66. številka. Ljubljana, v petek 20. marca 1896. XXIX. leto. Mil NAROD. Uhaja vsak dan aveeer, isimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogersko dežele ta vse leto 15 gld, za pol leta 8 gld. ta četrt leta 4 gld., za jeden ■me 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbb leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor po&tnina zaafia. Za oznanila placnje _se od fitiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., te se trikrut ali večkrat liaka. Dopisi naj se izvole frankirati, — Rokopisi se ne vračajo. — Urednifitvo in upravni S tvo je na Kongresnem trgn St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 jezikovnem predlogu dra. Ferjančiča. Iz Celja, 12. marca. Kmalu bode 30 let, kar državni osnovni zakoni jamćijo jednakopravnost našega jezika tndi v nradih. Ravno toliko časa, ali se dalje se tudi borimo za jednakopravnost slovenščine v uradih, posebno pri sodiščih, ker ravno pri sodiščih najbolj čutimo krivico, ki se nam godi, ker se ne uraduje za slovenske stranke v slovenskem jeziku. Žnlibog, da še niti blizu nismo dosegli tega, kar bi mogli imenovati popolno jednakopravnost. V tem oziru ae nam ni boriti samo z našimi narodnimi nasprotniki, marveč v prvi vrsti tndi z vlado in njenimi organi, Naši nasprotniki poudarjajo nasproti temeljnim državnim zakonom kaj radi, „da so isti samo neki okvir, kateri je treba šele izpolniti s posebnimi izvršilnimi zakoni ali naredbami". Akoprav to stališče naših nasprotnikov ni ntemeljeno, bi vender tndi mi želeli, da dobimo čim preja zakon, ki bi natančneje določil, kako se naj izvršuje jezikovna ravnopravnost v nradih. Zdaj se pripravljajo zakoni, s katerimi se bode na novo uredilo postopanje pri sodiščih v civilnih rečeh in s katerimi se bode kolikor toliko prtdiugaćiU tudi notranja uredba sodišč, vsaj kar se tiče postopanja v civilnih rečeh. Glede jezikovne ravnopravnosti pri sodiščih bil bi zdaj najprimernejši čas, da se tudi natančneje določi raba jezikov v smislu zajamčene ravnopravnosti. Naš poslanec dr. FsrjanČič je v tem oziru v državnem zbora sicer stavil predlog, v smislu katerega bi se naj to vprašanje rešilo. Mi smo o dobrem namenu tega predloga sicer popolnoma prepričani, ali žal, mi ne moremo zatajiti bojazni, da nam ne bode dosti pomagano, ako se vsprejme ta predlog v tej obliki. Predlog je presplošen, premalo določen. Iz premnogih in britkih izkušenj vemo, da se glede jezikovne jednakopravnosti nam na škodo ne tolmači samo vsaka resnična ali vsaj navidezna nejasnost zakona, temveč da se celo jasna zakonita določila prezirajo, ako so nam na korist. Po predlogu dra. Ferjančiča bi smele stranke svoje pismene vloge sestaviti samo v kakem dežel- nem jeziku, in tudi pri svojih ustnih prošnjah in naznanilih se smejo posluževati pri sodiščih samo kakega deželnega jez ka, sodišča pa bi morala te pismene vloge, ustna naznanila in prošnje reševati v tem jeziku. Izraz „v tem jezika" bodo sodišča gotovo (ako razumela, da morajo slovenske vloge iri nstne prošnje reševati v kakem deželnem jeziku; ker velja po vseh slovenskih pokrajinah tadi nemščina oziroma laščina kot deželni jezik, bodo sodišča uradovala za slovenske slranke vselej v nemškem, oziroma laškem jeziku, češ, saj je to deželni jezik. Največja krivica se godi posebno štajerskim Slovencem pri sodiščih na ta način, da se z red kimi izjemami vsa ustna naznanila, vse ustne pritožbe in prošnje slovenskih strank zapisujejo in vsled tega tali rešujejo v nemškem jeza odločilo, da ho uloge morajo češki rešiti. Kaj bodo Liberčanje sedaj naiedili, ne vemo. Pritožiti se ne morejo, ker so podrejeno oblastvo proti nad-rejen*tuu pritožiti ne more. Morda bodo storili, kakor v Tr.itu, kjer so sklenili, da vzlic vsem ministarskim odločbam nobene stvari slovenski rešili ne rimi •. v ijioerci Ut nuli uiio kaj tacega mogoče. Hrvatska stranka prava Dr. Frank se je odločil, da odstopi od političnega življenja, a le pod gotovimi pogoji. Ti pogoji ho pa taki, da bi ž njimi pripravil ob vodstvo svojega največjega nasprotnika Folnegoviča. Frank zahteva, naj ee v Zagrebu 09nuje jeden sam klub stranke prava z jednim samim glavnim glasilom. Predsednikom kluba naj se voli bivši predsednik baron Rukavina, pod-predsednikom dr Kumič.r. Glasilo stranke naj bode „Hrvatsko Pravo", pri katerem ostanejo vsi dosedanji sodelavci in se prevzamejo od „Hrvatske Domovine" tisti, katere odbere klub. Klub naj nadzoruje tu list- — Ce se Lode spravi na tej podlagi dognala, ie vemo. Vsekako bi dr. Frank na stranko imel velik upliv, če se uj<>govi predlogi VBprejmo, če tu Ji javno v politiki no bodo deloval. Pri stran kiiir-m glasilu bi sodelovali največ njegovi somišlje-uiki, ki bi vzlic vsemu nadzoru znali politiko sukati po Frankovth željah. Novi Škandal se obeta v Franciji. Zopet bodo imeli Parižani gradivo za svoje pogovore. Clemen-ceau napoveduje v svojem glasilu „Jastice", da bode razkril razne nelepe reči iz pomorskega ministerstva. Mnogo ae je opustilo in tudi več denarja ae je zapravilo za drnge stvari, kakor je bil name* njen, ter je država oškodovana .Justics" napoveduje, da bodo razkritja uničila admirala Daperre-a. Sedaj je posebno ugoden čas za taka razkritja. Ko je Anglija se začela pripravljati, da pomnoži bro-dovje, so Franoozi močno vznemirjeni in jako občutljivi za vse, kar se je zanemarilo pri pomorstvu. Sevoda kaj posebnega se ne bode zgodilo, naj tudi ves hrup radi panamskih sleparij ni razkril vseh sleparjev. Morda bi tudi nekateri radi samo sedanji vladi s kakim škandalom omajali stališče. Novo italijansko ministeratvo ss je dne 17. t. m. predstavilo zbornicama. Poslanca De Felice in B08CO, ki sta dosedaj bila v ječi, sta prišla v zbornico in storila svojo obljubo. Potem je Rudini razvijal vladni program. Omenil je poraza v Afriki, zatrjujoč, da bi tudi vsaka druga država bila poražena, ko bi tako nepripravljena šla na bojišče. Vojna se bode nadaljevala, dokler se ne posreči skleniti za Italijo časten mir. Vlada zahteva 140 milijonov lir kredita za vojno do konca leta. Svoje kolonije v Afriki pa Italija ne misli razširjati, kajti ne bilo bi v njenem interesu. Če bi pa abesinski kralj kako pokrajino jim še ponujal, bi je ne hoteli. (Grozdje je seveda prekislo). Tudi v mirovne pogoje Italija več ne vzprejme pokroviteljstva nad Abasinijo. Iz tega dvomljivega naslova se ne dajo izvajati nobene pravice. — Iz vladne izjave se vidi, da je Italija že precej krotka postala. Rada bi sklenila kakeršen koli mir, le za svojo veljavo v Evropi se še boji. Egiptsko vprašanje. Francozi so jako vznemirjeni, da hočejo Angleži oziroma E »ipčaui začeti vojno proti Sudancem. Francoski minister vnanjih stvarij je proti temu že ugovarjal, da bi se za to ekspedicijo porabljal egiptski d nar. Francozom seveda v prvi vrati ni za egiptske finance, temveč boje se, da Angleži ostanejo še dolgo v Egiptu, ako se začne vojna proti Sudanu. Anglija se bode lahko na to sklicavala, da so njene čete potrebne v Egiptu. Uusija podpira francosko diplomacijo. Druge evropske države se niso zavzele svojega stališča. Vsekako bode egiptsko vprašanje sedaj nekaj časa dajalo dovolj posla evropski diplomaciji. To vprašanje je namreč v tesni zvezi z drugimi orijentBkimi vprašanji. V-ie vprašanje se suče okrog tega, če Anglija dobi Egipet, ko razpade turška država. Dnevna vesti. V Ljubljani, 20. marca. — (Načelstvo „Glasbene Matici pri ce Barju.) Včeraj se jo načelstvo nGlasbene Matice" poklonilo Nj. Vel. cesarju in ga povabilo na koncert. Cesar je deputacijo jako milostno vzprejel m rekel, da odobrava lepo misel. Sicer ne ve, ali mu bo mogoče priti na koncert, veseli ga pa, da se zahvala za obilo podporo izrazi na ta način. Cesar je potem vprašal deželnosodnega svetnika Vencajza, koliko članov šteje pevski zbor, ua kar je g. Vencajz burji življenja, v skepsi mej dobrim in zlom Popi- j aovanje greha tudi ne more slabo uplivati, ako je potrebno za motivacijo in karakteristiko in dokler se popisuje z nravstveno resnobo, kakor se to vidi pri Dandstu, Ibsonu, Tolstem, Dostojevskem in dru gib maliittb, Pravi reali&ti so hote ali nehote socijalni reformatorji, možje, ki imajo ideale in zaupanja v človeštvo, zato je njih literarnega delovanja uamen plemenit in vzvišen. Pravih realistov je malo, toliko več pa takih, ki pišejo realistično, ki iščejo in popisujejo pikantne spletke in dogodbe samo zaradi njih pikanterije. Ti nimajo nič opraviti z realizmom in njega tendencami in torej ne pridejo tu v poštev. It realizma in po neposrednem uplivu priro-doslovja se je razvila še druga struja, katera se sicer poslužuj- istih tfesel, kakor realizem in zagovarja svcjo eksistenco z istimi razlogi, ki jo pa vender bistvt-no drugačna od realizma, to je naturalizem, čigar osnovatelja sta Fiaubert. in Zola. Naturalizem je provzročil literarno revolucijo, a v boju za svoj obstanek je povsod podlegel, ker se je izkazalo, du je estotična in lilo/.uliina, človeštvu le škodljiva doktrina. Zola jo prav za prav jodiui resnični nuturalist, njegovi posnemovalci so ali navadni pornografi, kateri so se skrili za novim imenom „naturalizem", ali na pol realisti, na pol naturalisti kakor Maupas-sant, Bourget, Huvsraan in drugi. Z sla je v vseh svojih knjigah, v katerih je propagiral novo šolo, posebno povdarjal, da je naturalizmu kakor realizmu namen, poboljšati človeštvo in sicer po zdravniški metodi, češ, človeštvo naj spozna svoje napake, po tem so bode premetiilo. V svojih romanih pa je Zola postopal vse drugače. PreČ tal je bil nekaj knjig prirodoslovca Klav-dija Bernarda, ki je razglasil, da po D«rwinu ni v naravi nobene tajnosti več, in oklenil se je tega nauka z vso gorečnostjo. Ke je Zola vstopil v literaturo, je bil posebno Darvvin v modi in občinstvo je bilo jako pristopuo njegovim naukom. Moderno prirodoBlovje ne vidi v prirodi niti nravnosti, niti svobodne volje, nego samo mrtvi determinizem. Krepost in slabost sta mu fi'.ijologičun produkt, odvisen od posamičnikovih živcev in njega krvi; človek ni moralno odgovoren za svoja dejanja, ni ne dober ne slab, nego le telesno zdrav ali bolan, nravnost je torej fiiično zdravje. (Konec prib.) odgovoril, da 180 pevcev in pevk. Nadalje je cesar povpraševal, kako je zdaj v Ljubljani in če se morajo še kake hiše podreti, na kar se mu je odgovorilo, da okoli 200. Končno je cesar vprašal, kako izgleda Ljubljana aedaj, in na to je odgovoril g. Vencajz, da jako žalostno. Po avdijenciji je načel -atvo povabilo vse ministre na koncert. — (Odhod pevskega zbora .Glasbene Matice" na Dunaj) je bil zares sijajen. Že davno pred polu jednajsto uro, ko ae je vlak imel odpeljati, je vrvelo po peronu vse črno odhodnikov in spremljavajočega občinstva. Slovesnost odhoda je jako povzdignila vojaška godba, katero je s posebne prijaznosti radovoljno prepustilo vojno oblastvo, da koncertuje na peronu pred odhodom posebnega vlaka „Glas bene Matice". Navdušenje bralo se je na vseh licih odhajajočih, saj je bila v vseh živa zavest, da ta izlet „G I a s b e n e Matice" ni izlet za prazno zabavo, nego da ima globok etičen in tudi za nas še posebno kulturen pomen. Poleg tega, da v tako mnogobrojnom Številu izletniki izrazij. Dunaju čut iskrene zahvalnosti ljubljanskega prebivalstva, bodeta slovenska koncerta na Dunaju pokazala tudi, na kako visoko stopnjo dovršenosti je že dospelo slovensko koncertno petje. Majhen, a čvrst narod slovenski bode si po pevkah in pevcih „Glasbene Matice" osvetlil lice pred inteligenco dunajsko, pokazal bode, koliko čilosti je v njem, prisilil bode tudi nasprotnike, ki sploh morejo še soditi objektivno, do spoznanja, da tak narod, v katerem se tako goji umetnost, ima pravico do obstanka, in da zasluži spoštovanje. Ta misel je prešinjala na stotine zbranih spremljevalcev, ko se je začel naprej pomikati blizu 20 vagonov z okolu 400 izletniki obsezajoči vlak mej sviranjem godbe in krepkimi Živio-klici! Ljubljansko prebivalstvo je s tako mnogobrojno udelužbo pri odhodu dokazalo, kako ve ceniti velik pomen tega izleta in teh koncertov, ter je navdušeno klicalo odhodnikom: Srečen pot, sijajen uspeh in zmagovit povratek ! — (Repertoir slovenskega gledališča) V nedeljo se bode predstavljala ljudska igra „Rev-ček Andrej če k", v torek dne 24 t. m. pa se bode pela opereta „Nitouche", in sicer na korist dveh odličnih in splošno priljubljenih članov našega gledališča, gospe. Polakove in gospč. Slav-če ve. Opozarjamo ob jednem, da je to zadnja predstava te operete. Sinočna operna predstava je bila zadnja v tekoči sezoni. Intendanca je morala ustaviti operne predstave, ker so nekateri člani zbora zoper voljo iutendance odšli z „Glasbene Matice" zborom na Dunaj in tako predstave onemogočili. „Dramatično društvo" ima vsled tega čutno denarno izgubo. To je tudi uzrok, da For-sterjeva opera „Gorenjski Slavček" letos ne prah več na vrsto. — (Slovensko gledališče.) Naše pričakovanje glede hent ti ne predstave kapelnika gosp. Benišeka se. ni izpolnilo. Gledališče je bilo sicer dobro obiskano, a ne tako, kakor bi bil mož za svoj požrtvovalni trud zaslužil. Krive bo bile tega pač priprave za dunajska koncerta „Glasbene Matice". Toliko lepše in srčnejše pa bo bile ovacije, katere je občinstvo priredilo g kapelniku. Predstava „Fausta" je bila izmej najboljših, kar jih je letos bilo. Gospodu beneficijantu sta se vročila dva lepa venca. — (Smešni ljudje.) Katoliško društvo „Danica" na Dunaji, ki ima celih šest članov, torej prav impozantno število, je poslalo našemu listu neki popravek. Ker je bilo pismo adresovano na upravništvo, je uredništvo ni hotelo sprejeti. Upravitelj „Slov. Naroda" je to privatno sporočil „Danici*, na kar je ta poslala novic isti popravek, to pot pa na pravo adreso. Ker ta popravek ni bil pisan v zmislu tiskovnega zakona, ga nismo priobčili. Če mislijo katoliški Daničarji, da smo jim storili kako krivico, naj nas tožijo, saj imajo kranjski fajmoštri še dosti tolarjev, da plačajo eventuvalno tožbene troške. Gleda popravkov smo prav tako značajni kakor naš šenklavški kolega „Slovence" ; ta tudi ne sprejme popravkov, ki niso pisani v zmislu tiskovnega zakona. Kam bi pa prišli, ko bi priobčili vse, kar se komu poljubi pisati. Sicer morajo pa mej Daničarji biti prav imenitni, nadobudni pravniki, ko še navadnega popravka niao zmožni sestaviti. Tudi zbadanje našega upravitelja je prav katoliško taktno. Mož je akademik kakor vsak Daničar in gotovo je zanj častneje, da si skuša a delom kaj zaslužiti, nego da bi postal i„katoliškw in „pumpal" fijmoštre in kaplana ter pomagal prazniti „Katoliški sklad". — (Včerajšnji praznik) in lepo pomladansko vreme izvabila sta popoludne obilo izletnikov na v8e strani. Najmnogobrojnejši je bil seveda obisk Božjega groba v Štepanji vasi, kjer se je ljudstva kar trlo. Za tem pa si videl krdela pomikati se že o poludanskem času: na Fužine, na Šmarno goro, oa Jezico, v Vevče, k Sv. Joštu, na Vič, Št. Vid, k sv. Katarini i. dr. bodisi peš, bodisi z vozom ali železnico. Celo pota ob železnici bila so polna sprehajalcev. — (Podiranje poškodovanih hiš) Na Št. Jakobskem nasipu pričelo se je zadnje dni s podiranjem BahovČeve hiše, podira se tudi Pongračeva hiSa v Židovskih ulicah in nekaj dražih manjših poslopij. Kaj misli deželni odbor, da ne prične s podiranjem dež. dvorca, nam ni znano, govori se pa, da se letos podiranje še ne začne in sicer iz ozirov na draginjo delavskih ml. — (Žlebovi pri demoliranji poškodovanih hiš) 80 pri nekaterih podjetnikih postranska reč in nič jih ne ženira, če so tudi cele ulice polne prahu in je pasaža prava peklenska muka. Opozarjamo mestno policijo na sklep obč. sveta, ki določa, naj se podjetniki poslužujejo le dolgih in dobro zbitih žlebov, ter skrbe za to, da se vsak nepotreben prah onemogoči. — (Uspehi letošnjega novačenja v Ljubljani.) Pri glavnem naboru dne 17. t. m. bilo je od 144 došlih zunanjih stavljencev potrjenih 30, dne 18. marca pa od 105 došlih domačih 32. — (Pomlad ) Po koledarju se je danes zjutraj ob 3. uri 28 minut začela pomlad, vreme pa ni nič prav pomladansko. — (Iz Starega trga pri Ložu) se nam pise: Poslopje, v katerem je bila do sedaj naša čitalnica, kupil je novi župan. Moralo se je preskrbeti torej čitalnici druge prostore. Dne 7. m. sklical je gosp. predsednik občni zbor, kateri je določil, da se premesti čitalnica v hišo znanega rodoljuba in zna-čajnega narodnjaka g. Frana Pečeta. Gosp. Peče ni le prepustil svoje prostore brezplačno čitalnici v uporabo, obljubil je tudi skrbeti za razsvetljavo, postrežbo, kurjavo itd. Prepričani smo, da je prišla Čitalnica na prava narodna tla in že prvi začetek nam svedoči, da bode odslej uspevala povsem bolj»», kot v preteklosti. — Že smo imeli prvi prav prijazen zabaven večer in s splošnim zanimanjem pričakujemo, kako se ponese prva večja veselica v lepih, novih prostorih. Pa, kakor Čujemo, hoče prirediti naša mož'* a podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v kratkem sijajno zabavo — (Kmetijska podružnica v Novem mestu) bode za obdelovanje podružnične trtnice najela posebnega opravnika, in sicer s tem namenom, da ga bode pošiljala tudi okoli po vinogradih, kjer bode dejansko poučeval vinogradnike, kako naj zasaiajo ameriške trte. kako naj jih cepijo itd. Podružnica ga bode pošiljala seveda pred vsem v tiste kraje, ki leže v njenem področju. Ko bi se zanj oglasile občine ali sploh po več gospodarjev, kateri imajo skupaj ležeče vinograde, prepuščala ga bode po-drnžnica brezplačno — v tem slučaju dajati mu bode treba le potrebno hrano — posamezni iraovi tejši gospodarji pa bodo morali plačati zanj po 80 kr. na dun in mu priskrbeti tudi potrebno hrano. — (Semenj v Zdenski vasi) Županstvo v Vidmu pri Dnbrspoljah nam javlja brzojavno, da je dovoljen semenj v Zdenski vasi, določen za po nedeljek. — (Potrjena volitev) Cesar je potrdil volitev g Franca Skubica načelnikom in gosp. Ivana Vošnjaka podnačnluikom okrajnega zastopa v Šo stanju. * (Minister na menzuri ) Ogerski minister alatere baron Josika jh pozval grofa Julija Andrassija, grofa Štefana Keglevicza in grofa Zdenka Klebols-berga na dvoboj, ker so mu pisali razžaljivo pismo. Z grofom KUlmlsbergom se jo minister Josika predvčerajšnjim sabljal in svojega nasprotnika jako ne varvo ranil, dočim je bil sam le na prstu nekoliko ranjen. * (Otrok ni več?) Na Dunaji se je v Pratru obesil 1 Slt-tni realeo Viktor Klein. Teden dnij poprej ttu J« umrla mati. Deček je bil v svoji žalosti no ntolažl ji v in si je iz žalosti končal življeuje. * (Velika tatvina) V Parizu so neznani lopovi ukradli neki zasebnici Železno blagajno, v *ateri je bilo GOO.000 frankov v gotovini in v vrednostnih papirjih. * (Dijaška revolucija) je nastala v Kinten-nilu v Bolgarski Učiteljski pripravniki so se hoteli pritožiti na ministerstvo zoper nove naredbe glede •»pitov in ker je ravnatelj to preprečil, so se pripravniki uprli, zapustili šolo in prirejali hrupne de nionetracije. Orožniki so najglasnejše razgrajalce ■rstovali in je hoteli odpeljati v Sofijo, na potu pa »° dijaki spremljajoče jih orožnike napadli in so jih orožniki In s silo ukrotili. Več dijakov je bilo ra »jenih. Podobni izgredi so se primerili tudi v Slivnu «? v Gabrovi. Književnost. — Majka u rada za Boga i Hrvatsku (Mati pri delo za Boga in Hrvatsko) ili dar hrvatskim ženama poklanja Ivan Nep. Jemeršič, župnik grubišnopoljski Cena 60 kr. Pod tem naslovom je izšlo že tretje izdanje te znamenite knjige v kratki dobi poldrugega leta. Tretji natis je že predelan v zmislu dobrohotne kritike od veljavnih stranij. — V tretji izdaji so na prvem mestu častitke mnogih škofov, namreč Strossmajerja, dr. Aloj. Mat. Zorna v Gorici itd Najbrž ni še bilo na slovanskem jugu knjige, ki bi dobila toliko in takih priznanj, kakor ta. In zares: ako se bodo matere ravnale po njenih bisernih naukih, bodo vzgajale svoje otroke tako, da bo dobro poskrbljeno za njih dušni blagor v večnosti, na tem svetu pa bodo tudi vredni delavci za blaginjo ljubljene domovine. V slovenskih časopisih se je bila izprožila misel, naj bi se presadila ta krasna knjiga na slovenska tla. V istem času je imela „Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici pripravljen že dober slovenski prevod: ali ker je bila mej tem naznanjena tretja predelana izdaja izvirnika, je tiskarna še počakala s tiskom, a prelagatelj je popravil prevod po tretji izdaji, ki je došla pred nekaj tedni iz Scholzeve tiskarne zagrebške. Opozarjamo, da to je jedini slovenski prevod, kateri je dovolil pisatelj, veleč. g. župnik Jemaršić. Prevod ima naslov: „Materino delo za Bona in domovino4*. Hrvatski spisal Ivan Nep. Jemeršič S pisateljevim dovoljenjem po 3 izdavi poslovenil Simon Pomolov. Slovenski prevod izide tekom poletja v lično tiskani knjigi, obsegajoči 12 do 13 tiskanih pol Cena v razprodaji bo 60 kr., po pošti 70 kr , kolikor stane izvirnik. — Za tiste rodoljube pa, ki se naprej na-roČe in pošljejo denar do konca maja t I., znaša cena le nO kr. s poštnino vred. Knjiga se bo tiskala najmanj v 1000 iztisih. — Udajatel] želi. da bi se oglasilo mnogo naročili kov, ki pošljejo 50 kr. do konca maja; tako bo vedel po priliki, koliko iz-tisov mu je narediti, da ne bo na škodi. SxsBQ3»»^ria:©- Litija 20. marca. Mej pokanjem topičev prispel je sem posebni vlak „Glasbene Matice". Sprejem je bil navdušen. Nav/.očni so bili vsi dostojanstveniki, mnogo dam, /upan, mnogo diuzih tr/anov in deputacija gasilnega društva s svojim načelnikom. Dunaj 20. marca. Današnja „Ostdeutsche RundBCban", glasilo prusaških nemških nacijo-nalcev, roti vse somišljenike, naj ne gre nobeden na koncerta „Glasbene Matice". Dunaj 20. marca. Poslanska zbornici je v današnji seji dognala razpravo o proračunu pravosodnega ministerstva. Minister Grleu-parh je v svojem govoru priznal, da so pritožbe dr. Laginje glede sodnih razmer v Istri deloma eptavičene ter oblubil, da se razmere preiščejo in potem premene. Minister je dalje napovedal, da predlogi po Veliki noči parlamentu novelo k tiskovnemu zakonu. Rim 20. marca. Oficijelno se priznava, da so Abisinol v bitki pri Adui ujeli '20 00 laških vojakov. Dunaj 20. marca. Danes dopoludne so se začele konference z ogersknui ministri glede pogodbe z Ogersko. Narodno-gospodarsKe stvari. — Trnovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Konec.) XIV Zbornični svetnik K. L u c k ni a nn govori obširno o usmenu carinske in trgovske zvez« z Ogersko. katera se more vsakih deset let obnoviti in povdarja koristi, katere mora imeti na pravični podlagi sloneča pogodba za obe državni polovici. Gospodarske razmere so se pa v korist Ogerski spremenile in po pravici sojeno, s« ne more več misliti na nadaljnji obstanek dosedanjih kvot 30 in 70. Govornik upa, da se bo visoki vladi pri pogodbenih obravnavah s kraljevo ogersko vlado posrečilo, s pridržanjem jednotnega gospodarskega okoliša obeh državnih polovic, napraviti pogodbo, ki bo tudi odgovarjala razmeram naših državnih polovic To se bo pa le tedaj zgodilo, če se kvota (prispevek) naše državne polovice k m. uporni stroškom zmanjša in v soglasje spravi s sedanjimi obstoječimi gospodarskimi razmerami, če se natančno določijo popolnoma jednaki pogoji za produkcijo in promet v obeh državah in se napravijo določna določila za izvedbo teh načel in poda jamstvo za obdržanje teh. Govornik predlaga na podlagi svojega obširnega poročila : < ' -stila zbornica skloni, visoka zbornica se naprosi, da pri obravnavah s kraljevo ogersko vlado z vsemi danimi ji sredstvi dola na to. da vse pravične zahteve tostranske državne polovice glede pogodbe zadohe veljavo in če bi bilo potrebno, da carinsko in trgo vinsko zvezo pravočasno odpove. Zbornični svetnik Vašo Petričič podpira obširno predlog. Zbornični svetnik Avgust Skaberne priporoča predlog. Zbornični svetnik Iv. Baumgartner se pridruži izvajanjem predlagateljev! m in izjavi, da bi bilo v interesu tostranske državne polovice prenehati s sedanjim razmerjem, Če bi se ogerske državna polovica ne ozirala na naše opravičena zahteve. Zbornični podpredsednik Anton Klein predlaga: Čestita zbornica naj o tej tako važni stvari danes še ne sklepa deti litivno, temveč naj se zadeva izroči odseku v pretres in poročanje v prihodnji seji, ki se ima sklicati v najbližjem času. Predlagatelj Karol Luckmann povdarja še jedenkrat koristi jednotnega gospodarskega okoliša, se ne more izreči za preložitev razprave, ker je zadeva itak vsem natančno znana in je trdno preverjen, da bi se z zopetnim posvetovanjem na uič novega ne prišlo. Zbornični svetnik Vaso Petričić zastopa mnenje, da bi bilo za pogodbene obravnave koristno, Če bi se udeleženi trgovci in obrtniki sklicali k etiketi. Eoketa bi, v kolikor pogodba zadeva interese trgovine, obrta in prometa, gotovo dosegla sporazum ljenje, ki bi bilo dobra podlaga za pogodbo. Prelagatelj Karol Luckmann je tudi pred-govornikovega muenja in priporoča, da se sprejme njegov prdlog. Podpredsednik Anton Klein umakne svoj predlog glede preložitve posvetovanja, na kar se prpdlog zborničnega svetnika Karola Lickmanna jednoglasno sprejme. Poslano**) Ker se jo odboru akano neugodno to, da predsedniki, oziroma njih zastopniki niso bili niti odboru n ti zboru podpornega društva odgovorni, še manj pa seveda vezani na solidarnost z odborom. Vscgavedni tudi niso mogli biti in tako se je n. pr. /.godilo, da nam je „Slovenijin" predsednik predložil, naj podpiramo — grajščakovega sina, kar je delalo jako velik hrup Odbor Podpornega društva" je imel torej vzrokov dovolj, da spremeni ta način informacij K vsi-mu pa Se je priijl ta neprijetnost da je , Slovenija" prestala h.ti sivdiftfie vsega slovenskega dijaštv , ne samo ker .so jo osnovalo katoliško akad. društvo „Danica", ampak tudi zaradi velikih razprtij v ,,Sloveniji" Hami, za katere ju bil jeden iz glavnik tu rokov posvetovalni glas društven h predsednikov v nalik odborov ih sejah. Odbor torej ni hotel nadaljevati teh ue-prijetmb skušenj ali /. dvema predsednikoma- in še morebiti f> kakim tretjim ali četrtim poverjenikom ia dijake, ki niso pri nobenem društvu ali bi pa tudi m igli zahtevati svojega zastopnika kakor n. pr. tehniki, sklenil je torej, da so od 1 UttTt/5 ne bo nifcdo več. k odhorovim sejam vabil. O udih akad. oruštva „Slovenije" pa se je odbor tudi nadalje informiral pri njenih odbornikih, ki ho zbirali in izroče.ah prošnje, is raznih nagibov — veliko mržnjo si |e nakopalo , Podpori o društvo' kakor „Radogoj" z iejavo proti dijaškim dvobojem — so pa nekateri predsedniški kamlidutje in predsedniki za-eli si slaviti geslo, da se ,,Slo-venijin" predsednik mora zopet k našim odhorovim sejam Vabiti. Ker odbor lam ni mogel takoj sklepati o tej zahtevi, lotila se je nekaterih „Slovomjaiiov*' posehna r vzdraženost proti »»Podpornemu društvu" in ».slovenskemu klubu", ki nima ž nJim ničesar opraviti. Zaradi tega je odbor storil kar je mogel, da pomiri duhove, uradno in privatno. Nazadnje je prevzel jeden odbornikov nal igo da se še posube dogovori z gmip p r e d s e il n : k o in .Slovenije'* o VBeb nieilih željah Po vsestranskih objasni I h sta se zicdimta, naj „S Invcn i ja" voli na začetku vsacepa semestra dva oficijelna zastopnika, ki pa nista pod pitan oa, da zbirata p r višnjo in poročata 0 njih o d b o r o v e m u p o r o č e v a I o u ,,P odpornega d t u 11 v a". Mislili smo, il.i so s tem ..Sluvenijani" sami mej sebi) najbolje kontrolirajo id l n. pr. nikdo ne iiamolči, da jo dnini stipendijo, instrukcijo i. t. d.) Da se pa moralni upliv .,Slovenije" pri tem poslu se bolj povzdigne, b klonil je odbor „P od po r n eg h d r u ftt v a", d a mora vsak „Sloveni-Jan" predati svojo prošnjo le njen ima zastopnik o m a Odgovor na to j» bil prav oblasten sklep akad. društva ..Slovenija", v katerem se ponavlja stara zahteva, da morata biti njena eastopuika pri odborovib sejali in narekovati svoe izjave v zapisnik. Isti predsednik, ki «e je z našim odbornikom dogovoril, javil nam je ta sklop, naSomu odborniku pa je pisal, da sta najvažnejšo reč ,.prezrla" i n ,.se prenaglila". Po t.ikein postopanju jo bil odbor Podpornega druttva'1 tem bolj prisiljen, daje prelat na dneml rod čroz zahtevo, ki po naših pravilih nikakor ni utemeljena, raznu teg i pa pO nafti h skušnjah ni umestna iti seveda ni mogel ponavljati svojih tiskanih, pisanih in ustnih pojasnil. V kako koli polemiko se odbor niti zdaj niti v bodočnosti noče spušati, gasi bi bilo to p av hvaležno polje. Nafte vodilo je bilo in bode: Podporno društvo za slovensko vlsokoŠOlce na Dunaju, ki računa na pomoč vsega slovenskega občinstva, s e n e s m e o z i r a t i na kake koli domače ali dijaške stranke, IJolovo pa nam vsak rodoljub pritrdi, ako povomo: »Podporno drttltfo" ni torišče, na katerem bi n»j skuiali kaki koli opoiljoljaka vodje, predsedniški kandidatje in predsedniki hvojo iiioc, ali se pa nad njim maščevali, ker so dobili od odbora — ukor, zaradi zlorabe podarjenih njun obeduic. Na Dunaju, dno 17. mana lHiMi. Odbor ..Podpornega društva za slov. visokusulca". Sloveiibko liste, ki so objavili „Slovonijiuo" ,,1'oHlano** prosimo, da ponatisnejo tudi nas odgovor. *) Zu vsebino tega spisa jo urediietvo odgovorno U toliko, kolikor dolofia zakon. Iz nradiieicH Usta. Ia.vrr.llnr* Mil rk«rkutltue dr»ih«ii Janeza T,aha zemljišče v Gradiskem, cenjeno 842 gld. in Janeza Kocijančiča zemljišče v Hribu, cenjeno 300 gld., oba dne 23. marca in VJ. aprila v Ložu. Luko Hren ovca posestvo v JabUnci, cenjeno 1815 gld., dne 23. marca in 24. aprila v Ilirski Bistrici. Umrli so v Izubijani: 12. marca: Franc Kofiak, krojačev sin, 2'/a leta, Krakovski nasip št. 10, Croap. — Ernesta Schnller, sodnikova vdova, 71 let, Študentovuke ulice st. 7, ostarelost. — Ivana Šikola, oelavcevv hči, »i' ., leta, Karolinška zemlja ftt. 24, fikarlatica. Meteorologično poročilo. Marec Čas opazovanja Stanje barometra v mm. lempe-ratura v 'C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 arah 18. 19. m 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 737-4 7363 7358 70 28 160 sr. j zal). si. svzh. si. jvzb. del. obl. jasno skoro obl. 0-0 n 20. ■ 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7375 4382 739-9 93 4 1 136 si. jzah. si. ssvzhod brezvetr. pol obl, pol obl. oblačno 00 Srednja temperatura srede in Četrtka 7-3° in 94", za 33 in 52° nad normaiom. 3Dia.rasxJQlca, "borza. dne 20 marca 1896, Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebra .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°...... Ogerska alata renta 4" ....... Ogerska kronska renta 4"/0..... Avstro-ogerBke bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista........... NemSki drž. bankovci za 100 mark . . 20 mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dne 18. marca 1896. 4" ,. državne srečke is 1. 1854 po 2ft0 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4'/t° c zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Rudo I fo ve srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. . . Tramway-dmst. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj......... 101 gld. — kr. 101 05 a> 122 a 25 • 101 ■ 45 f 121 i 80 ■ 98 n 90 ■ 985 m — It 376 ■ 90 g) 120 M 50 f>8 it 99*1, a 11 ■ 78 • 9 n 56 • 43 m 55 a b . 65 i» 151 gld. _ kr. 100 m 50 • 127 n 75 * 202 m a _ ■ 22 ■ 50 v 26 • — ■ 170 25 460 — 1 • 37V, . I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slniei Ljubljana Gr. FLUZ Breg st. 6 najuo lAeet katlgovoditeljl«*«* z nemško in hrvatsko korespondenco za Reko, 60 gld.; lino kubaarleo za Trst, 15 — 20 gld. plače; dobro uieA^nnaiko kuharico za tukaj k d ema osebama, 8—10 gld.; bol|Ae kuhtarlce za vse za Reko, Pulj, Trst in Celje; II ti o kuharico za Gradec, hisuija in sluga pri hiSi; ve* prlprontlli In b IjNih p«-Mt ii u i ttndi k večjim otrokom); h.elnjo za jako fino hišo v Ljubljani; bal jraeKit. koa»|i»kena» blapca za Trst in veo deklet aa raznovrstna dela. Kolikor aaoRoee ventna poaitreibtt ae BUKolavlju. (2118—1) Prisliti ribniški fižol za seme i ni a n» prodal (2101—4) Ivan Fajdiga, trgovec v Sodražici. ^9 Wt%0mc01 „Jfarodna liskama". Spodnja krila za dame iz sifona, listra, klota in aatina nočne korzete s švicarskim pletenjem ženske srajce z gumbi na rami predpasnike (2051-2) za dame in otroke v priporoča z velespostovanjera Karol Recknagel. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda -Tra.e)arai od". 2L. ©lactoTora. 1805 Haatopno omaajoal prttaajajnl ta odhajalni «aaj oanaoeul aa Odkod la IJubijana (jui. kol.) CI* »#. uri « m4m. pm mmM oaabnl vlak ▼ Trhli, Poniabal, Boljah, o, lOVM, ITrMiMaafMt«, LJi'bno, ca« Balalhal V AuuM, Iaohl, (imtm. O«. lorao, JTranaanafaot«, lajubno, Danil, orja BaUthal v Solnogn.il, bnU vik Aniatotlan. CM 1». uri 86 min. popontdm* metr.nl Tlak v Noto mM to, Kootrj«, CM XI. Mri SO min. rtopotaMttM oaabnl vlak w TrbtA, PontaUl, Brlja* Oolora«, Ljubno, HaktUial, Dunaj. ' Ol 4. mH ptpimmm* OMbnl Tlak v TrhU, Holjak , Oolovoo, Ljubno, C*m Salathal t Solnograd, L*nd - O a. te in, Zali na Jtum , Lnomoil, Brageno, Ourih, Oanevo, Pari«, Rtejrr, Idno, Omundau, Iiohi , Rad*. Jerioe, FlMIiJ, Marijine *»H, Heb, ITnumoio var«, Knrlo-ra v»r»i Pr»so, Iilpako, Dunaj tU AmiUltia. CM 7. ««H H0 ta*4M. »w»o*r raaaani vlak f Koocvla, Novo tnaeto lutin tog* ob nadaljah In praanlklh ob 3. Me« it« minul popoladn, oaobni Tlak t Ltim-Bltil. Prihod v/ LJubljano (jni. kol.). CM M. mri 9» «la. mjulmj oaabni vlak ■ Dunaja vla inuteiuo, Up. •kaga Prag«, VrsnooTlh TarOT, KarloTib »mot. Heba, Marijinih raroT, Pbmjft, Budajrria, BolnofrtMla, IJnoa, H**jrm, Omnnđana, Iiohla, A o*. —m, UJnbna. OaloTO*. Beljaka, Frananif—la Trblaa CM M. mri 19 min. *J*OruJ raaaanl Tlak la KooaTJa, Novaga maaU Ot 11. ur* *9 wa4a». 4rpaiwđnr oaabnl vlak • Dunaja tU Amatatien, Idpakae* Prat«, FraaoOTlb tuot, Karlo »ih t aro t, Boba, Marij mik varoT, Flmnja, Budoja»lo, BolaocfraUa, IJnoa, BUrra, Pari a«, Oonov«, Oorlha, Rraganoa, Inomoata, Zalls na Jamam, Liamd-Oatftalna, Ljaboa, Oalovua, Poulabla, Trblaa Ca a mri Xš •*»(•». mmftmšmt maaani Tlak la Kooarja, Nortva matu, Ca a. aari HS mAm. paptMM ooabui Tlak • Dunaja, Ldobaa, H*lnl.nl«( Baljaka, OaloToa, Pranaanafait«, Pontabla, Trblaa Ca a mri 115 »mm. mrnm\rf maaani Tlak la Kocavja, Noto«« Maata. Ca 9. mri 4 min. m^r oaobal »lak ■ Duoaja prako AmiUii.ai >r Ljnbaaaja, RaUaka, Oalovoa, PoaUbU, Trblaa. Odhod ls LJubljana (drV kol./ rja f. mri *8 raa4«a. mhttnij v Kamnih. , 9 , oa m ggggbkkee . , , §. t BO a ajvaorar m , Prihod v LJubljano (drft. kol.). Ca •. uri »m tmtn. *h"r<\f »■ Kamnika , Ml. . I* a aopoiurliM , (1705-UU) 4X Srajce za gospode ia koj« hii Rirantuje, d« ao dobrt> prilc^:.: i/, naj bolj sega materijala, i gladkimi prsi po gld. 2? f)0, a v gub«, nabraDlml pral po gld. M'*-12 komadov, prodaja promptoo iz aalofro nli ua narejoiio po meri. kakor tudi najfioejAe in i.aja.didneie (18.11-:.. v ovratnikih in manšetah. Henrik Keada, Ljubljana. •9C Javna zmanjševalna dražba za razširjenje m\m pslojja v Ribnem se bode vršila 15. dan aprila 1896.1. dopoludne ob II. uri v šolskem poslopji v Ribnem pri Bledu. Načrt, proračuni in dražbeni pogoji so na razpolago pri krajnem Šolskem svetu v Ribnem. Zahtevalo ae bode 10°;0 jamščine. St roški so proračunjeni: Zidarsko delo.......... tesarsko „ .......... mizarsko „.......... klnčavničarsko ,......- . . . ftteklarb-ko „.......... barvarsko v .......... lončarsko „.......... naprava jedilne shrambe v pritličji..... 8ol»ka uprava........... neprevidui stroški.......... Skupaj 5588 gld. — kr. Krajni šolski svet v Ribnem. — ii živinozdravnik je dolžan, brezplačno ogledovati živino in mem. v Idriji ter nadzorovati brez odškodovanja živinske semnje v Idriji, v ostalem sodniškem okraji pa proti primerni odškodnini po dogovoru z dotičninu občinami. Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravuiški usposobljenoHti do 30. marca 1898. 1. podpisanemu deželnemu odboru. v L j u hI j a n i, «1 nt« 24. febrnvarja 189G. <<<<<<<<< rednemu občnemu zboru »Posojilnice na Slapu pri Vipavi Vegtll rovan« zadi-uge z neomejeno zavezo" ki ae bode vršil dnć 30. marca 1896. L ob 3. uri popoludne v šolskem poslopju na Slapu pri Vipavi. VZPORED: 1. ) Poročilo načelstvta. 2. ) Poročilo nadzorstva o letnem računu in posvetovanje glede upo- rabe čistega dobička. 3. ) Privoljenje remuneracije načelstvu. 4. ) Volitev načelstva in nadzorstva. 5. ) Razni nasveti. (2120) Posojilnica na Slapu pri Vipavi registrovana zadruga z neomejeno zavezo" dm- 1». marca lH9f>. Z ta uaćolnt voi Frano Punčuh Ivan M a lik načelnik. član nacelatva. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarna".