Prijateljska beseda tovaršem učiteljem! Z novirn letom smo kranjski učitelji — tovarši v sosednih deželah še pred — v marsikterem cziru nastopili novo dobo. Na čem spoznamo to? prašal me bode ta in uni. Ali ni nova postava o.nadzorništvu šolskem, ki bode ravno v začetku leta 1871. tudi v djanji zadobila svojo veljavo, dovelj važna, da smemo reči, da se pričenja nova šolska doba? Ali ni mar uoni red od 20. avg. 1870. z okrožnico sl. deželnega šolskega svetovalstva za Kranjsko od 8. oktobra 1. leta ravno tako imeniten ? Kranjsko učiteljstvo in šolstvo prične z Ietom 1871. vsekako novo dobo. Vsaki čas naklada človeku drugačna dela. Tudi nova doba naložila je mnogo tcžkib bremen na učiteljske rame in mu za njih prenašanje boljšo prihodnost — obljubila. Učitelji bi smeli reči: Ako nara nova doba našega truda kaj ne poverne, ne prevzamemo novih nalog, težav in del; obljnbe, upi in nade so nas že preranogokrat prevarile. Toda, dragi tovarši, ne recirao tako; poterpimo rajše še, sej je poterpežljivost nam prirojena, in pokažinio svetu, da se je nad kranjskimi učitelji spolnil stari rimljanski pregovor: ,,Quem dii odere, paedagogum fecere". Ker ste tedaj voljni, tudi nove šolske butare, t. j. nove zahteve sprejeti in jih po svoji moči spolnovati, hočem jih vam bolj na drobno skupno razložili, ker jih doma le na sim ter tje raztresenih ukazih imate. Poglejmo naj pervo, ktere dolžnosti nam postava o šolskem nadzorništvu naklnda! Rekli bote: ta nam ne naklada nobenega dela; ta nam je le pripomogla do novih pravic in časti. V7sled te postave postali smo — šolski svetovalci, krajni in okrajni; izvolili so nas tudi za predsednike in podpredsednike v krajnih in okrajnili šolskih svetih. Le še boljše plače, ktero naj bi dobivali v mesečnih obrokih pri javnih blagajnicah, nam priinanjkuje; pa smo popolnoma — gospodje. Toda nove časti so, kakor sami dobro prevdarite, orehova lupina brcz jedra. Odločena mesta v različnih svetovalstvih nam še le bodo na čast, ako se bodemo v teh zborih z besedo in djanjena lako obnašali, da bodemo vredni imena ^učitelj in šolski svetovalec". Dolžnost naša je bila do sedaj učiti Ie nevedno mladino in le njej pravo svetovati, v javne zadeve se nismo smeli dovelj vtikati. Novi ukazi pa velevajo, da bodo učitelji tudi v občnih skupščinah za napredek šolstva smeli svetovati in glasovati. To je rcs lepa pravica, ktera nam je svobodniša postavodaja naklonila; a nii moramo sedaj pazni biti, da boderao to pravico na korist učiteljev in šole rabili. Da bodemo to vsikdar storili niogli, treba bode veliko previdnosti in zvedenosti. Naj več bode pri učiteljih, kako in kaj bodo krajni in okrajui šolski sveti ukrenili. Učitelj bode naletel v teb zborih na več šolskih nasprotnikov. Nekteri bodo dobrim šolskim nameram nasprotovali iz nevednosti, drugi iz nevošljivosti in zavisti in drugih vzrokov. Ako bode učitelj botel, da bodo njegovi dobri predlogi obveljali, bode se moral z vsemi udi dotičnib svetovalstev lepo porazumljevati. Ako bode Ie s kom v osebnem prepiru, že je v nevarnosti s svojim dobrim nasvetom. Zavoljo tega naj si slebern učitelj dobro zapomni in naj tudi drugim svetovalcem večkrat na serce polaga, da se le stvar obravnava ne glede na osebo, ki to ali uno nasvetuje. Učitelju, kot krajnemu in okrajnemu šolskemu svetovalcu je Ireba tudi veliko zvedenosti v šolskih zadevah in tudi v drugih stvareh, ki se sim ter tje šole dotikujejo. Pred vsem mora učitelj naj bolj poznati nove šolske postave; vsaj nekteri udje — kinetje — v krajnem šolskem svelu tako nič o teb ne vedd. Zategadel naj bi si vsak učitelj omislil vse važniše šolske postave. #) (Je inia še tudi pri rokah staro politično šolsko vredbo, tudi niu ne bode od več. Enako dobro je, ako ima učitelj shranjene manjše šolske ukaze od novejših časov. Ako bode učitelj poznal postave, labko se bode pri sejah na nje sklicoval in tako svoje predloge naj boljše podpiral. Pri zborib naj učitelj niirno, previdno pa s tehtno besedo zagovarja svoje pravice. Kjer pa vidi, da je vsaka beseda — le bob v steno, naj raje molči. Posebno bi učiteljem kot krajnim šolskim svetovalcem priporočali delavnosti tudi pri teni poslu. Pri se\jab je treba, kakor znano, vse obravriane stvari zapisovati. Kdo drugi je za to sposobniši od učitelja? On naj radovoljno to delo prevzame, da se drugi ne bodo nad tem pritoževali. Tudi poročila višim šolskim oblastina naj rad sestavlja in naj se sploh ne brani storiti kaj, kar bi znalo šolstvu koristiti. Kot udu novih šolskih svetov je učitelju dana priložnost, da je tudi v narodnem oziru delaven. Njegova skerb naj bi tedaj bila, da se bode v različnih svetovalstvili v domačein jeziku razgovarjalo o njih. *) Novi nUčiteljski Koledar" bode prinescl naj važniše šolske postave in kazalo Vredn. in uradovalo. Učitelj naj ne zabi, da je korist šolstva z narodno koristjo v ozki zvezi! Se težavnejša naloga bode za kranjske učitelje izverševanje novega učnega in šolskega reda. Ta zahteva veliko novih naukov, ktere bode treba vsekako nekoliko v učni čertež vzeti in potem po svoji moči gojiti, počitnic pa le malo dovoljuje; velikim šolskim praznikoni je odločeno le 6 tednov. Novi učni rcd zaukazuje zeld natančno šolsko uradovanje, t. j. zaznamovanje šolskih zamud in njih naznanitev šolskim uradom, napredka učencev itd.; veleva večkratne učiteljske zbore in druge reči, ki bodo učiteljem prizadevale le več opravka. Pa vsega tega se učitelji nikar ne vstrašimo; veliko smo že storili za povzdigo našega šolstva in Ijudstva, veliko dela nas še čaka; a tudi nove naloge bočemo pridno izverševati vkljub mnogini nevgodnim okoliščinam, in videli bodemo, ali bode svet kedaj spoznal in cenil naš trud. L.