V tor*l. f«1rt»k iu».il.ot.> utaja ia t«lja t Mariboru brti pošiljanj* na lom M vs* "i 10 jI. - k, V rejništvo iii niiraniiiStfo j« t gonpMkih ulii-ah (Ili>rrrnga9*e) »t. 117. OunmImi Z i navadno ilr*4tor>n.j rr.t.. M plaćaj« ti Kr , r»» na nati^n* I krat .1 kr. i1.- i* ti-ka »krat, 4 kr. i* «e trnka 3krat-»«'<• pisliirnki- plaiu ■ jfjo f« proit.uu. Za « lio rili. m. V dveh zadnjih člankih smo pod tem naslovom govorili o ljubljanskem in graškem dežel, zboru glede važnosti njunih letošnjih soj, ha komu dnizega ohetajo govoriti o goriškem zboru. Večkrat smo si Slovenci že očitali, da so mod seboj premalo poznamo, kakor nas ni tako posebno Ogromno veliku. In to je veljalo kolikor toliko bolj o goriških Slovencih, njihovem narodnem napredku in zvlasti o goriškem zboru. Pač smo po raznih listih brali sem ter t je dopise o čitalničnih veselicah, ta ali ta dopisnik je zagotovljal. da se naroden duh hudi, ta in ta nam je hvalil gg. NVinklerjn, (Vneta itd. Vendar celotno podobo si je bilo težko napraviti. Pri zadnjih volitvah ni bilo videti prave organizacije, ni bilo slišati o volilnem odboru, ki lii bil volitve v roko vzel in »preudarkom agitiral, kakor je navada in potreba povsod, kjer ustavno življenje vsaj med narodovo inteligencijo čvrsto živi. Edino „Domovinu" jo nasveta-vala volilcem može, kteri so bili po većem tudi izvoljeni, če si1 ne motimo. In kterega Slovenca ni po zadnjih volitvah veselilo, ko je bral celo po dunajskih listih („\Vandcrer". ,.Zukunl't") da imajo Slovenci v gori škein zboru večino. Kakor od ljubljanske, tako jo tudi od te večine vsak pričakoval velicega vspeba za našo narodnost. Ali ostalo je pri pričakovanji noter do denašnjega dne. Predno o tej narodni večini goriškega zbora govorimo , obrnimo se na volilce, na goriško slovensko ljudstvo. Sempaski tabor, in druga vesela znamenja nam pričajo, da je ta ozir mnogo veselejSi ter nam upanje daje, da bode v prihodnje ves zbor drugačen, da se bo iz naroda nekaj živejega in zavednejega življenja tudi v goriško deželno zbornico stočilo. Da bo tako, treba je tistim goriškim izobraženim Slovencem, ktorih z nami vred ni sram imeti „vročo kri" za blagor domovino in naroda, delati in zopet delati. Veči avstrijski listi so sile malo o tem zboru govorili. Po narodno-političnem delovanji smo (razen treh, ali štirih) goriške Slovenco malo znali. Sporočila, ki smo jih dobivali od tam brati, bila so po večem le lokalne važnosti, tako da je marsikter negoriški Slovenec lehko mislil vedi ga Bog, kako so Lahi tam Slovencem pravični, da tako lepo v „slogi" žive. Kakova jo ta pravičnost in na čigav račun vlada ta sloga, to smo izvodili letos po dr. Ton k lijevi interpelaciji in po taboru, to se pravi: zvedeli smo, da so Italijani naši narodnosti taki sovražniki, kakor nam Nemci. Tedaj kako je ž „narodno slovensko večino" v tacih okolnostihV Od govor je žalosten za slovenskega rodoljuba in kratek namreč: to narodne večine, ktoro smo po omenjenih sporočilih mislili si, lil, in kolikor se je moglo govoriti o njej, ni prava slovenskn večina. Ako škofa, kteri je rojen Kranjec, štejemo med Slovence, sedi 11 Slo vencev nasproti H Italijanom. Znano je č. bralcem po naših sporočilih iz tega zbora, da se Škof letos sej ni udeleževal. Znano je dalje, da so škofje (zlaBti ktero se mi Slovenci imeti veselimo) radi vladni. Ko hi sc torej škof, kar ni nemogoče, v narodno-političnih rečeh prišel k Lahom, ktere ima vlada rajo kot nas, nasprotuje 12 Italijanov 10 Slovencem. Deset Slovencev, to je šo zmerom lepa manjšina, ki hi mnogo lehko storila. Kaka številna razmera med to in gralko slovensko manjšino!! Pa iščimo — tudi z lučjo — pridobitev, ali da previsoko ne sežemo, recimo raje iščimo skušanj kacili pridobitev za razvoj slovenske narodnosti na Goriškem in ne najdemo jih skoro nič razen letošnje dr. Tonklijeve interpelacije, o kteri pak je eden naših dopisnikov v omlanjšnjem dopisu tudi našo misel izrekel, da. je namreč prepoblevna in da premalo zahteva. Slovenski govor bo je sile malo ćul v tem zboru, kjer „je 11 Slovencev 11 Italijanom nasproti'-. Le letos pri odporu jc vladni zastopnik nekaj besed bral in dve interpelaciji ste se brali v slovenskem jeziku. V posvetovanji in nasvet.ivanji jc sramežljivo bival daleč od zbornice proč. V tej zadevi velja izrek Koseškega: „Kdor ne spoštuje se sam, podloga je tujčevi peti", kdor ne spoštuje z djanjem svojega jezika ni vreden, da je zastopnik svojeg* naroda in vsi ugovori, ki smo jih na to slišali so pulili. Spoznali so to ljubljanski poslanci in so so letos ravnali potem in za ta delj jih je hvalil gotovo vsak Slovence. Vprašanje je, zakaj so ti goriškega zbora Slovenci tako mlačni in čudni Slovenci (to so ve da govorimo o splošnosti ne o enih možeh, ktere ujemamo), daje ljudstvo daleč pred njimi, ki bi imeli vodniki biti? Ce hočemo na to vprašanje odgovoriti ni mogoče ogibati se pri največi „objektivnosti" osebnost narodnih poslancev. Izmed toh slovenskih poslancev so namreč kolikor nam znano štirje c. kr. uradniki, torej odvisni. Ti so gg. Marušič, c. k. profesor (vrednik „Doin.'), VVinklor, e. k. okrajni glavar in vitez c. k. reda Franc-Jožefovega, Gorju p in Rosni a n, oba c. k. uradnika skozi in skozi. V deželi, kjer se ni ustavnost še popolno razvila in vedno na tedanjem ministerstvu visi še nekaj iz staro absolutistične dobe, uradniki no morejo biti neustrašeni narodovi branilci, kajti že stari Homer jo vedel, da je želodec nesramen mož in centrum človekov, kterega v prvi vrsti noče nihče zanemarjati. I .'radnikom se jc bati za službo, za kruh svojo družine. Toraj pazite Slovenci! Pod nobenim pogojem no volite uradnikov, vam in njim na dobro. — Pod Dclkredijem je bil med temi štirimi razen Marušiča zlasti delaven za Slovence g. VVinkler. On je bil prvi, ki jo kot deželni odbornik začel slovenskim občinam dopisovati slovenski in marsikaj se imajo goriški Slovenci njemu zahvaliti. To kaže, da je pošten mož in če zdaj nekako molči, mu kot človeku, zaslužnemu možu in uradniku ne moremo zameriti, -— ostanemo pa pri misli, da uradnik, ki ne more biti vseskozi svoboden, naj so ne voli. Gg. Pagliaruzzi in sežanski župan Pola j, sta po naši sodbi dva moža, kterima se navdušenje za našo reč no more očitati. Oba sta praktična; kar pa se politiko dostaja, nimata določeno barve in da si glasujeta po navadi s Slovenci, zdi se nam, da nista ostro ne za ni zoper, Izgubljeni sin. (»oris Miran.) (Iz almanaha ..Mladika", ktorega sta izdala J. Stritar in J. Jurčič, in ki se jc ravno te dni v Ljubljani dotiaknl.) Kam peljo te ponoćna boja Tak' urno, mladi potnik ti? Iskati si je čas pokoja, Počiva vse že, kar živi; Zaprte vso so hišne duri, Čas polnočnej se bliža uri! „Skrbiin iz daljnega jaz mesta Noči in dni hitim donni; Na smrti moja mati zvesta Zdibuje, kliče me sinu. Glej, tam na hol mu hišo stati, Tam čaka mene bolna mati". Če si pa ti, nič delj no hodi, Ustavi so zgubljeni sin! Bog večni tebi usmiljen bodi, Njej konec dal je bolečin. Glej grob med grobi, kjer še trava Ne raso — tam ti mati spava! * * „0 mati, mati, zlata mati! Glej tu sem tvoj zgubljen otrok! Oh! ti ne slišiš me jokati. Grob te zagrnil jc globok. Srca, ki v mrzloj spi mi jami, Otrokov jok ga ne predrami! „Pač zdihovala si po meni, Stezala blede si roke: Oj pridi, pridi sin zgubljeni, Da te pritisnem na srce! Mila bi zver se omočila, Otroka si zastonj vabila! „0 puste, prazne veselice Srce mamile so sinu, Ko srago ti bledo so lice Močile smrtnega potu; Zastonj laso zdaj rujem 'z glave In prsi bijem si krvave! „0 da sem tvoje pustil krilo, Po svetu šel sem mladolet, Ko srce mi gorko je bilo V ljubezni za vesoljni svet! Golj'fano, trudno, mati moja! Pri tebi išče zdaj pokoja." „Ti ne poznaš, o mati! sveta; Hinavstvo, laž in srd povsod! V gorje vsa zemlja je zakleta, Zdibuje ves človeški rod. Da smo rojeni, to nesreča, To greh, pokora je naj veča." „Ko divjo zver brat brata goni, Ljubezni tu domovja ni; Oh! jokajo se milijuni. Da eden le se veseli; Od rojstva vedno pa do groba Človeka spremlja zlega zloba." „Mrači se že, mraz me spreleta, Domu, domu! tuj mi jo svet! Le ti si dobra, ti si sveta, Daj, zlata mati, se objet'! Srce na srce, glavo h glavi, To bolečine vse ozdravi!" nLo skozi temne smrti vrata Do tebe me popelje pot; Odpusti torej, mati zlata! Če grešno ločim se od tod. Sprejmi zgubljenega me sina! I log te obvaruj, solz dolina!" Nož v svitu mesečnem zašije —■ Iz prsi vre rudeča kri, Iz srca sinu gorka lije Do matere, ki v grobu spi. Cesar mu svet ni mogel dati, Tolažbo, mir mu ti daj, mati! torej se tako nekako od Slovencev proti sredi nagibljota. In medio virtus je sicer zlat pregovor, ali za denašnje čase menda vendar ni povsod na pravem mestu. G. Čeme je znan iz državnega zbora; ondanšnji naš dopis iz Krasa nam je pač neverjetne reči pravil, da Crne slovenskemu ljudstvu laški govori. Tudi v deželnem zboru se z druziini laški oglaša, čemu slovenski ne? če vas Lahi ne umejo, potem bodo vas še prosili, da se ločite in z nami druzimi Slovenci zedinite. Zdaj sami ovešate spričala poitalijanenja! Dr. Tonkli, dr. A hram, dr. Žigon, so možje na kterih naroden značaj so zanašati smemo. Le malo već odvažnosti, energije bi jim privoščili. Tistega dr. Tonklija, ki smo njegov govor, govorjen pri taboru, brali, tistega bi želeli tudi v deželnem zboru. Pristavljamo, da mod Italijani se precej prijazno obnašata Slovencem nasproti grof Pace, deželni glavar in dr. Doljak (Italijan to V) njegov namestnik. Da goriški Slovenci svojega prvega moža in rodoljuba dr. Lavriča niso v zbor poslali, tega ne uinemo in se čudimo. Upamo da bodo prihodnjo volitve to in druge napake popravile. Upamo, da bodo prihodnjo vo-litvo tudi kar se poslancev tičo odgovarjale razmeri dveh tretjin slovenskega goriškega prebivalstva proti eni tretjini Lahov, upamo, da so bo tačas pridno delalo in dobro izbiralo ter da bo tako dobil zbor drug obraz. Vse razmere kakor so zdaj pa jasno dokazujejo potrebo zedinjenja Slovencev, za ktero se bode gotovo tudi goriški zbor javno potegnil v malo spremenjeni sestavi. Govori poslancev v deželnih zborih. Govor poslanca dr. Vodnjaka v zadevi slovenskih peticij za narodno ravnopravnost in zedinj enj e v eno politično celoto (v '25. seja dež. zbora »tirskega t;, oktolira t. 1.) Gospoda moja, tudi jaz si boni dovolil nekoliko besedi, da povem, kako so to peticije nastale. Bilo je leta 1848; takrat je jelo prvokrat narodno gibanje mogočno prodirati; takrat se je slišal najprvo klic: „Najpred narodnost, potem svobodo!" Za mrtvega so prazni vsi vžitki, kar jih svet ima. Takrat je stopila v imenitnih mareovih dneh v Ljubljani deputacija pred njegovo cesarsko visokost nadvojvodo Ivana; razkrila mu je želje slovenskega naroda rekoč, da se to strinjajo v toni, da se vpelje slovenski jezik v šole in urade in da se združijo vsi Slovenci v eno narodno celoto; ob enem ga je prosila, naj si nadvojvoda prizadeva, da bi vlada te želje spolnila. (ttmirHtautf In »obm ptriMfatkor.) Ako mi ne more predsednik miru preskrbeti, potem ji » srobodno besedo t tej zbornici pri kraji. Ueielni glavar: Jaz sem rarno zvonil, prosim govorite naprej. Ur. Vodnjak: če mi no pustite govoriti, moram Vas liberalizem obžalovati. Ueielni glavar: Prosim le naprej govorite, saj jo že mirno. Ta ideja torej ni nova, rodila se jožo leta 1848. Nadvojvoda Ivan je tačas priznal, da bi imelo združenje vseh Slovencev v eno vladno oblastjo mnogo koristnega za državo; ali, tako jo rekel, kaj bi pač poreklo slovensko prebivalstvo na Štirskem, Kranjskem in Koroškem k tacemu združenju? Ali bi k temu pač privolilo? — Ko bi nadvojvoda Ivan denes še živel, ne bili bi v zadregi za odgovor na to vprašanje. Slovenski narod to izreka v ogromnih ljudskih taborih, izreka v mnogih adresah, ktere ima visoka zbornica pred seboj, izreka na Koroškem, Kranjskem, Goriškem in Isterskem; od vseh strani odmeva glas: „Zedinimo se!" Ta klic jo od dne do dne krepkeji in vlada se mu bo morala vklanjati, ako hoče narodno ravnopravnost dejansko izvršiti, ako hoče dati slovenskemu ljudstvu sredstva, s kterimi naj bi se izobrazilo. Želja po zedinjenji je torej naravna! ona ne izvira iz kakovoga san-jarskega čutnega nagnjenja, ona je tako praktična, da se jej more protiviti le napačen razum, oslepljenje in sebičnost. To ni umetno vzbujena tirjatev. Naravno čutje, bi rekel, sili evropsko narode da se družijo in po narodnosti razvrstevajo. „Slovence je praktičen"! Kolikokrat ste nam to tli v zbornici pravili, ko jo šlo za zmašene peticije nekterih kmečkih srenj, da bi se vpeljal nemški jezik v šole in urade. Da, gospada moja, Slovenec jc prektičen, in zatorej je s svojim priprostim praktičnim umom sprevidel, da more le zedi- Neniška kultura in mi. (Konec.) Dan denes vidimo tedaj se dva velikanska kulturna ognjišča stvar-jati, namreč germansko v Ameriki in slovansko v izhodni Evropi. V poprej še nikoli obiskanih zemljah se je pojavila kultura. Njene vspehe na teh novih toriščih, njen sad v teh novih doniovjih se ne da prerokovati, ali sluti ga moremo, da bo lepši od indijskega, egiptovskega, grškega in rimskega; zakaj sredstva, s kterimi se jc začela v teh neizmernih pokrajinah podpirati in razširjati, so zares veličastna. Dva mlada orijaša: svobodne države severnoamerikanske in slovanska Rusija sta kulturo na pleča vzela, da jo raznašata sebi v slavo in človeštvu v prid po pokrajinah, ki se do zdaj v temi nekulturstva ležale. Severna Amerika in Rusija, to sta dva mlinska kamena, med kterima se bode, kedar hodeta mleti začela, ves drugi svet razmlel. Bodočnost svetne zgodovine stoji na Rusiji ta, in na severni Ameriki onkraj oceana, in že zdaj vidimo ta dva orijaša složno enega kraj drugega v svetnih vprašanjih odločevati, iu prišli bodo časi, ki niso morebiti več daleč, da ho njun glas povelje za ostali svet. Kakor sta si slavizem in evropski gerinanizem huda nasprotnika, ker so drug drugega bojita, ravno tako sta si slavizem in amerikanski germanizem naj veča prijatelja in vzajemna podpornika, ker imata iste interese. V Evropi za pravi razvitek germanizma ni bilo nikdar ugodnih časov. Najpoprej se jo boril cela stoletja z rimsko hierarhijo, pozneje so ga trideset in sedem-letno krvave vojske zavirale, in zdaj mu rastoči slavizem mirno delovati ne da. Vrh tega pa še dosta institucij iz srednega veka svoje mračne sence v denašnjo Nemčijo mole, in vzletu kulturne nogo in roke vežejo. Zadnji čas je bil za njo, da je na amerikanskih tleh prosteje torišče našla. In res jo tam vidimo v čisto I novih podobah se prikazovati, ki vse izbujajo upanje, da so visoko povzdigne. ; njenje vseh Slovencev pomagati. Slovenec je praktičen; torej se mora hočeš nočeš vprašati: Kaj je storila ta visoka zbornica za naš narod in njegovo omiko. Zastonj smo prosili za višo gospodarsko učilnico; grajščina Turniš bi bila, kakor se je priznalo, zanjo pripravna, tudi cena bi ne bila tako visoka, da bi jo dežela ne mogla zmoči. Tu zidate telovadnico, zidate druga poslopja, in hočete celo miljon goldinarjev na posodo vzeti; teh 1O0.000 gld. bi bilo torej lahko tudi za gospodarsko učilišče privolili. Vendar niste hoteli zavoda napraviti, dali sto nam lo pičlo vinorejsko šolo, tako nekaj polovičarskega, ki ni tič ni miš — učilišče, kjer se najvažneji nauki kmetijstva ne bodo učili; zavod, na ktereni se nebo žive dni izšolal dober vinorojec, in še i na tem učilišči je učilni jezik nemški. Sest let smo beračili za realno gimnazijo v Ptuji, dokler smo jo vendar enkrat dobili. Ali in kedaj bomo dobili višo realko za slovensko Štirsko, to vedi Bog in naš vsegainogočni deželni odbor! (Smeh.) — Gospoda moja, včeraj Vam je eden govornikov povedal, da mora vsa druga dežela i doplačevati za Mariborski okraj. Če je temu res tako, potem vas itak ne more mikati, da hi vkup ostali. Pustite nas, da gremo svoja pota s svojim deficitom. (Nemci se krohotajo.) Mi si bomo že sami vedeli pomagati. Naša dežela je lepa in rodovitna, prebivalstvo je delavno, razumno in Vi bote po ločitvi z lahka v svoj žep pograbili tiste niiljone, kar Vam jih je včerajšnji gospod govornik z glavnico in obresti obetal. (Nemci se veselo smejo.) Interpelacija, ktero smo stavili vladi, jasno je razkrila razmerje. Proti njej so se dodale nasprotne adrese iu ravno te so, kakor je opomnil moj predgovor-nik (Herman) ilustracija in dejanski dokaz, da je vse res, kar smo trdili. Ker je po poslovniku prepovedano odgovarjati na to kar se je k interpelaciji odgovorilo, moreni se le neposredno obračati do visoke vlade rekoč: Ta odgovor na interpelacijo bo no le pri vseh Slovencih, ampak tudi pri drugih Slovanih izhudil veliko nevoljo, ter bo pripomogel, da se omaja sistema, ki je lo v tem krepka, da Slovane zaničuje. . . . Tujstvo. ki ne pozna potreb našega naroda in nima srca za njegovo trpljenje, v tem trenotku zopet kaže svojo moč in v strahu, da ne bi izgubilo svoje moči, deluje proti narodu, spravlja nasprotne adrese na dan in hoče ž njimi dokazati, da so naše misli napačne. Kdor ima za ljudstvo srce in delavno roko, tega ti tuji vsiljenci črte in preganjajo, ktero preganjanje se od korsikanskega krvavega maščevanje lo po tem razločuje, da se narodnjak ne zakolje mahoma, ampak da ga počasi vničujejo spodkopovaje mu, njegovo državljansko čast in eksistenco. Kultura, ktera tako deinoralizuje, ktera duši blageja čustva človeškega duha in budi surove strasti, taka kultura se sodi sama, ona se je že obsodila (klici: ReS je!). Po tem takem jo vendar lahko razumeti, če se konečno zdravi oddelek, jedro naroda, moško vzdigne, pred Vas stopi in tirja, da mu že vendar enkrat izpolnite njegove narodne želje. Svojo nogo nam za zatilnik stavite, potem pa se Čudito, da tako tlačeni od veselju ne skučeno in pojemo. Tujčeva peta nas jo dolgo dovolj tlačila, našo ljudstvo je to tlačenje čutilo, sc je zdramilo in prišlo do saino-svesti. Gospoda moja, ali morebiti mislite, da ne vemo , pri kterem narodu imamo svojo rodovino iskati, da ne znamo šteti, da nas je 80 miljonov, ki slovansko govorimo, slovansko mislimo in čutimo? Še nekoliko desetletij in na mesto ovbožanih kultur bo stopila krepka slovanska! (Zaničljivo se po-smehujejo Nemci.) Svobodo in človečanstvo bo slovanska kultura podprla. Napredek in slovanstvo, to jc eno in isto! (Nemci se glasno posmehujejo.) Tudi Slovan se zaveda svojo narodnosti in se ponaša s tem, da je Slovan. Narodnostna misel sili evropska ljudstva, da se združijo, Slovenija bo torej prej ali slej nastala. Federalizem, ki edino še more Avstrijo rešiti, (klici: Res je!), razdelil bo Cislajtanijo v i skupino; v gališko, češko, nemško z vladnim sedežem na Dunaji in pa v slovensko, ki bo imela svoj sedež v Ljubljani. Ljubljana je naravno središče slovenske dežele, Ljubljana je naravno središče narodovega dušnega gibanja in ho to bolj in bolj postajala, kedar se bodo ondašnji birokraciji njene prave meje odmerile. Koristi ta-cega združenja so tako jasne, da jih pri nas spoznava priprosta kmečka pamet. Romanski narodi: Španjolci, Francozi in Lahi niso več za svetno kulturo; ta njih nesposobnost se je pokazala v vseh njihovih naselbinah v Ameriki in Aziji, zakaj ne ena se ni veselo razvila, in vse bodo prej ali poznej žrtvu kacemu druzemu kulturnemu narodu. Njih poklic, in delovanje bo zmerom imelo le sekundarno vrednost. V njih kulturi je le še nekaj bliščobe, resnosti malo, in če ima germanska kultura v Evropi svojo kulminacijo že za seboj, se more o romanski kulturi reči, da jc že globoko v inklinaciji. Prečka, ki drži od jadranskega morja do baltiškega, ta je tista os, ki svet na dvoje deli, ki narode na dvojno kulturo lomi na germansko proti zapadu, in na slovansko proti izhodu. To je že stara meja. Rimski cesar Houorij jo je prvi začrtal, pa še denes velja. Da so je ta meja s časom premikavala, zdaj na to, zdaj na ono stran, to nima toliko na sebi, glavna proga je zmerom nepremekljivo stala. Ob tej progi je rivanje narodov zmi-raj večo bilo, nego drugod, zakaj tukaj se dva sveta stikata, dve kulturi bijeti. Mi Slovenci in Čehi stražimo na tej progi slovanstvo, in moramo tedaj kot prednje straže slovanstva prvi napade nemško kulture odbijati, in res vsak dan bijemo večo ali manje boje ž njo. Bojišča so naši deželni in državni zbor, naše uradnije, naše šole itd. Avstrija je tako rekoč produkt nemške kulture. Mojstersko sicer to delo ni, ali nemška kultura boljemu ni bila kos. Avstrija je imela nemški kulturi kot ojgan služiti, po kterem bi so bil nemški „drang nach osten" razlival tje do črnega morja in morebiti še dalje. Ali ker jo ta „drang nach osten" nemške kulture nenaraven, kakor smo že gori razložili, se jej je nepričakovano hitro po Magjarih pot proti črnemu morju zamašil, in nemški kulturi se je na Lajti in Sotli stoj! zaukazalo. Da se vsaj nekaj tega kul-turonosnega organa reši, se je Avstrija na dvoje „litanijo" razdeliti morala. In kar je nemški kulturi v Translajtaniji spodletelo, to hoče vsaj deloma v Cis- Ločitev, gospoda moja, tudi ni težavna, Slovenja ima prav lepe narodne meje, Spielteld je severni mejnik, slovanski Trst pa južni. Kar se tiče razdelenje v premoženji, ne more to nobene težavi' delati. Mi vam radi prepustimo vsa zavodna poslopja. nova in staia. i Oral ki m gradom vred; Vi pa nam pustite za to Slatino in Dobrnske toplice (Nemci se kro-hotajo in mencajo sem ter tje). Za tako združenje prosi tudi 102 podanih adres. Ako vam drago, znižujte vrednost teh adres; istina ostane, da jc med našim narodom veliko gibanje v tem smislu in ta istina jc edino merodajna. In ko bi se tudi to gibanje v ndresah ne kazalo; kdo pa zastopa narod? Njegova inteligencija pa narodno časopislvo. Vsa slovenska inteligencija pa se je izrekla za to združenje , vse slovensko časnikarstvo dela že leta in leta v tem smislu. Ideja pa, ktero zagovarja vsa inteligencija, vendar ne bo hotela škode svojemu narodu, kterega bi vničevala! Z našo inteligencijo, z našim narodnim časopistvom Vam še enkrat kličem v imenu vsega naroda: Vsi Slovenci se hočemo ločiti, potem pa združiti! I) i) \) i s i. Iz Izubijane. 81. oktobra. A. flzv. dop.] (Mrtva doba; gOSp (iuttman in ljubljansko pokopališče.) Navadno imenuje se poletni čns, ko je v življenji raznih društev in zabavnih zavodov po mestih nekako vse bolj mrtvo „saison morte" ali mrtva doba. Akopram smo prestali tudi mi narodno to dobo iu smo že dobro v jeseni, vendar vlada posebno zdaj neka mrtva doba, kajti godi so primerno malo važnega v našem mestu, tako da je dopisnik včasih res v zadregi pisati kaj novega mirnega i/ glavnega mesta Slovenije. Ali Vam hočem pisati kaj o nemškem gledišči V Mul Vas zanimalo, posebno ker je vrhu vsega še dosti slabo, nkoravno oficijelna kritiknrja naših dveh nemških dnevnikov večidel v zvezde kujeta to in ono, kar je ali celo slabo ali le sredne umetniške vrednosti. Z „Tagblattom vedno puliti in ruvati tudi se mi ne zdi hvaležno delo, ter bi utegnilo enemu ali drugemu čitateljev „Narodnli že presedati, da bi se vedno podajala tako netečna brana iz tacega piskra, kterega hvala Bogu ne poznajo od obličja do obličja. Govoriti o domačih zadevah ter grajati to ali ono. kar grnjo zasluži spravlja človeka, če je še tako pošten rodoljub, le v sum da jc rogovdež" in se suče le v osebnostih, zatorej tudi tega nečem za denes storiti 0 čem tedaj pisati? Uvodnih člankov vendar ne gre kovati v navad nih dopisih! Ko to premišljam, na. enkrat prikaže se kakor „deus ex ma china" gospod Guttmnn, ki je po razpuščenem mestnem zboru zopet lordmer slovenske metropole. Da jc gospod Guitman izvrsten humorist, se ve da lc pasiven, to ves svet že ve. Njegova modra djanja in modri izreki zaslužili hi, da se v knjigi zbrani branijo potomcem, zatorej naj bode zapisan tukaj njegov najnovejši izrek, ki kaže globoko modrost. Po navadi pojejo že ena leta pevci ljubljanske čitalnice na dan vseh svetih na pokopnlišču v spomin umrlim narodnjakom nekaj žalostink, med kterimi se nahaja tudi ktera s češkimi besedami. Gosp. Guttmnn jc v zavesti svoje mogočnosti letos dal ukaz, da se. češko pesmi ne smejo peti „ker na ljubljanskem pokopališči so pokopani le Slovenci ne pa Čehi"! Strmi o svet, nad to modrostjo! Akoravno smo sicer zvedeli, da jo gospod Guttman bolji Slovenec nego mi vsi (ipsissima verba), vendar bi se njemu ne zdelo nič čudnega, če bi se samo nemško pelo, akopram menda Nemcev še toliko ni tam pokopanih ko Čehov. Naj omenim lo onega slavnega Čeha, ki počiva na našem pokopališči, kterega pozna svet, ta je slavni Ressel, od kterega jo dokazano, da je bil vkljub ponemčemu imenu češkega rodu. In edini ta slavni mož zalužil bi, da celo nemška (!) filharmonična družba pod vodstvom svojega češkega pevovodja zapoje češko žnlostinko! Is Kanala na Primorskem [Iz v. dop.I (Čitalnica.) V nedeljo 25. tega meseca je napravila kanalska čitalnica veliko besedo v spomin ranjcega Val. Staniča. Počastil jo je bil s svojo nazočiiostjo g. dr. Lavrič, prvosed-nik šempaskega tabora in oče oziroma boter vseh čitalnic na Goriškem. Solkanci so bili prišli s svojimi pevci. Dvorana, ktero je gostilničar rpri zlatem levu" v starem taborjevem stolpu čitalnici napravil, bila je prav okusno okinčana, okrog in okrog z grbi slov. dežel s primernimi napisi obdana. Na desni glediščnega odra v senci krasne čitalnične zastave slonela je na kamnatem stebru zeleno ovenčana podoba slavnega kanalskega rojaka Staniča. (iospoda kanalska ni bila ravno v obilnem Številu zastopana; pri vsem tem je bila pa dvorana premajhna, ker kmetje, kterim je bil ran. Stanič poseben dobrotnik in prijatelj, so iz vseh bližnjih vasi prihiteli, da bi njegov spomin v čitalnici praznovali. Gotovo jih jc stalo več ko sto pred durinii in pred hišo. Predsednik prečast. gosp. podružnik .lan. Volt'je v lepi, prostemu ljudstvu razumljivi besedi povedal nekolik,, i/ Stanicevega življenja in posebno povdarjal njegove zasluge za Kanal - in cel«. Kanalsko lam. Da je zapustil kapital, i/, kterega obresti se kupuje ie danđeneš Kanalskim in Ročinjskim ubogim učencem vsa šolska priprava, papir, peresa, črnilo itd.; da je ustanovil štipendije za revne učence iz Kanalske tare; daje bil prvi naših krajih , kteri je sprevidel neumnost nemškega podučevanja v kmečkih šolah , da je zarad pomanjkanja pripravnih bukev sam z lastno roko slovenske bukve tiskal; daje tudi on prvi v naših krajih slovensko petje posvetno in cerkveno vpeljal, iu ker ni bilo še tedaj slovenskih cerkv. pesmi, jih je sam iz latinskega prestavljal, posvetne je pa on prav lep., in po domače sestavljal. skrbel le za dušev Stanič tičen mož , in Oegfl ljudstva, dobrih tal za pa m skrliel le za duševni blagor, — bil jc vseskozi prak-bilo mu je tedaj pri srcu tudi materijalno blagostanje doma-Spoznal je, da Ročinjska dolina ima posebno ugodne lego.iu lađjerejo, in začel je sam z lastno roko žlahtno drevje saditi in ceniti in ljudem sam vse na tanko kazati; tega se stari ljudje še dobro spominjajo. Pred Staničem se niso Ročinjci kar nič s ssdjerejo pečali—sedaj je Ročinjska dolina lep sadjapoln vrt, iz kterega se vsako leto prav veliko žlahtnega sadja v Gorico, Trst iu drugo kraje izvaža - - Ročinjcem pa d«.b:ija)o za-nj prav lepi domini. Tudi pozneje koje zarad posebnih zaslug kanonik postal - - se ni Stanič zarad tega nikakor prevzel. Kedar je od cerkovne službo domu prišel, slekel je rudečo svilnato obleko, snel zlato verižico s križem, — ter si obul debele škornje, zavihal rokava in se poprijel s sekiro, kladivom, niatiko ali kakoršnim si bodi orodjem v roki pridno kmečkega dela , ktereiini je bil privajen od mladih nog — iu s kterim je cesti! do zadnjih svojih let kmečki stan. — Da imamo lep zidan most i/, rezanega kamenja v Kanalu, tudi to zahvaljujemo večidel Staniču. Rilo jc hudo leto za Kanal in celo dolino — pridelki tako pičli, da je nastala velika lakota. Kaj stori Stanič? Sestavi prošnjo za kako pripombo" ali pa za delo, da si more revno ljudstvo kaj zaslužiti, - ter jo poda ranjcemu cesarju Francu. In glejte, kmalu pride odgovor, naj se zida most čez Sočo. Z delom, ki so jo koj pričelo, je bilo ljudstvu pomagano; — Kanalcem pa jc ostal v mestu lop, večen spomin na izvrstnega rojaka Staniča. Najimcnitniše delo Staničevo, naj veča njegova zasluga za človeštvo — je pa zavod gluhoneuiov v Gorici. Govornik prav živo popisuje, koliko je Stanič prizadel, koliko je sam z lastnim delom in iz lastnega žepa žrtvoval, da so jo ta tako potrebna dobrodejna naprava ustanovila. — Sedaj jo v njej preskrbljeno za kakih (10—80 takih revežev, ki se tu učo brati, pisati, krščanskega nauka, ki se tudi vadijo v raznih rokodelskih in kmetijskih delili, da se po tem takem lehko prežive. Kar jo čast. govornik med vse to podučnega upletcl, kar jo zlasti o naših kmečkih šolah in o podučevanji v slovenskem jeziku govoril, moralo je vsakterega jako zanimati. Poslušalci — menim posebno kmečke poslušalce — so ga tudi prav pazljivo poslušali in dobro razumeli; prav po-gostoma so mu v besedo segali in „dobro" klicali — h konci pa veselo ploskali, da je bilo lc kaj! Po govoru vrstilo se je pelje iu deklamacije, in kar sc nam jc posebno dopadlo je to, da so se tudi zale Kanalka, ne samo dcklamacij ampak tudi petja vdcležovjde. Prav primerna jc bila deklamacija: „Vesela pa- lajtaniji si nadomestiti, in da bi svoj kulturonosni poklic tudi zakonito opravdati mogla, storila si germanizatorno decenibersko ustavo. Kar jc učitelj za poedinega človeka, to hi morala država biti za celi narod. Ali se je pa Avstrija po decemberski ustavi tako osnovala, da bo mogla izpolnovati poklic učiteljstva za vse svoje narode? Ker se cislajtanska ustava kritikovati ne sme, postavimo s tem vprašanjem samo veliko?! Dolžnost vsake, posebno pa še ustavne vlade je, da po zakonodalnem potu pribavi vsa mogoča kulturna sredstva, da se po teh sredstvih speče v narodih kulturne sposobnosti obude, in tako država iz kulture svojih narodov svojo moč zajemati more. Ktera kulturna sredstva so se pa v Avstriji za obudenje kulturnih v slovanskih njenih narodih spečih sposobnostih pribavila iu v delajoče življenje postavila? In I ali je za Avstrijo to veča moč, če kulturo svojih slovanskih narodov zadržuje, kakor če jo z vsemi mogočimi sredstvi pospešuje in vzdigujo? če bi na ta vprašanja odgovorili, očitalo bi se nam da proti osnovnim postavam agitiramo, zatorej postavimo za ta vprašanja samo velika vprašalna znamenja. Prvi in glavni namen države jo zaštilo iu hramba prava. Rottek pravi, da noben kazneni zakonik ni v stanu prav tako štititi in braniti, kakor tisto poštovanje prava, ki sc človeku po izobraženosti po kulturi v srce vcepi. Če tedaj država svoj namen: zaštito in hrambo prava doseči hoče, mora logično tudi sredstva za ta cilj in konec hoteti. In kako je v tem pogledu v Avstriji? Lo kar hitro veliko vprašamo znamenje naredimo I — Pa če ima nemška kultura to svojstvo v sebi, da po njej kultiviran človek pravice spoštuje, potem bi morali vsi naši po nemški izobraženi nasprotniki, tudi naše narodno pravico spoštovati, pa jih ne spoštujejo. Iz tega pa logično to sklepamo, da nemška kultura nima tistega zlatega svojstva v sebi, da bi tuje pravice spoštovala. Mazzini jo enkrat rekel, dasi narodi niso nikdar nepravični, ali jc res! Tukaj naj se berejo znpisniki zad njega zasedanja štajerskega deželnega zbora. Nemški politikarji tega ne morejo umeti, da smo mi Slovani nasprotniki deremberske ustave! Mi decenibersko ustavo kot tako ne perhoresciramo, mi se lo zato uc moremo ž njo sprijazniti, ker jo nemška vladajoča stranka hoče rabiti proti naši kulturi, in jo tudi dejansko rabi. Pa pustimo decenibersko ustavo, stvar je proopolzka, samo to še izročimo, da so naši nazori o državi kot kulturnem sredstvu zelo različni od nemških nazorov. Kolika je ta razlika, to se je pokazalo na letošnjem mirovnem shodu v Ziirichu, ua kterem se Rukimiu, kot zastopnik slovanstva v nobenem društvenem vprašanji ni slagal z nazori, ktere so zapadnjaci, posebno Nemci razvijali. Tukaj bi bilo mesto, da bi o slovenski občini, kot podlagi države, in sploh o slovanskih socialnih vprašanjih govorili, pa ker so to predmeti, ki segajo že čez mejo naslova, pod kterim pišemo; pustimo jih za zdaj na strani. Našla se bo pozneje šc pri-prilika o tem govoriti. Nemškim kulturonosconi pa k koncu enkrat za vsakokrat povemo, da nas ni volja, njih ohležano robo za predrago ceno kupovati. Nemška kultura je lokalna, slovanska ho svetovna, nemška kultura ima svojo delavnost, svojo zgodovino za seboj , slovansko jo ima pred seboj. Mi hočemo raje ostati živi udje tistega naroda, kteremu se bodočnost, ktoreinu se svet odpira, nego se ponemčiti, in tako postati bastardati tujega naroda. V vesoljnem slovanstvu živi ideja o svetovni misiji slovanstva. Avskultirajte naša srca, in vsak njihov udarec vam bo glasno to idejo razodeval. In ta ideja je tisti neusahljivi vir, iz kterega zajemamo vztrajnost v našem boji proti kulturi. —p. V Zagrebu. starica" Staničeva in mlada deklamatorka sc jc ž-njo kaj dobro obnesla. Pri tej priliki smo v prvo videli predstavljati veselo igro „Prepir o ženitvi" (sestavil prečast. gosp. J. Grabrijan dekan Jpavski). Igra je kaj šaljiva in posebno pri Hora prostemu ljudstvu. Vsi so se prav dobro obnašali, — oče Martin pa „non plus ultra'-. Primamim! kaj tacega si ne more nihče od prostega kmečkega kovača pričakovati. Po besedi so sc nam pregrnile mize, in jeli smo si pri dobri večerji prav po bratovsko drug drugemu napijati — spominjati se pa tudi vseh znanih slovenskih rodoljubov iu veljakov. Gospod boter Lavrič so je tudi med večerjo večkrat oglasil — mi pa smo ga zvesto poslušali, ter sprejemali v naša poštena slovenska srca seme domoljubja in vdanosti do naše občne majke Slavo — ktero je, kakor povsod pri enakih prilikah, tudi pri nas tako bogato trosil. — Med napitnicami se je voselo petje po dvorani razlegalo. Peli so Kanalski in Solkanski pevci. Prav dobro je Opazil dr. Lavrič, da ne bo dolgo, ko se bo smel imenovati Kanal „pravo slovensko gnjezdo", jaz pa pristavim: Pazite na tiste tri ali štiri laške kukavice, ki se že šopirijo po Kanalu, da vam ne zaležejo tujih jajc v to Vaše pošteno slovensko gnjezdo! V Pragi, 31. oktobra. [lav. dop. J „Izjemne stvari" ki so se v Pragi in sploh na Češkem godile so me toliko motile, da Vam nisem mogel dolgo časa pisati. „Izjemne" so pač, ako jih človek poizveda iz dunajskih oficioznih listov, kterim so bili dogodki tako pamet razbegali, da so pripovedovali, kar tu nihče ni vedel. Ako človek zmerom tukaj živi in pozna vir, iz kterega izhajajo te reči, se mu ne bodo „izjemne" zdele na nobeno stran, ker vidi kako se dela z narodom našim in njegovimi pravicami: Tlačenje naroda, njegovih pravic, nikakor pa ne narodni časopisi, kakor dunajski ofi-cijozi pišejo, jo krivo, da so se vrstile demonstracije drugo za drugo. Demonstracije pa niso bile napravljene od olikanih ljudi, ampak od ljudi, ki niso toliko izobraženi, da bi premislili nasledke svojega ravnanja. In tudi ti ljudjo bi ne bili tako postopali kakor so, že vsled slovanske poterpežlji-vo8ti ne, ako bi si ne bila prizadevala protivna stranka iz vseh moči dražiti ljudstvo. „Policija" je bil krik nasprotne klike, in policijo smo dobili, ali delal se je račun brez krčmarja. Vojaške čete ki hodijo po mestu nimajo opravka druzega kakor hladiti so in ozebati po ulicah in cestah. Ljudstvo je mirno iu tiho, časopisi trdi, ker nobeden izhajati ne sme. Malo kje se govori o izjemnem stanu; upam toraj da se kmalo predrugači. Vi Slovenci ste srečnejši od nas, Vam so dovoljeni tabori, pri nas pa se še pravniško društvo ne sine posvetovati. Kako naš g. Koller na to prepoved pride, naj nam razjasni, kdor zna, gotovo jo prav izjemna. Kakor Vam je znano , nimamo že nekaj časa nič čeških časopisov. Dolgo ne bodemo brez njih, ker že prvega listopada bo jel v dr. Gregrovi tiskarni izhajati mesto „Nar. Nov." novi dnevnik: „Naše Listi", in mesto „Nar. Pokroka" bode izhajal v Chrudimu dnevnik „Koruna", in sicer v tiskarni Stanislava Pispišil-a. Politični razgled. 0 zadevah tržaških Slovoncev piše goriška „Dom." „Znano je že davno in od meseca julija sem tudi slepcem očitno, kam neka stranka v Trstu meri; okoličani dobro vedo, kakšna bi bila njihova osoda, ko bi šlo predrznim tem ljudem vso po godu. Gnjezdo te stranke pa je v mostnem starešinstvu iu municipiji. Ta mestna gosposka je med družim vse učiteljske službe v mestnih in okoličnih šolah na novo razpisala z namenom odpraviti najpoprej vse duhovne, ki so bili dosihmnl vodje, in potle vse tiste učitelje, kteri ne znajo ali nočejo vodo na municipijev malin napeljavati. V mestu se jim jo izšlo vse po sreči. Nekaj časa pozneje so poskusili svojo prekanjeno taktiko tudi v njim podložni okolici. Postavili so po vseh slovenskih vaseh večidel nove učitelje, sicer Slovence po rodu, pa sploh take, o kterih je lahko prerokovati , da jim bo bolj mar, da se prikupijo laškim gospodom starešinam, nego da bi slovenščino gojili. Povrh tega so novoimenovanim učiteljem naložili dolžnost, da se morajo v dveh letih preskušnji iz italijanščine podvreči. Da jih ni nič sram, svoje namere zakrivati, pokazalo se je o tej priliki iz tega, da-so odstavili vse tiste poprejšnje učitelje, kteri so sloveli kot slovensko-narodni. Vrednika „Primorčevega" g. Piano-a, učitelja pri sv. Ivanu, so neki brez pokojnine odstavili. Slovencem okoličnim, kteri zlasti od julija sem na vsako stopinjo Lahov pazijo, da se škode obvarujejo, se je zdelo to enmalo preveč: začeli so so tej pogubljivi naredbi vstavljati. Oni protestujejo zoper vsiljene učitelje in so sklenili, da ne bodo pošiljali svojih otrok k njim v šolo. Ker pa brez šole biti no morejo in nočejo, bili bi prisiljeni druzih učiteljev iskati, pa jih tudi plačevati; in ker od mestnega muncipija poslani učitelji tudi orglati ne znajo, morale bi občino si tudi še orglavce posebej najemati. To bi bili stroški, ki bi jih imeli povrh navadnih davkov, ki jih v mostno denarnico plačujejo. Zatorej so poprej deželni poslanci, 22. t. m. pa tudi vsi okolični župani napravili očitbo in prošnjo na visoko c. k. namestništvo, v kteri — razloživši svoj stan in namere mestne gosposke — prosijo. naj bi vlada jih varovala in sklepa mestnega starešinstva ne potrdila, ampak vso pustila, kakor je, dokler se okolični zastopniki v tej stvari določno ne oglase." „Wien. Zcitg." je razglasila cesarjovo pismo, ktero sklicuje delegacije na 12. dan novembra v Pešto. Po dolgem odlašanji je imela gosposka zbornica 31. okt. svojo prvo sejo. Gospodov se je bilo prav malo sešlo, škofov celo ni bilo. Prva seja ni imela nič posebnega, razen tega, da se je vitez Šraerling odpovedal svojemu poslu kot delegat, češ, da ima na Dunaji že preveč opravila. Gosp. vitez Šmerling naj nam ne zameri: prišla nam je pri njegovi odpovedi na misel pravlica o podganah, kterim se pripisuje toliko sodbe, da same zapu- ste ladijo, p red DO se potopi. Pravijo, da se jih bo odpovedalo še več že v » prihodnji seji. Vso sejo skoraj so se oznnnjevale opravilne zadeve, tudi se ■ je volilo nekoliko udov v razne odbore, in se je spremenil dosedanji poslov-, nih po nasvetu ustavnega odbora. ) Ustavni odbor je potrdil odsekove nasvete glede potrjenja izjem- nega stanja na Ceskem. (iroholski je naznanil poseben nasvet, i Avstrija in Prnsija ste pripoznali začasno vlado na Spanjskem. Pravosodno minist erst v o jo zankazalo, da se morajo poli-1 tični obsojenci vikati, in da se jim sme na njihove stroške dajati bolja hrana. Lepo se je moralo dozdaj s temi ljudmi ravnati, da je bilo treba i tacega zaukaza! l „Prkf. Ztg." piše o avstrijskem vojnem proračunu: Brez ■ stroškov za cis- in trar.slajtansko deželno hrambo bomo dobili stalen vojaški proračun, ki bo tirjal najmanj 80 milj. gld. „Zastopnik" dr. Giskra in to- ■ variši so poprej obetali ljudstvu, da bo zadostovalo za to stvar 65 milj., s kte-! rimi sc da napraviti prav častna vojska, ako je le trdna volja. Ko pa i postane človek gospod minister, potem postane tudi „previđen, praktičen in državljansk". Da, ko hi teh praktikarjev — većih in manjih — ne bilo! Ko je Beust tirjal svojih 800.000 vojakov, pravil je, da bi bilo to I število miru na korist. Beustov govor se zdaj po časnikih zelo pretresuje, i a nekteri nahajujo v njem vse prej ko poročtvo miru. „Schles. Ztg." naravnost trdi, da je zahtevana vojska tolika, kalikoršne od ljudskega preselje-, vanja ni imela nobena država in primerja prihodnjo avstrijsko armado z Kser-, ksevo vojsko. i Poljski veljaki, ki so bili šli v Pešto delat za svoj program, po „Gaz. Nar." tam niso dobili preveč obljub. Ogri se boje Poljakov češ da so preveč federalisti! i Ogerskih ministrov pride nekoliko na Dunaj, da se bodo t u i posvetovali o proračunu in o rudečevplatičeni knjigi, ki se ima delegacijam predložiti. O gorski listi se boje vojske z — Romunsko, ktero hi dakako i podpirala — Rusija. Na Dunaj se brzojavlja iz Pešto: Vlada bo odposlala, kakor se čuje, kraljevega komisarja, ki bo imel preiskati prepire zarad mej ined Erdeljsko in Romunsko, i Po „\Vand." poročilih iz Srbije je položil bolgarski uporni vodja Iladši Dimitrije svojo četo blizo 100 mož v najveći in najbogatejši bolgarski samostan Milje. Samostan je eden najtrdnejših gradov in tako postav-i ljen, da se mu ni mogoče bližati. Dimitrije ga je še z okopi utrdil. V sa-i mostanu je zdaj okolo 180 duhovnikov — znamenje, da jo duhovstvo na strani upornikov. Čez zimo ostane Dimitrije v samostanu, na spomlad pa . bo zopet jel Turke nadlegovati. — V Bosni gospodari Osmau Paša z naj-i večo krutnostjo in porta mu je poslala „oštroga" generala Ksada Pašo, ki i ga ima podpirati v njegovem „turškem" početji. Spanjska vlada bo ustavodejnemu zboru nasvetovala, naj bi se ondašnja armada znižala za 25.000 vojakov. Svobodni deželi ni treba bajonetov in onih, ki jih „mirno" nosijo! Kazne stvari. * lž Žitalj pri Rogatcu se nam je naznanilo, da so pri Šent-Jurju pod donaško goro našli na neki cesti zakopano mrtvaško trugo ali kostinjak (sarkofag), iz tamošnjega brusnega kamena kaj lično izdelan, s pokrovom vred. Nek pastirček je bil ta srečni najditelj, ki nabiraje po cesti plošice za stavbo svoje hišice , kakor je že otročja in pastirska navada, na enkrat zagleda blizo sebe lepo in veliko ploščo iz zemlje moleti. Skusi jo vzdignit pa so mu no da. Potem prične po njej tleči; odkrhne krajec in groza ga prešine, ko luknjo zapazi polno mrtvaških kosti. Prestrašen leti domu svojim ljudem povedat, kaj jo našel. Hitro se zbero moški in gredo z drogi skrinjo mrtvaško vzdigavat. - Ko jo z velikim trudom na svetlo spravijo, zapazijo mnogo jim neznanih številk in zglojenih črk, iz kterih ni bilo mogoče prav posneti, kaj da pomenijo. Ker je ta najdba zelo važna, bi bilo vredno se za njo potegniti. Priobčujemo toraj to, zlasti v preiskavo glasovitomu starinoslovcu, gospodu Trstenjaku. * (K „mirnomu" popisu šempaskega tabora), kakoršen se je izljubil onemu slovenskemu listu, ki kakor Samson z oslovo kostjo na Filistejce vdriha z „dveina besedama na levo in desno" po svojih mlajših tovariših, moramo po pismu obče znanega, mnogo zaslužnega in cenjenega primorskega Slovenca pristaviti sledeče stavke, a ne da bi izlivali svoj žolč, ampak da storimo svojo „obligatno dolžnost", ki nam nalaga, da svetu razkrijemo resnico, naj tudi koga na dosni ali levi zaboli. Omenjeni rodoljub, ki ni niti „oštir" niti „poštar", niti kak „zasleduh", nam piše: „Prosim Vas, naznanite še pri priliki, da je g. Miroslav Vilhar prvi podpisal Pivški dopis taboru na čast: da ga pri taboru ni bilo, ker je doma bolan ležal. Kmetom jo naj bolj dopadal dr. Vošnjak in vsi smo prav hvaležni in veseli, da je prišel k nam. Koristil je 8 svojim govorom prav veliko. Nekteri so mislili, da ne bodo Štajarca razumeli; zdaj pa se vsak veseli, da Štajarci tako govore kakor mi. On je domače govoril in kmetje pravijo: „Štajarec jo naš govornik!" Prikupil se jim je na vso moč in razjasnil prevažno vprašanje slovanskega zedinjenja. Kar je dr. Vošnjak govoril o zedinjenji, prvi mah je zares zedinilo naša srca s Štajarci in ko bi bil govoril tudi še kak Korošec, kak Kranjec in še kak Istrijan, tekoj bi bili zvezo storili na odru vpričo vsega ljudstva". Kar še desnole-vični časnik beseduje o taborski teoriji, zavračamo ga z njegovimi besedami: \Vorte, nichts als Worte! Dajte Kranjcem tabor, potem bomo govorili dalje, med tempa si bomo prizadevali naučiti sc „objektivnosti" in „praktičnosti", ktera je našim „prijateljem" že tolikokrat — spodletela! Izdatolj in odgovorni vrednik Anion Tomšič Lastniki: Dr. Jože Vošnjak In drugi. Tiskar Kduard Jnn/.ii