Kultura — takšna in drugačna
Kulturni praznik je med vsemi slovenskimi prazniki med najbolj žlahtnimi. Pomeni tesno vez na-roda z njegovimi koreninami, spodbuja k premišljanju o seda-njem družbenem trenutku in vlo-gi kulture in umetnosti v njem, opozarja na sodobne in (more-bitne) bodoče narodove in civili-zacijske razsežnosti kulturnega žitja in bitja.
Osveščanje o tem in drugih vi-dikih kulture v širšem in ožjem pomenu besede pa ne velja kar vselej in za vsakogar. Dandanes namreč tudi prazniki niso več, kar so bili nekoč, tedaj recimo, ko so se naši starši, babice in dedki monolitno uprli sovražni-kovi in tujčevi zatiralski peti. Kultura in prosveta naj bi bili osveta zoper poizkuse izkoreni-njenja najplemenitejšega naro-dovega tkiva: materinega jezika, njegovih šeg in navad, samo nje-mu lastne identitete. ki se je ka-zala (in se še kaže) v šlevilu nati-skanih in prebranih knjig. upri-zorjenih kakovostih domačih in tujih dramskih besedilih. v kako-vosti plesne in glasbene umetno-sti — danes bi dodali tudi filmske, televizijske in video produkcije - v bleščeči beri stotih cvetov, ki naj se bohotijo v okviru likovne umetnosti.
Ko so na.ši najožji sorodniki še kovuii >K_tio bodočnosl, ki .laj bi bila socializem s človeškim obra-zom, še slutili niso na kakšne ovire bodo naleteli, predvsem pa ne takih, ki si jih bonio sami poslavili čez pot. Ce kdaj. potem je prav danes, ko se našu družba • nahaja v krizi, še bolj razvidno, da kultura ni ozek pojem. ki naj : bi se začel in končal na proslavi ob šolskem, sindikalnem ali kra-jevnem prazniku, pa tudi ne v ki-nodvorani ali ob televizijskem sprejemniku, čeprav tudi ti »čini-telji« opravljajo pomembno kul-turno in osveščevalno vlogo.
Danes je lahko merilo za soci-alizem s človeškim obrazom to, kakšna je kakovost življenja, ki ,    ga   živimo.    Predvsem   je   po-.    membno v  kakšnih pogojih in j    kakšno delo opravljamo, a!i je vrednoteno po našem resničnem ustvarjalnem prispevku, kakšno .    raven bivanja imamo rstanova-i    njih, kakšne so možnosti za ne-nehno izobraževanje in delovno '    usposabljanje.
V ohlapno razumljeni »vse-stranski demokraciji« pa ni ved-no najbolj prijetno, še manj hva-levredno, spodbujati najbližje, znance in prijatelje naj tudi sami storijo kaj zase, naj ne kadijo, se
zapijajo, onesnažujejo okolje, naj skrbe za svojo prometno var-nost, pomagajo človeku v stiski. Danes si Ijudje najraje sami izbi-rajo način življenja (tudi kultur-nega), kar je načeloma prav. Sle-herno, pa naj bo še tako »kultur-no« obarvano nasilje je vsiljivo in škodljivo. Vsak naj si sam iz-bere kako in kaj bo delal, le da pri tem ne bo ogrožal eksistence drugega; v kulturi v ožjem po-menu pa naj sam izbira med knji-gami, ki jih bo bral. naj sam odloči ali bo šel gledat film na televiziji ali v kino Šiška oziroma izbral video kaseto, naj satn pre-sodi, katera likovna razstava je po njegovem kakovostna in si jo kaže ogledati, naj si sam izbira »svojega« kulturnoumetniškega kritika.
V okviru občinske kulturne skupnosti in zveze kulturnih or-ganizacij smo se tudi v preteklem kulturnem letu trudili, da bi ob denarju, ki nam je na voljo. po-nudili obiskovalcem tradicional-nih in manj tradicionalnih šišen-skih kulturnih prireditev kar naj-več duhovne hrane. Za Vodni-kovo domačijo gotovo lahko re-čemo, da je postala pomembno kulturno stičišče zelo raznolikih kulturnoumetniških posegov v razstavnem. gledališkem dru-žabnem pomenu. Sišensko zdru-ženo dclo vmo prosili, «'a n;im pomaga k dokončni prenovi hi-še, še zlasti večnamenske pod-strešne dvorane. V osrednji ob-činski knjižnici bo v kratkcm več prostora za knjige, delavci knjiž-nice bodo lažje opravljali svoje delo, ga popestrili z organizira-njem klubskih in literarnih vet'c-rov, najmlajši pa si bodo v čilal-niškem kotu lahko izposojali knjige in sc igraii.
Letos se kljub pomanjkanju sredstev ne bomo odrekli značil-nim šišenskim kulturnim priredi-tvam: Glumaškim večerom, Naši besedi, Kopitarjevim dnevom, srečanju odraslih in mladinskih pevskih zborov, Ostrovrharjeve-mu srečanju. Pri tem pa tudi ne bomo smeli pozabiti na neljubc bele lise, kot so: obnova nekate-rih kulturnih domov, spomeni-ško varstvo sakralnih spomeni-kov (Plečnikova cerkev) in varo-vanje utrdbene arhitekture (Šmarna gora) etnološke spome-nike, če omenimo le nekatere.
"Stara prerokba o kulturni in prosvetni osveti naj se uresniči predvsem zaradi nas in za nas. Tedaj nam ne bo toliko mar, kaj si mislijo in kaj načrtujejo z nami drug'                     Jelena Gačeša