Gospodarske stvari. Repa. Na Sloven8kein sejejo mnogo repe (Brassica iapa). kei- ni zbiiljiva zastiau zemlje in 8e nje skoraj pov«od veliko pridela. Povrstij razločujemo več, to pa gled6 na repino različno podobo ia barvo. Imamo torej, okroglo, ploščatno, dolgo, belo, rujavo, vijoličasto-belo, temno-modro itd. Teža: hektoliter tehta 63—65 kilo. Kaljivost ostaja semenu 2—3 leta. Podnebje njej skoro vsako ugaja, ker le kratko časa potiebuje, da dorase. Zemlja najboljša za repo je vlažna, peščeno-glinasta; težko, mokro in mrzlo ilovico pa sovraži. Prednji sadežje navaduo : repica, zinuska rž, zimski ječmen; sploh sejejo repo najrajši v stmišče; zato jej tudi pravijo, da je strniščna repa. Gnojitev se vrsi različno; nekateri gnojijo samo piejšnjemu sadežu, zopet drugi pa navozijo tudi fiišnega gnoja; veudar frišni gnoj jako pripomaga, da se prikaže mnogo plevela in privabi sitnih zemeljskih bolh na repo, kateie jo včasih popolnem uničijo, posebno če dolgo nič deža ne padne. Dobro stoii repi kompost, gnojnica, kosčena moka itd. Priprava: repa zahteva globoko in dobro vzrahljano zemljo, ki je plevela mogoče čista. Sejejo repopo2krat; rano spravijo v zemljo uže meseca maja in junija, pozno pa meseca julija. Strniščna repa, pravijo, mora do sv. Aninega biti posejana. Semena treba 2—3 kilo na hektaro, če se z roko seje, kar pa ni lebka reč. Le vajen sejavec jo poseje jednakomerao. Z mašino se delo leži in boljše opravi in tudi semena meuje poseje; 1—1*5 kilo na hektaro je dosta. Posejano seme se prav plitvo zavleee. Če je mlada setev piegosta, moremo jo z velikim pridom ali baskom prevleči z brano, ki vse pregosto stoječe rastlinice izpuli. Pridna pletev in skibno okopavanje zdatno pripomore, da se vzredi debela repa; le redka repa bo prav debela. Rast traja 50—90 dni. Spravljat, pipat se gre ob konci septembra in meseca oktobra. Do sv. Lukeževega bi naj bila repa popipana, pravijo skušeni kmetje, le v bolj gorkih krajih smejo čakati do sv. Martinovcga. Drugod piidejo z repo pogosto pod sneg, ako predolgo odlagajo. Se ve, da je veliko dela, preden je repa popipana, obrezana, sprana in v repnice pospravljena. Pridelkov daje 1 hektara 300— 600 meterskih centov gomolja in 30—40 met. centov peija. Hranitev je težavna. V kletčh rada gnjije. Najboljše hraniti da se v podzemeljskih repnicah. Mnogi jo puščajo ua ujivi ter hodijo proti po njo za polaganje. Pozna, vendar nemudama, ko je bila izkopana, ziibana, daje najboljšo kislo repo. Dobrota repe ni ravno velika, ker je zelo vodena. Krave po njej sicer dobio molzejo, vendar mleko je vodeno in nič kaj prijetnega okusa. Perje porabijo za krmo. V repiŠče sejejo jarine razveu ječinena. Semena dobirno, ako odberemo zdrave ne piemočne rastlinc, jib preRadimo v dobro vrtno zcmljo tako globoko, da le zgoinji del ni pokrit. Zoper ruraz jib moramo pokriti z listjem in mabom. Spomladi iih presadijo na dobro zemljo l'/9 čievlja narazen. Škodijo repi uajveč: prevelika mokrota, plevel, suša, bolhe in gosenice. M. Koščena tnoka dobra krma kokošim. Koščena moka, kakor se zdi, je izvrstna kruia za kokoši. Z njo se kokoši ua velik prid in basek krmijo. Znani kokošji rejec o ti stvari takole piše : Jaz zdajem vse kosti, ktere o gospodarstvu ostajajo, svojim kokošim. V začctku poskušnje so žile kokoši položene koščene moke precej veliko, kmalo pa se jini je želja po nji polegla. vendar pa so je piavilno daa na dan nekaj majbnega puzobale. Vsled tega so bile zdiave ia živahne. Ti krmi tudi pripisujem, da ste dve mladi jarkici, ki ste 6. nov. lanskega leta začele jajca nesti, celo tako nirzlo ziiuo, v kteri niste prišle iz hleva, neprestano nesle. Od vsake jarkice sem dobival vsakih tri dDi po zimi praviluo po 2 jajci. Hlev pa ni bil ravno posebno topel. M. Eako in s čim kolje napojiti, da manj trohni. Najbolje je kolje napojiti ali uavdati s kuprenim vitriolom. V ta nanien se vzame na 100 litrov vode 1 kilo kuprenega vitriola, ki se je prej v topli vodi razpustil. Ta mešanica se potem vlije v kako staro kad, v ktero se kolje postavi, dokler da se modiozelena tekočina zgoraj na kolji na zgornjih delih poznati začne. Crstvi, zeleui koli tekočino bolj močno v se pijejo kakor pa posušeni. Celo to ravnanje je priprosto in stoji celo naalo denarja in časa. Tako napojeni koli piav dolgo časa trpijo. Bolj znano in bolj v navadi je mazanje kolja s katranovcem. S tem se kolje od spodnjega konca do 35 centimetiov visoko pomaže. Tako pokatranjeni koli držijo 5—6 let dalje od onih, ki niso bili pokatranjeni ali s kuprenim vitrioloin napojeai. Trtno uš zasledili so blizu Pirana. Ako nje knaalu ne zatro, utegne vso Istrijo zadeti velika nesieča. Sejmovi na Štajerskem. 28. jun. sv. Janž v Arveškem okraji, sv. Lovrenc na Dravskem polji; 29. jun. Gomilice, 30. jun. sv. Peter pri Radgoni, Reicbenburg, Trnovci, Ulimje, spod. Polskava, 30. jun. Zreče, 1. jul. Gradec, 2. jul. sv. Ilj pii Turjaku, Ptujska gora, Tinsko, sv. Marjeta ua goruj. Dravskem polji, Polenščak, Petrovče, Velenje, 3. jul. Maiibor. Sejmovi na Koroškein. 28. jun. zgornji Diauburjj, Giajfenburg, 30. jnnija Pontabla, Terbiž, 2. julija Kapla, 3. jul. Paternijon.