pašnik, ostanejo vsaj žrebeta preko poletja na prostem, vendar se jih pa mora vedno dokrmljévati. z ovsem.
Kar_se tiče zrnate hrane, je, da dosežemo atletsko jaka žrebeta, neobhodno potrebno, da krmimo obrejeno kobilo že v času brejosti z ovsem. Za to dobo zadostuje okoli 6 litrov ovsa, sena in želene krme pa ad libitum. Tudi sesajoče žrebe se naj čimprej privadi ovsa, v to svrho se napravi v ogradi (Box) mala školjka, poleg materine, v primerni višini, iz katere se uči žrebe pdskušati jesti ter pozneje redno žreti.
Sesajoče žrebe naj ostane najmanj 5 mesecev ipri materi. To pa moraiiio med dojenjem pOSebno izdatno krmiti, ker ima vzdrževati 'diva organizma. Porcijo ovsa je radi tega zvišati rfe 8—10 litrov. V brezpašni dobi se naj nudi 'večerna krma vsaj dvakrat na teden kuhana, da se prebava pospeši; mešanica grobih pšeničnih otrobov z ovsem, éventuelho malo lanenega semena se polije z vrelo vodo ter pari eno uro.
V vsaki Ogradi naj bo tudi naprava za kameno sol, če mogoče poleg školjke za krmo. Konj: ima potrebo po' soli, ki zavžita pospešuje prebavo ih podjpoaa veselje do jedi in pijače.
Posebno pozornost je posvetiti temu,, da se po porodu uredlé organične funkcije žrebeta. Zaprtja žadnika po takozvani: žrebečji črevesni smbjl so spravili ai -že .marsikatero živalico ob življenje, Deveti, dan po porodu se žene kobilo k žrebcu na zaskok. Materino mleko se pri tem spremeni na kvar občutljivega črevesja žrebeta. Izkušeni vodja kobilarne posveča torej v teh dneh mladim živalicam posebno skrb.
Ko žrebeta odstranimo, jih moramo dati na "povodec. S tem trenutkom pravzaprav začenja njihovo Službovanje človeku.
Največje važnosti je, da Se žrebe v tej dobi nauči, da inia" v človeku dobrega prijatelja, ä ne' mučitelja. Natikanje povodca na. glavo še mora izvrševati igraje, nikakor pa ne s , silo. Povodec pa mora biti primeren ter né sme drgniti ali tiščati.	>
Prihodnja predvaja,, da sprijaznimo žrebe z nalogo bodočega dirkača, obstoji v tem, da se da voljno voditi na povodcu. Iz materine ograde pride v izdirjalni hlev, kjer preboji kmalu v družbi sovrstnikov ločitev oidi matere, če pa imamo le eno žrebe, mu damo za družbo, najbolje kozo brez rogov, Pašnik za žrebeta naj bo od pašnika za kobile toliko oddaljen, da je prehod žrebet k materam izključen. Na konjih, ki stoje posamezno v ogradi, ugotovimo lahko, čc kateri ; slabo žre ; v izdirjalnem hlevu, kjer zro žrebeta iz skupnega korita, je pa'to seveda /nemogoče, Radi tega moramo biti pozorni na to, kako izgledajo posamezna žrebeta. Če Se katera živalca ne redi -ali postaja celo mršava, SO pò riàvadli vzrok črevesni črvi, ki, če jih zanemarimo, prežro stene črevesja in povzročijo neizogibno Smrt. Pravočasno živinozdravniško posredovanje ozdravi z lahkoto to otročjo bolezen.	_
Če je kobilarna zgrajena še na tako zdravi podlagi, ni izključeno, da-se vtepejo v njo nalezljive bolezni. In ko so ti škodljivci tu, je obrat temeljito pokvarjen. Zato je priporočljivo, da se postavijo konji, ki pridejo iz event, tujih, često okuženih kobilarn, najprej v hlev za bolne konje v. primerno karanteno pod živinozdravtiiškirn nadzorstvom. Veterinarska- medicina razpolaga idlanes ž reakcijami in zaščitnim cepljenjem, ki paralizira največjo nevarnost. Vsaka to-zadeVnja lahkomiselnost s|e! lahko bridko maščuje. )imrka-J v ost, garje, vranični prisad, prsna kuga, žrebečja hromOta, nalezljivo pometavanje,- so danes bojezni, ki se ne šalijo. Radi
'	--.Vv-	o
tega je opreznost na mestu, kajti po toči zvoniti je prepozno.
Pa nele živinozdravnik igra važno ulogo v kobilarni in njenem obratu, . temveč je tudi podkovač tam važna oseba.
konja. Najprej si ogledamo konja v celoti, glede rejenosti in proporcijonalnosti posameznih delov, Pri tem splošnem pre-gledu gremo dva- do trikrat okoli konja, posmatrajoč splošen uti s, ki-ga napravi na .nas in pa njegovo obnašanje izven hleva. Nato preidemo k praizkavi — pregledu posameznih delov telesa, počenši «pri g’avi, končavši pri repu, odnosno pri koipitih zadnjih nog, opazujoč jih od spredaj, od strani in zadaj, kakor nam nudijo jasnejšo ,in popolnejšo sliko. Slednje velja predvsem pri. presoji okončin glede korektnosti , njih razvoja in stoje. Pri pregledu oči, nosu, zobovja (na starost) in pa kopit, zlasti kopitnega podplata (strelna gniloba in rak), pristopimo h konju ter ga pogladimo. Vse drugo pa, kakor ž’e omenjeno, zapazimo na ipar korakov bolje, kakor iz neposredne bližine. Red, po katerem opazujemo posamezne dele in svojstva konja, je za končno sliko, ki ši jo ustvarjamo sicer brezpomemben. Vendar je dobro, idk se držimo e.nega reda, “da ne ostane kaj neopaženega, kar se pri presoji kepi kaj rado dogodi. Ta preizkava traja različno dolgo ter zavisi od tega, kako točno je izvršimo in kako vešče je naše. oko za tä posel. Ne smemo pa biti pri tem preunii, meneč, da je to znak „dobrega poznavalca. Nasprotno, čim boljši poznavalec konj je ködlo, tem previdnejše bo dal o njem svojo končno sadlbo. .	-
„ Ko smo si na ta način zasnovali primerno sliko konja, ga damo prepeljati, sprva v koraku, nato pa v kasu (trabn) in to na približno sto korakov dolgi, ne premehki progi in ravni črti. Predvajalec bodi zanesljiva, nepristranska oseba, zlasti, č"e~š;g gre "za~näkttp, 'naj 'konja^ne prepeljava lastnik'- šam ali pa njegovi uslužbenci. Konja prepeljemo na primerno dolgem povodu, da ne nosimo takorekoč konjske glave na roki,_kar kaj lahko prikrije neznatno in neizrazito šepavost. Pri pre-peljavanju opazujemo, kako se konj nosi, akcijo nog in njegovo hojo v obče, Če je ista korektna, prostorna in ne kaže nika-kih sprememb, iz katerih bi mogli sklepati na kaka obolenja okostja in kit okončin, Če potrebno, si po končani prepeljavi * ogledamo še enkrat noge, ter pripazimo kako konj diha, če ni dihanje za to kratko pot prenaporno ali preveč ubrzano ali celo združeno' S pokašljevanjem.
Končno usmerimo svojo preiskavo še po uporabi, ki ji je kora namenjen. Konje za ježo prejašemo, vozne konje pa vprežemo v primerno težka vozila ter jih poskusimo na raznih tleh. Pri tem vidimo, kako spelje konj z mesta, kako vleče na slabih in strmih tleh, če je plašljiv itd. Vsa opazovanja izvršimo mirno in brez vsakih opazk. Posebno temeljiti moramo biti pri pregledu in nabavi plemenske živine.
/ To bi bili glavni orisi in smernice pri preizkavi odnosno pregledu konj v obče. Če pa zasledujemo pri tem še kak poseben namen, kakor odbrati konja posebnih lastnosti ali ki bi odgovarjal drugemu konju po barvi, obliki, velikosti in temperamentu itd. moràmo svojo presojo v tem pravcu razširiti in poglobiti. , ,	»Is
Oruštuene in öruge krajše ^ uesti.
Dirka v Ljutomeru se vrši v četrtek, dne.8. septembra t. 1| kakor1 običajno na dirkališču na Cvenu. Priglašenih je že lepo število prvovrstnih konj, tako da obeta, biti, dirka res lepa in v vsakem oziru prvovrstna. Ker leitos dirke v Mariboru ne bo, sq vrši tekma za »Konjerejsko nagrado«, ki se je vršila vedno V Mariboru, letos na tej dirki.
* Premovanje konj 1927. Dne 21. septembra 1927 sé vrši v Konjicah ogled in obdarovanje plemenskih konj. Začetek ob Yì9. uri. DnS 3. septembra 1927 s'ö pa vrši ogledovanje in obdarovanje v Ljutomeru z začetkom ob ,8. Uri na Glavnem trgu v mestu, dne 5. septembra 1927 -pa z začetkom ob 9. uri na sejmiščut v Šmarju pri Jelšah. V Ljutomeru so pripuščeni le konji toplokrvnih pasem iz sreza Ljutomer, v Konjicah in Šmarju pri Jelšah pa konji, vzrejeni v srezu šmarskem ozir. konjiškem. Vsi drugi pogoji so pa kakor navadno. Drugod še letos vsled,pomanjkanja-sredstev premovanje vršiti ne more. Prosimo vse okrajne zastope in druge korporacije, ki so nam vedno blagohotno dale svoje prispevke na razpolago, da nam za letos določene vsote prihranijo za drugo leto in nam takrat poklonijo večje vsote,
Prosimo vse zamudnike, da svojo naročnino poravnajo.
Izdaja: Konjerejsko društvo za mariborsko oblast, Ivanjkovci, predstavnik: Fran Veble, živinozdravpik. — Za uredništvo odgovoren ; Vekoslav Cizel. — tisk Mariborske tiskarne, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj — Vsi v Mariboru.
6ssa9sc3a90E®©sc®a9(öc®©si5sa9<DEsa9sisasessa9SE®as) g>-———---------i——------------- -------------;—..... i©
Komnu m OPREfTlE
za tapnje od navadne òo najfinejše vrste za lahko in težko uožnjo, . kakor tudi razne potrebščine :
DEŽNE PLAHTE
za konje in vozove, suetiljke za kočije, bičevnike, brzde,- kresal-nike za noge. Dalje velika izbira " potnih kovčekov, ročnih torbic,
" listnic, nahrbtnikov, gamaše i. t d. nagobčniki in ovratniki za pse
BORILNI JERmENI
za mline in žage
lURN KRRU05
Rleksandrova cesta št. 13 Slomškov trg št. 6
m R RI BO R
s^flssi53as)sissas>sesas5S«sa2toTs^as®®as)SiS2S)6i5®is)ScsaS)
///