***178 V Ljubljani, četrtek 6. avgusta 1942-XX Cena 50 cent. UREDNIŠTVO EN OPRAVA: LJUBLJANA, PUOCTNIJKVA UUCA S » TELETOM: 31-22, 31-23, 31-24, 31-29 m 31-26 — Izhaja vnk dan opoldne — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lx Kraljevine Italije m mosemotra CNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. Au, SOLANO 11.— Br, sa Inozemstvo 15.20 Ur Računi pri postno čekovnem zavoda: Ljubljana štev. 10-391 CONGESSIONAKLA ESCLUSIVA per la pnbblicita dl provenienza italiana ed estera: CNIONE PUBBLICTTA ITALIANA S. A-. MILANO. Un incrociatore sovietico afSondato I „Mas" italiani hanna aSondato un incrociatore rosso — Alessandria, Malta e le retrovie avversarie bombardate H Quartier Generale delie Forze Armate comunica in data di 5 agosto il segucnte bolletfcno di guerra n. 799: —In Egltto nessun avveniraento di rilievo sol fronte terrestre. Un voJivolo nemico h stato abhartuto dal-rartiglifria contraerea di una nostra gran-de unita, quattro altri dalla eaccia germa -nI ca. Da reparti di aviazione sono state svolte azioni di bombardamento sulle retrovie avversarie, apparecchi tedeschi himno agito con partieolare intensita &UgB obiettivi della regione di Alessandrla. Anehe su Malta proseguita 1'attivita dei bombardieri dell'Asse. Nclle acque ui Feodosia (Crimea) un au- dace attaeco not t urno e stato con dot to con« tro una formazione navale sovictica da una sqtiadriglia tli nostri MAS che silurava e affondava un incrociatore di 6500 tonnel-late del tipo »Crimea Rossa«. Le nos tre unita nonostante la violenta reazionp nrmica sono tutte rientrate inco-lumi alla base. Nota al bollettino n. 799: L'incrociatore sovietico del tipo »Crimea Rossa«, artaccato da nostri siluranti nelle acque di Feodosia e stato colpito con un primo siluro dal Mas del comandante della squadrigHa capitano di corvetta Curzio Castagnacci e successivaniente affondato da altra unita al comando del sottotenente di vascello Emilio Legnani. Sovjetska križarka potopljena Italijanski „Mas" potopili sovjetsko križarko — Bombni napadi na Malto, Aleksandri|o in sovražno zaledje Glavni stan italijanskih Oboroženih sil J© objavil 5. avgusta naslednje 799. vojno poročilo: V Egiptu nI bilo nobenega važnejšega dogodka na fronti na kopnem. Protiletalsko topništvo neke naše velike cdinice je sestrelilo 1 sovražno letalo, 4 dnigra letala pa so uničili nemški lovci. Letalski oddelki so bombardirali sovražnikove prometne zveze. Nemška letala so posebno silovito napadala cilje v območju Aleksandri je. Tudi nad Malto se je nadaljevala delavnost osovinskih bombnikov. V vodah pri Feodosiji na Krimu je bil izvršen drzen nočni napad proti sovjetski pomorski skupini. Izvršila ga je eskadra naših brzih čolnov, ki je torpedirala in potopila križarko s 6.300 tonami tipa »Rdeči Krim«. Naše enote so se ne glede na silovito sovražno reakcijo vse nepoškodovane vrnile na svoja oporišča. Sovjetska križarka tipa »Rdeči Krim«, ki so jo napadli naši brzi čolni pri Feodosiji, je bila zadeta s prvim torpedom z bržega čolna pod poveljstvom poveljnika eskadre korvetnega kapetana Curzija Castagnaccija, ka«neje pa je potopitev dovršila neka druga enota pod poveljstvom podporočnika bojnega broda Emilija Legnanija. Podrobnosti o drznem In uspešnem podvigu italijanskih brzih čolnov v črnem morju Z vzhodne fronte, 6. avg. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Italijanski brzi čolni (Mas), ki operirajo v Črnem morju, zopet vzbujajo pozornost ne samo naše države, temveč vsega sveta z novo sijajno akcijo, s katero je bila potopljena sovjetska križarka *>Krasni Krim* s 6600 tonami. O tem je poročalo včerajšnje vojno poročilo. Kaži majhni torpedni čolni, ki so se od dneva njih nenadnega pojava v vodah črnega morja izkazali s tem, da so potopili več sovražnih ladij, so s to veliko zmago zadali hud udarec ruski mornarici, ki je bila v svoji učinkovitosti že oslabljena s prejšnjimi izgubami. Gre za izredno hrabro podvzetje, ki priča ponovno o drznosti, hrabrosti in spretnosti našega pomorskega orožja, ki daje čutiti, kakor že v bitki pri Pantelleriji proti Angležem, tudi boljševiški mornarici hud ugriz rimskega volka. Ta dogodek zasluži največji poudarek, kajti je take vrste, da navdaja z veseljem in ponosom srce vsakega Italijana. Pred poročilom o poteku akcije, ko je bila uničena sovražna križarka, je treba spomniti in podčrtati, kako so naš; brzi torpedni čolni krepko prispevali k padcu Seva-st opcija. S svojimi ojačemmi akcijami v zadnjem času obleganja, ko so se te akcije vršile skoro vedno ponoči, so omrtvičili oskrbovalni promet trdnjave in tako prispevali v znatni meri k predaji zadnje rdeče utrjene postojanke na polotoku Krimu. Z zašel bo Sevastopolja je prišla vsa obala Krima do ožine Kerča v nemške roke. Zaradi tega pa se naši brzi torpedni čolni niso polenih in počivali na lavorikah. temveč jim je bila zaupana kočljiva naloga nadzorovanja obale in obramba desnega krila nemške postrojitve pred napadi, ki so jih skušale od časa do časa preostale edtnice sovjetske mornarice izvesti z morja. In prav pri izvrševanju tega poslanstva so naši >Masi« 3. avgusta napadli sovražne edinice V trenutku, ko so začele obstreljevati obalo. Z dvema izredno drznima akcijama torpediranja so preprečili bombardiranje ter so nato potopili križarko »Rdeči Krim«. ■ Kakor druge noči, sto bili številni >MasiMas< usmeril odločno proti križarki in prišedši v razdaljo okrog 1 km je sprožil dva torpedfa. Po nekaj sekundah je nastala stražna eksplozija skoraj v sredini ladje. Eden izmed obeh torpedov, je zadel svoj cilj. Ob luči visokega rumenega plamena eksplozije je ru-šilec opazil našega drznegn. »Masa« in ga j je začel takoj zasledovati ter obstreljevati. Hrabremu poveljn-Stvu Castagnaccija se je pa uspelo oddaljiti po nekaj minutah, čeprav je bil v sovražnem ognju. NVigio dani alarm vodje eskadrile je priklical na prizorišče spopada ostale brze čolne, ki so bili daleč odtod na preži. Naše majhne edinice so pričele lov na sovražnika, ki se je umaknil s prizorišča boja. »Mas 56S« pod poveljništvom podporočnika Emilia Legnanija je zopet opazil obe sovjetski ladji. Križaika je plula zaradi velike poškodbe, ki ji jo je zadal torpedo brzega čelna pod poveljništvom kapitana Castagnaccija, počasi ob spremstvu rušil-ca. Mesec je tedaj osvetlil morje. Ladji sta odkrili brzi čoln. iti je z izredno brzino napredoval in puščal za seboj dolgo sled in zopet so ga pričeli obstreljevati izredno silno sovjetski topovi. N"a srečo ga ni zadel noben od izstrelkov, ki so deževali okoli čolna. Podporočnik Legnani se je naglo odstranil, pa ne zaradi bega, temveč da bi se postavil za napad v ugodnejši luči. Drzno izveden manever je bil kronan s pcpolnim uspehom. >Mas« se je lahko približal na 800 m sovjetski križarki, ki je bila zadeta v polno z dvema torpedoma. Zopet je spremljajoči rušilec pričel zasledovati naš brzi Čoln in ga silno obstreljevati. Tudi nekaj boljševiških letal je dospelo v pas spopada. S pomočjo raket so razsvetljevali kakor ob belem dnevu lahko italijansko edinico, ki je drsela z veliko brzino po gladini morja, ter so se vrgli nanjo, obstreljujočjo s strojnicami ponovno iz nižine. Toda ti drzni letalski rtapadi niso mogli zboljšati uspeha obstreljevanja s topovi z rušilca. -Masu« ni samo uspelo priti nepoškodovanemu iz neenake borbe, temveč tudi slediti, oddaljujoč se. kratki agoniji in smrti sovjetske križarke. Križarka je postala že pp 4 minutah ogromna grmada in je nato za v^d«|o izginjala v valovih. Tudi to pot Ce po zaslugi naših izredno drznih »Masov« sovjetska ofenziva proti krimski obali ni samo izjalovila, preden je nastala, temveč se jc zaključila tudi neslavno z izgubo ene križarke. Ruska mornarica na Črnem morju bo ta udarec tem bclj občutila, ker je izgubila v svojih de-cimiranih vrstah eno izmed najmočnejših in najhitrejših ladij. TRdeči Krim«, ki je izpodrival 6600 ton in imel brzino nad 30 vozlov na uro, je bil močno oborožen. Imel je 15 topov po 130 mm in 6 po 102 mm, 12 torpednih cevi, lcakih 20 protiletalskih strojnic, 1 letalo in druge naprave za sprožitev 100 majhnih torpedov. Bliskovito junaško dejanje v noči na 3. avgust na Črnem morju ovekoveča bleščečo tradicijo drznosti in junaštva italijanskih »Masov«. Korvetni kapitan Casta-gnacci in podporočnik Legnani sta se izkazala kot vredna nadaljevalca poveljnikov »MJasov«, ki so se odeli s slavo pri Cortel-lazzu proti avstrijski mornarici in pri Sa- Prodiranje proti Kavkazu se nadaljuje Reka Kuban dosežena zavzet — Sovjetski Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Vzhodno od Azovskega morja se bližajo nemške in nimuuske divizije na široki fronti železniški progi Stara Minskaja—Tiho-reek. Sovražnik nudi le tu in tam odpor. Na Kuhanu so oddelki oboroženih SS v naskoku zavzeli važno železniško križišče Kropotkin. S tem je dosežena reka Kuhan na več ko 100 km široki fronti ter osnovana mostišča na zapadni obali reke. Motorizirani oddelki so odrezali več sovražnikovih kolon, ki so bile uničene. Preganjajoč sovražnika na kavkaškem področju letalstvo neprestano bombardira transporte na železnicah z uničujočim uspehom. Strmoglave! so razdejali dva oklopna in 24 transportnih vlakov. Italijanski brzi čolni so potopili na Črnem morju sovjetsko križarko s 6.500 tonami. Med Salom In Donom utirajo letalski oddelki pohoti in tankovskim oddelkom pot proti vzhodu. V velikem loku Dona napada sovražnik brez uspeha s slabejšiml silami. Xa prostoru pri Rževu so močne sovjetske pehotne in tankovske sile razširile svoje napade na široko fronto. Hude borbe še trajajo. Severno od mesta so se razbili razbremenilni napadi ob nezlomljenem odporu naših čet ob odličnem sodelovanju vseh vrst orožja. Na fronti pri Volhovu in pred Prtrogra-dom je bilo zavrnjenih več sovražnikovih napadov, peni p i ran i h od hudega topniškega ognja. Angleško letalstvo je v pretekli noči s slabimi silami breznačrtno napadlo poren-»k0 in ffifll ratnim ozemlje. V nekaterih krajih je nastaia malenkostna škoda. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Lahka nemška bojna letala so včeraj napadla cilje na južni angleški ebali in dosegla zadetke na vojaško važnih napravah mesta Brighton. Razen tega je bila zadeta sovražna stražna ladja. V noči na 5. avgust so nemška letala bombardirala lukc na južnozapadni obali Anglije. V noči na 2. avgust je prišlo v Rokav-skem prelivu do spopada med nemškimi minolovci in angleškimi brzim} topniškimi čolnS, v katerem je bil sovražni čoln s topniškim zadetkom uničen, dva nadaljnja zažgana, četrti pa hudo poškodovan. V noči na 4. avgust so torpedirali nemški brzi čolni v Rokavskem prelivu tri sovražne tovorne ladje s skupno 5000 tonami, izmed katerih sta se dve potopili, potopitve tretje pa zaradi močnega obrambnega ognja ni bilo mogoče opazovati. Nevarnost za Kavkaz se je povečala Rim, 6. avg. s. V dopisu z ruske fronte, ki ga je včeraj zjutraj objavil > Times«, je rečeno, da se je položaj za Sovjete še poslabšal. Nemške sile. ki kar naprej neprekinjeno dobivajo ojačenja. so prisilile po hudih borbah obe krili sovjetske obrambe vzdolž črte Do—Kavkaz k nadaljnjemu umiku. Rusi se umikajo tudi v odseku Sta-lingrada. Dopisnik zaključuje takole svoje poročilo: s-Nevarnost za Kavkaz se je povečala«. Finski odsek Helsinki^ 6. avg. s. Na fronti vzhodne Karelije so Sovjeti zbrali v južnem odseku pri Poventzi, kjer se nahaja važen odsek Stalinovega kanala veliko pehotno edinico za reko pred finskimi postojankami in so pričeli ofenzivne operacije ter poslali velik napadalni odelek čez reko z nalogo, da naredi mestišče proti zapadu. Pregazujoča reakcija finske pehote, ki je takoj posegla v borbo, je obvladala rdeči napadalni oddelek, ki je bil krvavo decimiran in prisiljen k umiku čez reko, topništvo pa je razpršilo veliko rdečo edinico ki se je pripravljala za množe&rvcni napad. Sovjetske izgube so hude. V drugih odsekih te fronte je finsko topništvo učinkovito obstreljevalo poljske postojanke in sovjetska gnezda ter napravilo znatno škodo. Na fronti Karelske r/i-ne je finska pehota s topništvom odbila številne izvidniške rdeče oddelke. Na fronti Aunusa je bila odbita sovjetska izvidnica v osrednjem in zapadnem odseku. Finsko obalno topništvo je precizno obstreljevalo sovjetske transportne čete v zalivu Krcnštata, kjer je tui razprŠ:lo skupine sovražnih ladij, ki so pobirale mine. Sovjetski trdnjavi Kronstat in Ihinmaeki sta reagirali z veliko silo. obstreljujoč finsko obalo v Karclski ožini. vonni proti .angleški mornarici. Korvetni kapitan Castagnacci je izvedel v črnem morju že okrog 30 bombnih akcij s svojim »Masom« in je med drugim potopil 19. junija eno sovjetsko podmornico. Je hraber oficir, ki je bil že večkrat odlikovan za svoje prejšnje delovanje kot opazovalec v pomorskem izvidništvu in v torpednih letalih. Podporočnik Emilio Leemani je zelo mlad oficir, ki je pred kratkim časom bil dodeljen mornarici na črnem morju. Njegovo podvzetje dne 3. avgusta je bila ena Izmed njegovih prvih bojnih akcij na tem oddaljenem morju. Treba je končno omeniti, da je naša flotilja >Masov« v črnem morju pod poveljništvom fregatnega kapetana, imetnika zlate kolajne France-sca Minbellija, bivšega poveljnika legendarne torpedovke >Lupo<. na 100 km široki fronti — Kropotkin v naskoka razbremenilni napadi pri Rževu izjalovljeni Letalska vojna na zapadu Berlin. 6. avg. s. Lahka bojna letala so njem i_ad Rokavsktm pre!ivon\ p»*er»r^č!Tt poskus sovražnega napada na zasedeno francosko severno obalo. Berlin, 6. avg. s. Iz vojaškega vira M doznava, da je padel v borbi na vzhodni fronti poveljnik nekega polka tankov Wal-pi-ecvčerajšnjim uspešno napadla podne\i ter Rodlich. ki je bil odlikovan z viteškim pristaniške naprave v Biightonu, dočim je bila južno od Aesbuinea poškodovana neka iaera. Nemški lovci so med križarje križem reda železnega križa. Do zadnjega se je hrabro boril in bil svetel vzgled poveljnika na fronti svojim vojakom. Nova zveza med fronto in domovino Včeraj je bita slovesno otvorjena nova radijska postaja, ki predstavlja navo vez med borci na vseh frontah in domovino Rim, 6. avg. s. Snoči je bila otvorjena nova radijska oddajna postaja za vojake na raznih frontah. Ta oddaja se pridružuje drugim dnevnim oddajam, ki jih ]e EIAR organiziral od pričetka vojne za oborožene sile. Nova radijska postaja, ki bo oddajala vsak večer od 19. do 22. ure na kratkih valovih dolžine 47.62 m in 30.64 m, se imenuje Radioborca. Razen obveščevalnega značaja je namen tudi razvedrilo. Oddaje te postaje je otvoril s pomembnim govorom minister za ljudsko kulturo Pavo-lini, ki je omenil, da se borci s svojim napredovanjem tem bolj oddaljujejo od domovine, čim dlje traja vojna, in tem boi^ se tudi približujejo zmagi. ^Radioborca« s kratkimi valovi, ki jih je mogoče povsod sprejemati, je take vrste. da bo dosegel najbolj oddaljene prednje postojanke. Ta faza vojne je resnično svetovna in v njej je italijansko sodelovanje bolj kot kdaj razširjeno kot aktivna navzočnost na vseh kopnih in pomorskih ter letalskih frontah. Od pričetka vojne so bile uvedene v radiu ure za vojake in oddaje za oborožene sile. Ta »Radioborca« je pa nekaj več. Prihaja v večje daljave, to je k vsem teku treh ur dnevno, in sicer od 19. do 22. ure. To so, je poudaril minister, kadar ni bojev, prav one ure, v katerih vojaki verjetno počivajo- To so ure v šotorih, na etapah in taboriščih, to so ure letališč in ure. ko tema pokrije ocean in se podmornice pojavijo na površini ter zopt>t zajedajo zvezde in zaslišiio gias iz domovine. Mussolini, ki je v prejšnji vojni bil bersaljer v jarku in ki je bil v tej vojni med vojaki v Rusiji, Grčiji ln Afriki, na ladjah in na letalih, dobro pozna potrebe borca, in sicer potrebe, ki jih je mogoče in jih je zaradi tega treba zadovoljiti, in one. ki bi jim bilo zadovoljeno, če ne bi bilo nepremagljivih težkoč. Zaradi tega je Mussolini postavil v službo radio za vas vse. Radio vam nadomesti dnevnik, sporoči vojno poročilo, ki Je najvažnejša stvar dneva, diktira vam ga počasi, da ga lahko napišete, pošilja vam pošto, dajajoč vaši ženi in svojcem obvestila in dajajoč vam njih sporočila. Ako nimate žene, vas radio poroči. Radio poje za vas. Ako ste utrujeni, uči vaše oddaljene sinove vaših pesmi, spravi vas v stik z ljudmi vaših mest, Rima, Milana, Neaplja. Druga mesra bodo še sledila. Radio vam je gledališče, koncert in razvedrilo P' delu. 7>Radioborca« bo opravljal vse te vrste služb in jih spopolnil, predvsem vam pa lahko obljubljam, da vas ne bo dolgočasil. Vsa uredništva humoiistinčih listov, ki so vam všeč. bodo izmenjaje vsak dan redigirala del te rubrike. Morda to ne bo všeč nekaterim gospodom, ki bi radi, da bi borci slišali samo o Scipiu in o rimskih orlih, toda glavno je, da so oddaje všeč borcem samim, ki cenijo dobro razpoloženje in humor. V Italiji se ne plese v vojni in prav je, da je tako. Toda če se borni po celodnevnem maišu in boju zahoče plesne glasbe in klasične simfonijo, naj jo ima. Minister Pavolini je omenil tudi ustanovitev posebne vojaške pošte, zvezane z »Radioborca«, da bo mogoče urediti program po željah vojakov in da bo radio razširil melodije in besede, ki so nastale v bojnih črtah. Nastale so bojne pesmi na fronti in himne. To jc v popolnem nasprotju s tern, kar trdi sovražna propaganda, ki hoče prikazati italijanski narod kot narod, ki se ne zna več smejati, ker se mora boriti proti svojim dragim prijateljem Angležem in Američanom, proti »simpatičnim gentle-menom«, ki so skušali zadušiti nas v Sredozemlju, nam preprečiti dihanje v Afriki, nas izstradati in oblatiti po načrtu in ne glede na stroške. Sovražno propagando pa tvorijo ne ljudje, temveč gramofonske plošče. Star repertoar gramofonskih plošč sa vrti v prazno, brez stika z realnostjo. Vsak čas se navije plošča o uničeni ita!ij:inski mornarici, toda ta gospodari na Sredozemlju in potaplja križarke in oklopnice v Črnem morju in ob ameriški obali. So plofiče o razkroju osi in trojnega pakta, toda os in trojni pakt sta čedalje močnejša v skupnosti svojih idealov. Ka] naj bi rekli o prepadu, ki loči oba plutokratična nasprotnika od komunističnega tovariša. Ta upa, da bo druga fronta, po kateri tako vztrajno zahteva, nastala v notranjosti zavezniških držav. Potem jc plošča o nizki italijanski morali in vendar Italija v tretjem letu vojne sodeluje v borbi s čedalje večjim prispevkom ob goreči soodgovornosti množic in ob visokih idealih. Obstoja nadalje plošča, ki idiotsko obrekuje vas borec, toda slava oboroženih sil je vsak dan večja, kakor so dokazali napadalci na Gibraltar in Sudo, Malto in Aleksandrijo, v bitki pri Pantelleriji. dečki pri Bir el Gobiju in vojaki, ki so vzdržali na svojih mestih vso rusko zimo. Junaki z vseh bojišč pričajo, da je totalna vojna, kakršna je ta, po volji vse rase. xRadioborca« je ponosen na to, da spremlja vas borce od etape do etape do zmage, ki bo tem bolj pravična ln trajna, čim težje jo bomo dosegli, in ki bo zagotovila mir in blagostanje našim otrokom. Eksc. Pavolini, ki so ga v EIAR-u sprejeli predsednik, generalni direktor in zastopniki vojske, mornarice in letalstva ter glavnega poveljništva milice, si je po svojem govoru ogledal tudi vse prostore nove oddajne postaje. Otvoritve so se udeležili tudi ranjenci in invalidi iz te vojne, Santiago, 31. jul. s. Brzi vlak med VaJ-paraisom in Santtagom je trčil v tovorn* vlak in je pri tem 7 oseb izgubilo življenje, 17 pa je ranjenih. Inserirajte v „$lov. Narodu"! Stran 2 »StOVENSKT NAROD«, Četrtek, 6. avgusta 1942-XX Stev. 178 Visoki komisar predsedoval seji pokrajinskega odbora za vzporeditev preskrbe in cen Ljubljana 6. avgusta Včeraj dopoldne ob 11. uri je predsedoval Visoki Komisar v vladni palači sestanku pokrajinskega odbora za vzporeditev preskrbe in cen. Navzoči so bili Zvezni Tajnik in vsi člani navedenega odbora. Snov dnevnega reda. zlasti pa proizvodnja, cene m razdeljevanje premoga so bili predmet natančnega in koristnega prouče- vanja, ki so se ga udeležili navzočni strokovnjaki m sindikalni dirigenti. Ugotovljene so bile mere za intenzifikacijo proizvodnje in razen tega je bil določen poseben razpored za pravično razdelitev kuriva s posebnim ozirom na javne interese ter korist zasebnih potrošnikov. Visoki Komisar je povzemajoč vsebino razpravljanja določil, da se sklepi odbora čim preje uresničijo z objavo odgovarjajočih zakonodajnih ukrepov. Počitniške kolonije GILL-a v San Terenziu (La Spezie) Prihod ljubljanskih otrok v kolonijo, kjer stanujejo v lepi vili s slikovitim razgledom Po potovanju, privlačnem zaradi novih krajev, ki so jih videli prvič, so ljubljanski otroci prispeli v obmorsko kolonijo v Sun Terenziu. Tam so izrekli dobrodošlico tovarišem iz nove italijanske pokrajine maj-hm tovariši iz La Spezie razvrščeni vzdolž stopnic v poslopje. Prisotni so bili tudi za stopniki oblasti iz La Spezie in krajevni voditelji. Kolontra v San Terenziu je resnično lepa. Vila ima tri nadstropja in ie obrnjena preti morju. Ob vznožju jo poljubljajo sinji valovi Tiren^kcga morja. Kot prhe ž;:'i šča so na razpolago velike terase tn ljubke verande, lTi!a je opremljena s s\'etlimj jedilnicami in snažnimi spalnicami, z vsemi pripomočki higijene in spodobnosti. Je pravo gnezdo sreče za majhne in drage ljubljanske goste. S strani obrnjene proti morju, se oko spočije na prostrani razsežnosti spezijske-ga zaliva, obkroženega s hribi, poraslimi z gozdovi in zelenjem. K a desni stiani poslopja se na zelenem ozadju holtr.ov razvrščajo vzdolž obrežja čiste stavbe San Te-renzia. So levi pa se vrste stavbe l.cricija. ki nad njim gospoduje \-cličasten srednjeveški gr;nl. Nasproti čelni strani vile se iz morja dvigata kakor dva neizmerna velikana otoka Palmaria in Tino in vrh tega lepo mestece Portovcnere. Sfmn obrnjeno od morja kolonije, karakteriziralo zeleno globino sosedne I7i7/e Ribolini m prirodna izhlapevanja njenega smrečja, zlivajoč se z rezko značilnostjo morja in napnln ju rnč ozračje s prijetnim \-on icm. ki š iri pljuča Poslopje je rezervirano izključno za ljub-llanske otroke. Tukaj bodo preživeli svoje dneve ob morju pod skrbnim nadzorstvom voditeljev, obdani z naklonjenostjo prebi-\'itlcev kraja in podpirani s stalnim zanimanjem Ljubljanskega Zveznega poveljstva. Zvezni tajnik v otroški koloniji Ljubi iana. 5. avgusta Včeraj dopoldne je Zvezni Tajnik v ■-prem*t\Tj Zveznega podpovel jnika Gila pobelil dnevno kolonijo »Antonio Brajer*. v kateri je zbranih 120 otrok iz ljudskih slojev. Zvezni Tajnik je bil slovesno sprejet od zbranih otrok, ki jih je nato pregledal in pohvalil za njihovo vedenje. Ko i bil dan ukaz za razhod, so se vrste zrahljale in otroci po se zbrali okoli Zvez- i nega poveljnika ter vzklikali Dueeju. dokazujoč tako svojo hvaležnost za vse, kar Stranka napravi zanje. Dokaz fašistične vzajemnosti Ljubljana, 5 avgusta Včeraj je Zvezni Ta in k prejel drugo darilo, to pot 1000 lir. ki ga je takoj od vel v podporni sklad za bojevnike. Niz teh dokazov fašistične vzajemnosti se nadaljuje. Zvezni Tajnik, ki j^ tudi to vsoto odkazal bojevnikom, hoče s tem pokazati, da je v sedanjem času vojak tist;. ki mu veljajo vse najplemenitejše slvari. Plemeniti darovatelj je hotel ostati n*s-poznnn. Iz pokrajine Trieste — Junaška smrt mladega Trjestina. Na polju slave je padel narednik Bruno Gio-rannini. rodom iz Triesta. Pokojni Giovan-nini je bil vnet športnik, zanimal se je v prvi vrsti za hokej. Na športnem področju je razvil odlično delavnost pod okriljem železničarskcga Dopolavora. Udeležil se .le kot vodilna oseba vseh važnejših športnih manifestacij. 2elezničnrski Dopolavoro v Triestu mu bo ohranil trajen opomin. Bruno Giovannini je pripadal 151 pehotnemu polku. — Faraonski nagrobnik v Triestu. O tem je priobčil Herman Curet r triestinskem dnevniku »Le ultime notizie« zelo tehten in zanimiv čianck. V njem navaja, da inrra glavne informacije v navedenem faraonskem nagrobniku od upokojenega kapitana vojnega broda Egona Tanfilliia. Sarkofag leži v eni izmed Panfillijevih hiš in sicer je naslonjen na kasnejši zid hiše v ulici Milano. Kapitan trgovinske ladje, ki je bil prepeljal faraonski nagrobnik iz Egipta v Trieste ter ga zastavil Odorjku Panfiiliju, dedu že omenjenega Egona Panfillija. ker mu ni mogel poravnati stroškov za popravilo njegove ladje v ladjedelnicah Odorika Panfillija. Kapitan je imel namen, privarčevati nekaj denarja, da bo lahko vrnil Odoriku Panfiiliju dolžni znesek za popravilo ladje, nakar bi prepeljal faraonov nagrobnik na pravo mesto — v londonski British Museum. Leta 1363 je ponudil nadvojvoda Maksimilijan, poznejši meniški cesar, Panfiiliju 20.000 goldinarjev za faraonov nagrobnik, ki ga je hotel namestiti v Miramarskem parku. Panfilli pa je odvrnil to ponudbo, da tega ne moPe storiti, ker ni lastnik nagrobnika, ki bo postal njegova oz. njegovih dedičev last šele po 100 letih. Leta 1900 je prispel v Trieste odposlanec dunajskega dvornega muzeja, ki je kot egiptolog lahko povzpel iz napisa na nagrobniku, da poteku iz dobe 4000 pred Kr. Dediči rodbine Panfill: so odklonili tudi pre- dlog vodstva navedenega dunajskega muzeja, da bi bil nagrobnik tam shranjen, vendar z označbo, da je last rodbine Panfilli. Pozneje so sledila pogajanja za nakup po egiptskem muzeju v Torinu. Dedič rodbine Panfilli. kj živi sedaj pri Milanu, še ni dal svojega pristanka za nakup. Zaenkrat je dragoceni nagrobnik iz egiptske dobe zapuščen ter leži na nekem dvorišču. — Ponesrečenci. Nosnici si je razbil pri padcu s kolesa 761etni Anton Caramia iz Umaga, ko se je okoli polnoči peljal po cestj v Verteneglio. Slična usoda je doletela 341ctnega brivca Atilija Valenti iz Guardielle Cilino 104. Na cesti proti Ca-podistrii je padel s kolesa in s^ poškodoval na desnem komolcu. 63 letna Ana Viđali iz Pirana si je pri padcu pred hišo zlomila desno stegnenino. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnišnico Kraljice Helene v Triestu. kjer se zdravi tudi 28Ietni Ar-rriando Bravini iz ulice del Prato 1. ki ima poškodbe na obrazu in nosu od svakovih udarcev. — Zvezni tajnik dr. Piva je posetil središče zbirke za kolonialne zaboje afriškim bojevnikom. Prepričal se je o lepem uspehu, ki ga je dosegla ta akcija v Triestu. — Demografsko gibanje. Dne 2. in 3. avgusta je bilo v Triestinski občini 18 rojstev, 16 smrtnih primerov in 6 porok. — Otvoritev kuhinje za 100 delavcev v Brolettu. Družba »Acegat« v Triestu je sprožila hvalevredno pobudo, da ustvari za delavce v delavnicah v Brolettu posebno kuhinjo za 400 delavcev. V enem izmed objektov je bil urejen oddelek za kuhinjo in shrambe ter z vsem, kar je potrebno za pripravo 400 porcij. Tukaj je tudi hladilnik in živilsko skladišče. V drugem objektu so bile preurejene štiri dvorane, v vsaki je prostora za 100 obedujočih delavcev. Dvorane so jasne, svetle in živahne. Predvčerajšnjim opoldan je bila skromna otvoritev važne socialne ustanove Navzočni so bili prefektumi komisar pri občini comm Hektor Coppola. komisar občinskih eosTv darstev Karol Amizoni, predstavnika sindikatov Utimperghe in Rodda, predstavnik industrijske zveze, dr. Pila to ter inž, Lo-renzetti, glavni ravnatelj »Acegata«. Inž de Mottoni je ob tej priliki podčrtal veliki pomen nove ustanove in je omenil, da je žrtvovala družba »Acegatc za hvalevredno zamisel 120.000 lir. Delavci bodo plačali dnevno 2.90 lir za dve jedi in kruh. Delavstvo je zadovoljno tudi zaradi tega ker mu ni treba daleč h kosilu in ker pridobi pri opoldanskem odmoru. Opozorilo kmetovalcem v Ljubljani Iz pisarne Združenja kmetovalcev smo pre jeb: Združenje kmetovalcev v Ljubljani za Ljubljansko pokrajino je prejelo od Pokrajinske zveze delolajalcev obvestilo, da se bodo izdajala kmetovalcem v mestu Ljubljani dovoljenja za prehod preko kontrolne meje in nalog, da zbere od vseh prizadetih propustnice 1! lasciapassare) in uradna potrdila Mestnega gospodarskega urada. Pozivamo zato vse kmetovalce, ki imajo svoja polja izven kontrolne meje, da takoj prinesejo gon omenjene listine v urad Združenja kmetovalcev, Gosposvetska cesta 2 I. V svrho čim hitrejšega dela pr.poro-čamo. ^a zbere listine po posameznih okoliših en zaupnik in jih skupno odda združenju, ki bo poskrbelo, da se v najkrajšem času izvedejo vse formalnosti in propustnice tud: vrnejo. Listine se lahko oddajo od 8. do 12. ure dopoldne :n popoldne od 16. do 19. ure. Delovni čas denarjih zavodov Po odredbi nadzorstvenega, urada za zaščito ste I nje in kreditno poslovanje bo delovni čas denarnih zavodov: blagajna 8.30 —12., upravna služba od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. V nedeljah denarni zavodi ne bodo delaj; in velja zanje popoln počitek. Iz Spodnje štajerske — Drava zaliti vala mlado žrtev. V nedeljo se je kopalo v Dravi v £t. Janiu pri Mariboru več fantov in deklet. Me i njimi sta bili tud; dve sestri VerLačič iz Maribora. lSletna samostojna prodajalka in šivilja, uslužbena v nijnuiakturni trgovini Kovačič v Teznem, Margareta Vertačič je hotela sama preplavati Dravo, njena sestra je pa sedela na bregu. Ko je bila že precej daleč od brega, jo je neki fant še vprašal, ali se dobro počuti. Znala je zelo dobro pla\ati. Dvignila se je iz vode ter si popravila lase. naenkrat pa je izginila v valovih. Najbrže jo je prijel krč. Več fantov se je sicer takoj pognalo v vodo, da bi jo rešili, toda zaman. Tudi njenega trupla še mso našli. — Preveč slivovke je popil. V Pesnci je bil zaposlen 291etni Karel Srednik iz Maribora v neki viničariji, kjer je polpiral sadno drevje, da bi se ne polomilo. Latve za podpiranje sadnega drevja so bile v shrambi in Srednik je imel ključ. Tam je pa našel poleg latev tudi veliko steklenico slivovke. Popil jo je dobrega pol litra in kmalu se je onesvestil. Mož se ni več zdramil iz pijanosti Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. — »sreče. V minu v Melju je padel pomožni delavec Alojz Zupanek z 30 kg težko vrečo moke z 2 m visoke lestve in si zlomil več reber. Hišni posestnik in prevoznik Henrik Gozdni k iz Kamenice pri Mar.boru se je ponesrečil ni cesti. Zlomil si je desno nogo. — Iz Dobrne in Rogatca. V Dobrni sta se poročila Ivan Jamni kar in Neža Kranjc. V L'pju je umrl kmet Cir.l Jublanšek, star 77 let. V Rogatcu sta se poročila Anton Repič in Terezija Pipuš. V TerliČnu je umrla Marija Paviovič rojena Nežmah, stara 69 let. — Veliko zborovanje železničarjev * Mariboru. V dvorani štajerskega Heimat-bunda v Mariboru je bilo te dni veliko zborovanje železničarjev. Za uvod v želez-ničarsko manifestacijo je priredila želez-ničarska godba na trgu pred kolodvorom promenadnj koncert. S trga so odkorakali železničarji v dolgem sprevodu z godbo na čelu v lepo okrašeno dvorano, kjer jih jf pozdravil vodja železničarske organizaciie dipl. ing. Kosinskv Za njim je nastopilo več govornikov, kj so obravnavali razna železničarje zadevajoča vprašanja — Koncertni večer v Rogaški Slatini. V Rogaški Slatini je bil prirejen te dni koncertni večer, na katerem je nastop;la ko* solistka znana operna pevka iz Draždan Knthe St&tzel. Nastopil je zdraviliški orkester pod vodstvom T. Ricka. Občinstvo H operni pevki navdušeno ploskalo. iftpeina gostovanj* celjskega diletantskoga gledališča. Celjsko diletantsko gledališče, kj si je v kratkem času pridobilo že velik sloves, je nastopilo v nedeljo v Ar j: vasi. kjer se je zbralo nad 300 gledalcev in v Levcu, kjer je bilo gledalcev nad 200 Uprizorjena je bila komedija »Blaž išče svojega očeta«. Rdeči križ poroča V tajništvu Poizvedovalnega urada za vojne ujetnike, Puharjeva ul. 2-1 naj dvignejo pošto; Ark Josip, Ačimovič I. Done, Beden Olga, Bonn Greta, Benet Marija, Bulatovič Vera, Cuk Marija, Dernač Marija, Dolinar Julija, Deschman Jerica, Drobtina Albina, Dolinar Stanislava, Far koš dr. Andrej, Fur-lan Marica. Fajon Terezija, Furlan Marija, Gustinčič Ema, Gamze Anton, Golja Marija, učiteljica. Hribar Vi'.a, Gladovič Olga. Hitti Pavla, Klinec Franc, Kotnik Berta, Kušar Stefi, Kastelic Gabrijel, Keršič Ančka, Korene Riko, Kessler Josefina^ Korene Anton, Konjar Anton, Kitek Milica, Korenčan Jerica, Levčuk Nina, Lenassi Ivana, Lah Ervin. Leskovar Olga, Lemlov-šek Bogdan, Mačkovšek Franja. Močnik Pepi, Mežnar Simon. Mercina Franc, Sol. upr. v pok.. Muhar Heinrich, Može Anton. Mihevc Ivanka, Marine Hermina. Mandri-no ing. Djordje. Memedovič Mina. Mišic Milan. Macarol Franka, Novak Rezi, urad., Nukovec ing. Janko. Naglic I. Vladimir. Naglic Vladimir, Pahor Milka., Pečovn k dr. Adolf, Piah Ana, Puh Meri, Podgajsk: Milenka, Polič Zoran, Popov Boris. Rekar dr. Emest, Rajina Franc — Avtobus, Rav-bar Ivana. Roganovič Mileva. Spektorski Eugenio. Stemberger Stane, Simončič Jo-hana, Stefanovič Mia, Saksida Vlado, Svet-lič Matija, Skerbic Rozi. Sajovic Marja. Suligoj Draga. fipicar Zlata pri Perko. Škof Zdravko, Span Marija, Šušteršič Er-nest Urbar Helena, Tome Alojzij, Vogl Helena, Vi lic Dana, Vidic Miran, Zamejic Ema. Amon Dana, Bradaška Barbka, Oerne Heelna. Grčar Franci. Hrovatin V.nko. Hladnik Franc, Jost Dragica. Jenko Janez. Krunič Lea, Kneisel Vida, Kos dr. Franc. Logar dr. Danica. Likar Helena, Pri v še k Hnko, Pišot Franc, Sovre Roza. Sušnik Ivan, šetina A vrelija, Vidmar Marko, Vidmar Dana, Veselko Maks, Vasic Konrad, Veselko Maks, 2el Tone, Žbcgar Marija. V tajništvu poizvedovalnega urada naj se zglase: Kdor je poizvedoval za Pegam Antonom iz Mešač tPodnart), za Sotler Uršulo iz Malega Trna pri Krškem, za Posegom Francem iz Srbije, za Jugom Ivanom iz Trstenika. Franc Sak.Tda pri Kr. Kvesturi, Dobrila Jeličič. Raptiš Leopold, dr. Ivo Se-nekovič, Ilias Janez, V starem gradu V gradu sem se mudil že več dni. Večino dneva sem prebil v prostrani knjižnici, veliki tako, da me je kar strašila s svojimi črnimi policami ob stenah. V največji knjižnični dvorani nad prekrasnim antičnim kaminom je visela slika v olju, predstavljajoča žensko: pod njo je bilo z rdečo barvo nap;sano: Lavinia Bal-derija. vojvodinja de Robilla-Jacob Gon-zales. pinx. Bilo je že proti polnoči. V nasprotju s svojo navado sem ob tem času še vedno sedel za mizo v prostrani knjižnici. Skozi odprto okno je sijala luna Kar se je razle-gel v nočno tišino strašen gla3, podoben lajanju tepenega psa. Prebledel sem. skočil pokonci in planil k oknu, da bi videl, da bi bolje slišal, kajti zdelo se mi je. da sem zaslišal ta strašni glas od zunaj. Komaj sem stopil k oknu, so se mi naježili od strahu lasje na glavi, kajti zaslišal sem pasje lajanje, v katerem je bilo nekaj človeškega. Pogledal sem na levo, kjer se dviga najvišji grajski stolp. Eno okno je bilo razsvetljeno in na belem zastoru so se videle sence premikajočih se ljudL Nedvomno se je slišal grozni glas iz te sobe. Kaj se dogaja tam? Kakšno tajno krije v sebi ta soba? Se enkrat se je razlegel v nočno tišino neartikuliran glas, potem je pa vse utihnilo in luč v sobi grajskega stolpa je ugasnila. Tiste noči nisem zatisnll očesa in od tistega dne nisem imel več miru. Čutil sem, da tiči za vsem tem neka strašna tajna in hotel sem ji priti do dna. Toda kako? Poskusil sem s čuvajem, s kmeticami in kme- ti, pa nisem mogel od njih ničesar zvedeti. Tudi delo mi ni več dišalo. Pustil sem svoje zakonike in nehal brskati po starih rokopisih. Nekega dne mi je prišel pod roke rokopis o rodbini Robilla. Razgrnil sem ga in prečital naslednje vrstice: »Tudi v tvoji rodbini je bila že od pradavnih časov grozna bolezen, ki so jo naši nazivali blaznost polne lune ali pasja bolezen. Ob vsaki polni luni je namreč začel bolnik lajati kakor pes obenem pa hoditi po vseh štirih m napadati vse kar je srečaval na svoji poti.« Zaprl sem knjigo in strašna misel ml je šinila v glavo, pa sem jo takoj zavrnil kot neverjetno: vojvoda Rinaldo, zadnji in edini potomec rodbine Robilla, je bil zelo daleč... Pomislil sem sam pri sebi. da je moja domišljija prebujna, s police sem vzel drugi rokopis in se znova poglobil v čitanje. Bilo je okrog desetih zvečer in še vedno sem sedel v knjižnici. Rokopis sem bil prebral in splezal sem po prenosni lestvi, da bi ga položil nazaj na najvišjo polico. Kar sem zaslišal, čuden šum; kakor da se plazi nekdo po tleh. Čutil sem, da se mi nekdo bliža in zadrhtel sem. Sam nisem prav vedel, ali bi zbežal ali počakal, kaj bo. V naslednjem trenutku sem pa začul krik, podoben tistemu, ki sem ga bil zaslišal ponoči iz grajskega stolpa. Začutil sem, da je blizu in da se vedno bolj bliža. Ozrl sem se misleč, da bom zagledal gTozno prikazen. Tedaj je pa zasumelo v ogromni peči in opazil sem, da se premika slika pokojne vojvodinje. Sam ne vem, zakaj sem Instinktivno skočil na polico in se skril za okvirom, izrezljanim v obliki velikega cveta. Slika se je premaknila in prikazala so se tajna vratca, ki so se odprla In lz od- prtine se je prikazala bela prikazen. Kriknil sem, kajti v prikazni sem spoznal vojvodinjo s sike: speznal sem jo po čudnem umenkastem sijaju zenic. Toda lase mi je naježilo strašno lajanje, odmevajoče iz grla dražestne ženske postave. Bližala se mi je s koraki divje zveri Opazil sem, kako me fiksira in skočil sem z lestve. Ne da bi vedel, kaj naj storim som pograbil vrč, ki so ga bili menda pustili malo prej tu zaposleni slikarji in zalučal sem ga nesrečnici v obraz, v tisti obraz, ki me je motril z groznim izrazem krutosti. Zdelo se mi je, da ga ne bom videl več, če storim to ... in onesvestil sem se. Ko sem se zopet zavedel, sem ležal doma v postelji. Kraj nje je stal stari čuvaj ln me ves potrt gledal. Polagoma sem se spomnil vsega in prosil čuvaja, naj mi pojasni čudne dogodke v grajski knjižnici. Pcvedal mi je, da je hodila po gradu nezakonska hči vojvode RLnaldija. ki je podedovala grozno rodbinsko bolezen. Ime ji je bilo Lavinia kakor njeni babici in zelo ji je bila podobna. Tedaj sem se spomnil starega rokopisa... in slike. Ob tej misli sem zadrhtel in zatisnil oči. Skočil sem s postelje in odhitel k oknu. Iz gradu se je pomikal skromen mrtvaški sprevod. Čuvaj mi je brž pojasnil: — Revica je umrla. Voda smrtonosno učinkuje na take bolnike, kadar so v deliriju ... Jaz sem jo torej ubil? Zadrhtel sem in videl v drobni krsti, oviti z belim pajčola-nom. strašno obličje Lavinie Balderie. vojvodinje de Robille. kako me fiksira, kakor da bi me hotela ugrizniti. In od tistega dne me preganja vsako noč, kadar sije luna na našo nesrečno zemljo. Športni pregled Evropski nogometni prvaki Med športnimi panogami, ki so pridobile največ naklon jenosti med množicami, je nogomet nedvomno na prvem mes*tu. Strast do te mocške in navdušil loče 'gre je delala čudeže tudi v sedunjem p-olc/aju in prav preteklih dneh so se zaključila skoro povsod prvenstva n pokalna tekmovanja. Okoli 20 držav jih je izvedlo regularno kakor v mirnih časih. Samo v Švici je odločitev odložena za nekaj časa, ker sta finalista v prvenstvu Grasshoppcrs ;n Gren chen kemčala vTSto tekem neod'^ćeno in ie potrebna še zadnja preizkušnja. Curisk: klub, ki se je uveljavil že v pokalnem švi-CLirskem tekmovanju, ima zaradi večje izkušnje več izgledov. Njegov najnevarnejši nasprotnik Serverte iz Ženeve je bil zlo-čen že v scmifinalnih zaključnih tekmah. V drugih državah pa so prvenstvena tekmovanja že končana. Evo popolnega seznama novih nogometnih prvakov v tretjem letu vojne: Belgija: Liersche SK. Hrvatska: SK. Gradjanski. Bolgarija: A C Sofia Danska: Bo-ldklubbea 1893. Francija, nezasedena: FC St-te zasedena: Stade Rcims. Nemčija: Schalke 04 (GoUenJcirchen). Italija: AS Roma. Nizozemska: ADO Haag. TortugalNka: Sporting-Club Portugal. Rumunija: Rapid (Bukarešta). Slovaška: SK Bratislava. Španija: FC Yaienc:a. Švedska. GoteboTgs Karaterna (1FK). Madžarska. WMFC Csepel. V Angliji se je prvenstvo razvijalo v dveh skupinah. V Fgaški skupini je zm«v ga! Manchester United. V tekmovanju Ion don>kih klubov pa je postal prvak Arsenal. Na Škotskem si je znova osvojil zmago Gla^gov Rangers. Povsod skoraj so tekmovali tudi v pokalnem tekmovanju V takem tekmovanju sodelujejo klubi različnih razredov m moći. Pri tem odločuje sreča v nepo*xreanei»: četrtek. 6. avgusta: Gospodove spiemenjenje; Sikst II. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zaljubljena dekleta Kino Sloga: Morski razbojniki Kino 1'nion: Zeljne ljubezni Ka/stava slik Edo I>«*r*rtj» v galeriji Obersnel na Gosposvetski ce-sti DE2UKNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tyr&eva cesta 43, Trn- koczy dod.. Mestni trg 4, Ustar. fielenbur-gova ulica 7. Naše gledališče OPERA četrtek. 6. ob 17.: Baletni večer. Lanski red torek in A. Petek, 7. ob 17.: Trubadur. Red četrtek. Zaključek operne sezone ho 10. avjrmta* nato ostane opera zaradi snaženja do 2. septembra zaprta. Radio Ljubljana PETEK. 7. AVGUSTA 1942-XX. 7.30: Lahka glasba. 8* Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: piosče. 12.30-: Poročila v slovenščini. 12.45: Trio Prek. 13: Poročila v italijanščini. — Napoved Časa 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Orkester Cetra vodi dirigent Rarzizza. 13.50". Opernu glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert mezzosopranistke Ermine Weber. 17.35: Koncert baritonista Vekoslava Janka. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in nape vi. 20: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Kom2ntar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Orgehki koncert Pavla Ranči-gaja (iz cerkve sv. Petra v Ljubljani). 21.35: Koncert sopranistke Pavle Lovšetove. 22: Koncert vodi dirigent Narduc^i. 22.45: Poročila v italijanščini. Dr. Tuka pri slovaških vojakih Slovaški ministrski predsednik dr. Tuka je prispel nedavno v ukrajinsko me*to Ver-dičev obiskat slovaške vojake. Ob prihochj ga je pozdravi 1 vojni minister jjenenaJ Cat-loš, ki je bil pravkar vrnil z bojišča pri R os t ovu. Po pozdravu se je dr. Tulca odpeljal v Žitomcr kjer je ob;skal ranjene vojake in si ogledal vojaške objekte. General Ca t! oš mu je podrobno opisal zadnje boje na vzhodnem bojišču, kjer so se odlikovale tudi slovaške edinice zlasti v bojih za prehod preko Dona. Ukrajinska svita V Ukrajini računajo, da bo \ ry^a pomladna reja sviloprejk 260 ton sve4:h ko-konov, kar odgovarja 87 tonam posudenih. Poletna reja naj bi vrgla 56 ton svežih, o inoeno 18 ton posušenih kokanov. To 00 kekoni sviloprejk. ki jih rede na murvah. N Lm je treba, pr.šteti še okrog 25 ton svežih odnosno 8.5 ton posušenih kokonov arvi-!op»-ejk, ki jih rede na hrastih. Tako bi bilo r a razpolago 113.5 tone kokonov, iz katerih se bo pridobilo okrog 30.000 kg na-»-avn 1 »vile. Nemčija sama pa pridela •krog I60O kg naravne sv.le. Ukrajinska vila bo torej igrala v nemškem gospodar-, u \ azr t. vlogo. Ameriška velemesta č«:z žitno brez kurjave Amerika vlada je odredila, da se od 3. avgusta ne sme več izvažati petrolej. Vlada sicer pravi, da bo ostal ta ukrep v veljavi samo do 15. decembra, da se tako za-gotove zadostne rezerve za kurjavo po mestih vzhodrvh pokrajin čez zimo. Toda sami urad ni krogi ao zelo pesimistični Ln boje se. da bodo ostala čez zimo brez kurjava posebno vel k a mesta, kakor New York, VVaahington, Chicago itd. NAJENOSTAVNEJE — V Ameriko potujem. — Kaj pa če se ladja potopi? — Saj imamo rešilne čolne. — A če se tuci čolni potope? — Imamo pa rešilne pasove? — A kaj če se tudi ti potope? — Rešilni pasov} se pa sploh ne morejo potopiti. — Zakaj pa potem takem ne potuješ z rezilnim pasom? Sfev.178 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 6 avguste l9-t2-XX S. an 3 Zgodnji krompir je na vrtovih izvrstno obrodil Rožnik se je obnese! skoro boljše kakor bitnje — Precejšen delež so si ga privoščili škodljivci Ljubljana. 6. avgusta Lanska izredno slaba letina krompirja ni oplašila skoro nobenega naših vrtnariev za domače potrebe, da bi ga tudi letos ne sadil. Kdor je mogel si je najel manjšo njivico in ca sadri posebej. Kdor m me! tako Srečne roke. ali mu pa za oskrbovanje in delo nedostaja časa. je omejil druge setve na vrtu in ga vsaj neka i posadi! na gredicah. Če tudi ne upoštevamo javnih nasadov sred: mesta, kjer rastejo pozne vrste krompirja, je lete« na področju mesra precej zemlje zasajene s krompirjem Letos smo dejansko »krompirjeva dežela«, kakor srno se naz.ali Se v časih, ko krompir ni bil tako cenjen in uporabljan, kakor je danes. Za vrtc/ve pridejo v po&tev predvsem zpodnie vrste krompirja. Te vrste zahtevajo predvsem skrbno obdelavo in dobro pognoji te v in jim zato vrtni način obdelovanja zemlje pnja. Že lani se je krompir na vrtovih razmeroma mnogo boljše odrezal kakor na njivah. Letos je dal izvrsten pridelek. Zlasti rožnik se je izkazal Ta vrsta sncer nima tako dobrega okusa, vsa i nekateri so teija mišljenja, rodna pa je mnogo bolj kot druge zgodnje. Z malimi izjemami je letos rožnik pod vsakim grmom »pridelal« od 12 do 20 gomoljev. Kjer je bilo Število večje, tam so bili gomolji srednje dcbeJi in drobni, kjer j:h je bilo manj. pa so se valili izpod motike izredni kosi. Mnogo so si ga privoščili voluharji, miši in bramorji. Rožnik kaže, da je za škodljivce vabljive i šj kakor druge vrste. Od skupnega pridelka ga je brlo najmanj ena tretjina obiedena. Ob obilnem pridelku pa to dejstvo ni mnogo skalilo veselja vrtnarja, ko je videl, da je bilo nj-egovo delo vendarle bogato poplačano. Nekoliko slab obnese! krompir bintje, ki pa še ni povsem dozorel in ga bodo šele sedaj izkopavali. Bintje predvsem | ni dosegel debelosti rožnika; 1cpo razvitih, srednje debelih gomoljev je bilo okoli 10 in 12 pod enim grmom. Nadkriljuje pa bintje rožnika v (seveda predvsem po oku- su) zunanji oblikovanosti. Krompir je izredno lep. gladek in le redki gomolji so objedeni od škodljivcev. V celoti je tudi pridelek bintja na vrtu zelo zadovoljiv. To je poedn rezultat letošnjega kopanja pridelka in bo veljaven predvsem za južni del Ljubljane. Morda so drugi sadilci na drugačni zemlji dosegi: drugačne rezultate, boljše ali slabše. V splošnem po zbranih prvih podatkih lahko rečemo, da bo letos letina zgodnjega krompiria v Ljubljani zadovoljiva, vsekakor daleko boljša od lanske. Podobno kaže za pozne vrste, sajene na njivah. Tako je tudi kromnir ostal v skladu z vsemi drusimi kulturnimi rastlinami, ki 90 letos dale skoro vse nadpovprečne pridelke. Ne bo odveč, če opozorimo t:*>te. ki ro Pridelali krompir na kratko na potrebno pazljivost pri shranjevanju. Bio bi Škoda za vsak krompir, ki bi se nam pok v ar 1. Preden krompir spravimo v shrambo, ca moramo dobro o*:u>itj in prebrati. Klet oziroma kterkoli drug prostor, kamor bomo krompir spravili, naj bo hladen zračen in čist. Kdor ne razpolaga s takim prostorom, ga lahko spravi tudi v zasipnicali na prostem. Taka zunanja shramba mora b:t predvsem suha. torej na kroju, kjer sie voda naglo odteka. Sedaj je potrebno tudi že mlatiti na menski krrmpir. Skrben in napreden pridelovalec ie začel misjfti nanj že mePrešuŠt^a žena«. _ tTbil ga je električni tO*. Mladi mehanik Bartoli Eraldo je prišel med delom, ko je prilival olje stroju, v dotiko z električnim tokom. Nesrečni 161etni Bartoli se je zgrudil ves ožgan na tla. Kmalu je izdihnil. — Poostreno nadzorstvo nad mlini. Iz Rima poročajo: Posebno važno vprašanje celotne discipline, ki se nanaša na zbirališča žitaric, je ono, ki se tiče nadzorstva mletja. Ce se pomisli, da Izvršuje mletje okoli 2000 mlinov industrijskega obrata in več ko 24.000 mlinov rokodelskega obrata, ki ao raztreseni daleč naokoli, je razvidno, kako težavno je učinkovito nadzorstvo ter uveljavljenje stroge discipline. Uredba mlevskega listka in predpisana registracija, pri posameznih mlinih sta omogočila, da so se zavrle razne nepravilnosti. Uve- del se je razen tega strožji red, ki naj prepreči vsako neupoštevanje pr*nlpisov. Ta ureditev je bila uveljavljena vzporedno z navodili, ki jih vsebuje ministrski odlck 11. junija 1942, ki se nanaša na disciplino ter nadzorstvo nad žitarieami. zadržanimi po proizvajalcih, in si predvidena izstavitev posebnega mlevskega listka. Da se omogoči čim učinkovitejše nadzorstvo, je bila spričo naraslega števila mlinov predvidena zapora vseh omh mlinov, ki n:so nujno potrebni. Tako bo sledila zapora mlinov z industrijskim obratom, ako nimajo področja, primernega za industrijsko obratovanje. Glede mlinov, z rekodelskim obratom, ki imajo pooblastilo za mletje, da se s tem prihrani proizvajalcem potreba dolge poti, pa se bodo določili obvezni obratovalni turni, s čimer bo omogočena potrebna kontrola izmenično obratujočih mlinov. Tako uveljavljen red bo dopuščal učinkovito nadzorstvo nad vsakim mlinom. Izstavitev mlevskega Ustka pa bo omogo. č:la ugotovitev vsakogar, ki ima pravico obroka v naravi, pa tudi onih. ki imajo pravico do obrokov pečenega kruha — Bela konoplja. Predccdnrk fašistične konfederacije poljedelcev je sklical v palači M^.rgh^rita v Rimu dirigente pokrajinskih zvez, k! so najbolj prizadete, da se proučijo vprašanja, ki se nanašajo na godišča konoplje. Sestanka so se udeležili pokrajinski tr.jn:ki konfederacije poljedelskih delavcev iz osrednjih pokrajin. Nekateri navzoči so opozarjali, da se vprašanje italijanske bele konoplje ne sme prejud:ci-rati po nepremišljenih odločitvah, tudi Če bi se te odločitve lahko opravičevale s trenutnimi težavami, in da je potrebno varstvo narodnega poljedelstva, saj se ne smejo postavljati v preizkušnjo vse tehnične pridobitve ter naprave, ki so si jih omislili proizvajalci z vztrajnimi žrtvami. — Za čim večjo proizvodnjo svile. Predsednik fašistične konfederacije poljedelcev je z namenom, da se doseže Čim večja proizvodnja svile, katere razpoložljivost je posebno dragocena v sedanjih prilikah, naslovil potrebna navodila posameznim zvezam, da se izpodbujajo pobude poljedelcev pri gojitvi poletnih ter poletno jesenskih svUoprejk. Nacionalni svetnik Frattari je opozarjal ustanove na potrebo, da se razvije posebna, intenzivna propagandna akcija na vseh onih področjih, kjer je veliko ostankov ali razpoložljvih murv. — Otvoritev novega svinčenega rudnika. V Monteneve pri Bolzanu, kjer je najstarejši evropski rudnik. je bilo ctvorjeno nov0 rudniško sred šče svinca in cinka. Predsednik A. M. M. I. italijanske rudniške družbe je nagrabil tehnike in delavce, ki so bili po večini izbrani za to delo. ter je podčrtal pomen te najnovejše okrepitve italijanskega dela in tehnke. — 18 narodov sodeluje pri X. razstavi filmske umetnosti. Dne 30, avgusta bodo otvorili v Venezii X. mednarodno razstavo filmske umetnosti. Tudi letos ne bo v filmski palači na Lidu. ampak v samem mestu v zelo elegantnih prostor h palače S. Marco. Namen filmske razstave je v tem, seznaniti občinstvo z onimi filmskimi deli, ki pričajo o realnem napredku filmske umetnosti kot izraznega sredstva na umetnostnem, umskem, znanstvenem ln vzgojnem polju. Tudi naj pokaže razstava, kako se v osnih ter nevtralnih državah navzlic vojnim prilikam izpopolnjujejo važne pridobitve filmske umetnosti. K sodelovanju pri tej X. mednarodni filmski razstavi so bili povabljeni filmski predstavniki 18 narodov in držav, med drugim Nemčije. Japonske, Hrvatske. Finske. Svce, Turčije. Madžarske, švedske. Danske. Ru-munije, Belgije, Norveške, Slovaške, Češke. Portugalske itd. Vsi filmi bodo. kakor navadno na tej razstavi, podani v izvirnem jeziku ter priredbi. Tuđ! ob priliki letcSnje filmske razstave bo razdeljenih več nagrad. Med nagradami sta v prvi vrsti Mus-sollnijevi kupi, prva za najboljši inozemski, druga pa za najboljši italijanski film. Deset umetniških nagrad je predvidenih za daljše filme, osem dar;l pa z.\ krajše filme. Razen tega bodo odlikovani najzaslužnejši avtor i, režiserji, skladatelji, igralci ter filmski tehniki s spominskimi kolajnami X. mednarodne razstave filmske umetnosti v Venezii. — Fižol je vzklil v dečkovem nn Štiriletni Vittorio de B a?:0 je tožil Se v dni zaradi hudih bolečin v ušesu. S'a^i sd ga peljali k zdravniku v Teano. Zdravnik je po daljši operac'j: potegni iz dečkovega ušesa tri fižolčke, ki si jih je bil deček sam •nedavno zatlači] v uho in ki so ob topli vlngi v ušesni votlin-, pričeli k'iti. Sličon dogolek se je pripetil nedavno nekemu dečku v drugem italijanskem mestu. — Pričotek zrelostmh in usp-sobljenost-nih izpitov 14. septembra. ICn'Btrstvo za ljudsko vzgojo v Rmu objavlja. da so pričnejo zrelostni izpiti na klasičnih, znanstvenih in umetnostnih zavodih ter uspo-sobljenostni izpiti na učiteljskih, tehničnih in strokovnih šelah dne 14. septembra t. 1. — Ičite se strojepflaja. Novi eno, dvo- :n trimesečni tečajj prčm v Četrtek 6. avgusta. Pouk po desetprstni metodi Uspeh zagotovljen, ker so na razpolago stroji raznih sistemov. Največja moderna stroieois-riica! 60 pisalnih strojev. Učnlna zmerna. Vpiše se lahko vsakdo Vpisovanje dnevno Informacije, prospekte daje: Trgovsko uči-Ittee »Chrfrtofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska cesta 15. IZ LJUBLJANE —lj Zatvomlea na Ljubljanici. Močni oporniki ze,njo. ki so spodnj betonski ter bodo v višini nabrežij docela iz podpeške-ga kamna, še niso do vrha zgrajeni, pač pa je bil zadnje dni dogotovljen okrog metra široki prehodni prostor med desnim in srednjim opornikom. Ker se je beton že povsem osušil, so oprostili včeraj prehod lesenega ogrodja. Zdaj pripravljajo že vse P'trebno za gradnjo drugega dela prehod-nika. Hkrati so jeli zasipati tekoči teden jamo. sogajočo globoko do desnega temelja za tvornice. To delo še dosti hitro napreduje ter bo morda že do soboto izvršeno, čeprav se ukvarja z njim le en delavec, ki odkopava velifcanski kup zasipne tva-rine. navožone iz struge za časa, ko so efradili atebrovje zatvorn;ce, ter jo potrpežljivo odvaža s samekoinico na določeni kraj ob nabrežju. —lj Sprejemni izpiti za T. razred gimnazij**- Vpis v tečaje, kjer poučujejo gimnazijski profesorji vse predmete trkrat po dve uri tedensko po novih predpisih, traja Se nekaj dni. UČnina ni~k.i. Informacije n vpis pri vodstvu učnih tečaiev Zrinj^ke-ga e. Tli., dnevno od 8. do 12. —lj StrkOvni izpiti. Strokovni pouk za vse srednješolce. V posebnih tečaj h poučujejo profesorji vsak predmet trikrat po dve uri na toden. TJčnina nizka. Pri rednem posečanju in marljivem sodelovanju uspeh zajamčen. Ne cdlašajte. vpišite se takoj na Poljanski gimnaziji, zdaj Lichten-turnov zavod, dnevno od 8. do 12. —lj Za dijake-inje srednjih, strokovnih, meščanskih in ostalih šol se prične psebni počitniški tečaj strojepisja v četrtek 6. avgusta. Učnina zmerna. Največja modema strojep:sn;ca. Pouk bo desetprstni metodi. Informacije daje: Trgovsko učiiišre »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. —lj Poletni tečatf italijanskega jezika se na I. ženski realni gimnaziji (v Lich-tenthurnovem zavodu) začenjajo ta teden. Starši in Učenke se opozarjajo, da je pogoj za pripustitev k popravnim izpitom redno cbskovanje teh obveznih tečajev. Smejo jih pa obiskovati tudi drugo učenke tega zavoda. Spored teh tečajev jc objavljen na razglasni deski v Licht. zavodu. — Ravnateljstvo. —lj Kleparski pomočniki so vabljeni, da se v nedeljo, dne 9 avgusta t. 1. ob S.30 dopoldne udeleže sestanka v industrijskem oddelku Pokrajinske delavske zveze. Na dnevnem redu je poleg druerega razgovor o izvajanju kolektivne pogodbe. Protektorat izvaža na evropski jugovzhod Bivša Češkoslovaška je vsa leta svo^ga obstoja izvažala proizvode svoje strojne industrije zlasti na evropski jugovzhod, kar je bilo pač naravno. Po ustanovitvi protektorata se v tem pogledu ni nič izpremeni-lo. Poleg tega so šli češki stroji n-- vzhod, v Skandinavijo in tudi v zapadnoevropsk3 države. Slovaška je začela takoj po ustanovitvi uvažati stroje iz Protektorata. Tudi lani je bila med inozemskimi odjemalci na prvem mestu. Razen na Slovaško je izvažal lani Protektorat stroje v Italijo, Rumu-ni jo. Bolgarijo, Hrvatsko, Švedsko, Madžarsko, Dansko, Finsko in Turčijo. Protektorat je lzvaž-al zlasti gradbene stroje, črpalke, armature, stroje za živilsko industrijo in sestavne dele. ZAVRNJEN SNTJBAC — Zelo ml je žal, dragi gospod, da vam moram dati košarico. Vse življenje se bom pa spominjala vašega dobrega okusa. Upravna preureditev Pokojninskega zavoda za nameščence Ljubljanske p u krajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941 Xlx st. 291 glede na zakon bivše kraljevine Jugoslavije o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. ckeobra 1933 št. 42 1S44. gledo na uredba ministrstva za socialno politiko bivšo kraljevine Jugoslavije z dne 28. novembra 193S štev 96.027, glede na statut Pokojniskega zavoda za nameščenec « Ljubl.nni, odobre-n z naredbo ministra za socialno politrko bivše kraljevine Jugoslavijo z dne 31. julija. 1922 št. 2540 in smatrajoč za umestno, da se zaradi zmanjšanja poslovnega območja :n zato. ker zbor delegatov zaradi ne-sk'^r^nosti ne more redno delovati, Zavod upravno preuredi, odreja: Člen 1. Z'>or delegatov, upravni odbor, revizijska komisija, razsodrSče in rent.ni komisiji Pokojninskega znvodi za nnmeSčence v Ljubljani se rnznuščr.jo. člen 2. Upravni organi Pokojn'n^kesra zavoda so tile: a) prediedaflL b) upravn1 Odbor, c) revizij.-s'kn kom:s:ja, d) razsodišče. e) recina komisija. Predsedniki zaveda imenuje Visoki ko-nvsnr, Cianc drugih upravnih organov imenuje v istem Števila, kot »e določeno po velia-j'>č'h predp'S'.h Vis .-ki kr>nvsđr nu predlog pristojnih pofcraJinsLili sindikalnih zvez. Predsedniku ra/soJi:ča imenuje Vtaoki koro;s;ir i^med aktivn'h sođnftov, btvaJ0> č;h v LjriMjansid pofcra>tni. ("icn 3. rr.ivicc in d<:n/n«>st: *h '^ednnjcga zbore delegatov se prenesejo qji VisoJd ko-micariat. Člen 4. Ta naredba stopi v ve!javo na dan objave v Slu/bcnsm listu za Ljubljansko p;'krajino. Ljubljana dne 29. juli;a 1942-XX Visoki komisnr za Ljubljansko pokrajino: Etnilio Grazioti Visoki komisar 7U \.iubljansiko p >kranno «!ede v i s\o.< w / dne *'. a i°4J XX st. 153 o upravni preureditvi Po> kojujml' 'ji zav Sccvajc prodi | p* itojnih vtnč kahn h po krai:n- Icih /vc/. odi . > Upravni organi 1\ COJnfaakeaa zavoda TA nameščence v Ljubljen . <'•• točeni v členu 2. narod V / dne -N iulija I942»XX It, IA so sc»rd\l:cn; takole: a) predsednik: dr M leveč Anton: b) upravni odbor — č'.ni: Avsenek K m. \-u-kcli Ivan. Kr--ki Anton. Popičar Rudolf, K«rče Alojz), Pire J eK To> >'p, t'1 ka: dr M#- <^u: t Anton Mafkelj Ivaa Ta od!^^čba e takoj izvršna in sc objavi v Službenem 1 is-tu /a Ljub'nuivk.. pokrajin'/. Ljubljana dne 2°. iuliin 1942 XX. \'wJci komisar za Ljubtjanatoo pokrajino: fcmilio (Jr.izioli — Zlata svetinja je bila podeljena v spomin kapitanu pilotu Ammanatu Athosu. kj je bil rodom iz Rima. Pokojnik se je hrabro udeležil številnih letalskih bitk nad Sredozemljem in Mnrmr.riko. — Spominski lovorjev venec v I>onro. V spomin 26 obletnice, kar jo bila B&eede-na Gcrizia, bo vržen 9. avprusta cb 10. uri v počastitev spomina junaško padlih borcev spominski lovorjev venec v Isonzo in sicer s piumskegra mostu. V proslavitev te obletnice je poseben spominski ocibor sestavil obziren spored, na katerem je tudi odkritje spomenika padlim pionirjem, ki bo stal pri omenjenem mostu. — Smrtna aeare€a se je piipotila pri Monte Ca minu. Pri razkladanju debel je zjrrmelo po nesreči večje deblo na 30-Iet-neg"a gozdarja Stanislava Rota, ki se je pod težo zgfrudil na tla in oblažal s pečeno lobanjo. Kmalu zatem je nesrečni Rot izdihnil. — Ponesrečene!. V ulici Montesanto je prišla 12-letna Marija Bottisti iz Chiuso di Piedimalze po nesrečnem naključju pod kolesje avtokarja. Ima poškodbe na levici in zdrobljeno dvokolo. 13 - letni Bernard Hmeliak iz Rifenberga je na padel z voza in si zlomil levo nogo. razen tega si je poškodoval levo oko. Oba ponesrečenca se zdravita v gorizijski bolnici ^Brigata Pa-via*. kamor so prepeljali tudi 54-letnega Friderika Vclicogno iz Tarnove dTsonzo. ki si jo pri padcu s kolesa zlomil desnico. — Ponesrečili so se. 28Iotni Amatore Comelli iz ulice S. Gabriale 32 v Gorizii je priletel s kolesa na tla in si zlomil levo lopatico. Skčna usoda je doletela tuli 32-letno gospodinjo Genovefo Cumin iz Verse, ki ima poškodovano levo stegno, in lOletno Rozeto Crozzolo iz Gorzie, ki ima poškodbe po vsem telesu. 27Ietni del ivec Izidor Micot s je stal na zidarskem odru, Izgubil ravnotežje ter omahnil v globino 4 metrov. Ima zlomljeno desn'co. 411etnega kapucina A. Taziana je šel po ulici Cordaloli v Gori zii, ko je priletel nanj z neke hiše. ki jo zidajo, kamen in mu zlomil levo ključnico. Vsi ponesrečenci so se zatekli v gorizijsko bolnišnico Brigata Pavia. — Pastirska obiska n-jd^kofa Margottf-ja. Dne. S. avgusta bo posetil gorizijski nalškof mons. C. Margotti Malehino, dne 9. avgusta pa Mariano del Fr'uli. V obeh Župnijah bo združeno s pastirskim obiskom tud: birmanje. CHIEDI AL P1UMO CHE PASSA SE... ČE VPRAŠAŠ PRVEGA MIMOIDOČEGA ALI... devi risehiare 12.- Lire per comperare un biglietto e ti dira: ma certamente, 6 1'impieg-o ideale di una piecola som-ma per tentare di vincerne una molto grande. naj tvegaš 12.- lir za nakup srečke, ti bo odgovoril: gotovo, to je idealen posel z malim zneskom pridobiti si mnogo večjega. R E G A L A M I L I O N I a cbi acquista un "iglietto per L 12.- » % H O J K MILIJONE jnemu, kl si nabaci srečko za L 12.- L 06LASJ POHIŠTVO jo naročilu ln vse vrste stolov Lzdelujem .-•olltiram oprave ud /višujcm vsa popra-/tla najceneje. — Jo-^ip Sormao, LijoGlia aa. Breg 14 lOtii ČUVAJTE SOPILA pred prehladi! Obvarovani boste okvare sopil, če pijete redno zdravilno »Ambroževo medico«. Pristno dobite le v Medarni, Ljubljana, židovska ulica 6 ALI RES dE NE VESTE, da vam oglas v >Slovenskem Narodu« odvzame vse Vaše skr-oi? Ce iščete službe ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda«, ki Vam bo s cenenim oglasom Izpolnil željo Oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« sprejema oglase za isti dan vsak dan do 9. ure dop Inserirajte Come vi lavaie Kakorsidnevno Umi i giorni, umjyQte obrQZ( tako bi morali vsaj enkrat tedensko prečistiti svoje črevesje a I m e n o una volta alla sefh-mana Tinfestino ma con acqua: M0NTECATINI Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 6. avgusta 1942-XX Stev. 178 Na nepremičninskem trgu je razpoloženje Mestna občina je kupila Mastec, kjer naj bi bil v bo£oče zgrajen stadion za s^ert — Dve ukinitvi s^l&sitamske skupnosti na večjih nepremičninah ilirski Ljubljana, 6. avgusta O gibanju na nepremičninskem trgu smo zadnjikrat p< . .. ;. ;.. c junija. Odtlej Je bilo vpisanih v zemljiško knjigo ljubljanskega okrajnega sodišča znatno število novih kupoprodajnih pogodb, od katerih bomo danes zabeležili le nekatere. Gre za pogodbe, ki so bile vpisane konec junija in v začetku julija. V tem čača zdravilna voda se steka v bazen pod dvorano ali vežo, kjer prihaja vrelec iz zemlie. potem pa teče po 1600 m dolgi cevi iz li:ega železa v solarno. Tu pride veda najprej v merilnik, potem pa v eisiilnik. da se izloči iz nje siga. Močna črpalka potika potem očiščeno vode v izbi apevalni aparat, obstoječ iz petih teles. Neprestano izhlapevanje je omogočeno tako, da i2hlapi v prvem telesu približno ena četrtina načrpane vode, potem pa gre v naslednje telo, da se zopet zgosti. Slana voda se prepusti v aluminijastih skledah kristalizaciji samo za pridobivanje nnrav-p : ' -r-ne karlovarške soli. Tako nastanejo krt'stalne kepice, ki jih potem zmeljejo v zrna in posuše v posebni sušilnici. Po tri dni trajajočem sušenju se odstrani Še zadnja nesnaga in karlovar-ška sol je pripravljena za razpošiljanje. Ce pa hočejo pridobivati karlovarško sol v prašku, napeljejo visoko koncentrirano vodo v aparat za suho izhlapevanje, ki se njegov valjar počasi vrti in voda neprestano kaplja nanj. Cilinder se segreva, da voda hitro izhlapeva, na cilindru pa ostane skoraj suha sol. ki jo posebna naprava sproti odstranjuje z njega. V posebnem aparatu dovajajo soli iz vrelca prosto izpuhtevajočo radioaktivno ogljikovo kislino in pri tem se voda zopet spoji z ogljikovo kislino Sol potem posuše in na porcelanastem valjarju drobno zmeljejo. Tako pridobljena naravna karlovar-ška sol vsebuje vse v vodi raztopi j ive sestavine vrelca v enakem količinskem razmerju, kakor jih nahajamo raztopljene v vodi. V veliki dvorani sol stehtajo ter spravijo skozi lijak« v steklenice in zavitke. Za naravno polnjenje karlovarške vode in razpošiljanje proizvodov karlovarškega vrelca je dala mestna občina leta 1932. z velikimi stroški zgraditi novo razpošiljalno poslopje, kjer stoji eden najmodernejših polnilnih in čistilnih strojev, ki steklenice napolni, zamaši in opremi z etiketami, ne da bi bila potrebna pri tem delu le ena človeška roka. To je važno tudi iz zdravstvenih razlogov. Naravnost iz vagona gredo steklenice k umivalnemu stroju na tekočem traku, kjer jih stroj osemkrat poplakne, napolni, zamaši, opremi z etiketami in prenese na tekočem traku zopet nazaj v vagon. Karlovarška zdravilna voda se da v tako napolnjenih steklenicah dobro vskla- diščiti in ne izgubi svojega učinka, tudi če dolgo leži v skladišču. Razpošiljalnici zdravilne vode je priključen kemični institut, ki jamči za to, da gre pridobivanje karlovarške soli in polnjenje steklenic s karlovarško vodo tudi iz znanstvenega vidika po najnovejših izkušnjah in dognanjih. Kemični institut skrbi za to, da se razpošilja »čudo karlovarškega vrelca« v zavitkih in steklenicah po vsem svetu, ne da bi na dolgi poti kaj izgubilo na svoji zdravilni moči. Hrvatska pospešuje kotonizacifo lanu Izkoriščanje mineralne vode za kotonizacijo — Vsaka mineralna voda ni dobra Od površine s konopljo zasejanega polja v bivši Jugoslaviji je odpadlo 14.453 ha s povprečno 136.178 metrskih stotov pridelka na Hrvatsko, z lanom pa 10.057 ha s povprečnim pridelkom 84.589 stotov. Lan in konoplja sta torej najvažnejši industrijski rastlini mlade hrvatske drteve. Temu primerno je živahno zanimanje za pospeševanje pridelovanja lanu in konoplje ter proizvodnjo kotonina kot vlaknaste snovi. Začetki kotonizacije segajo nazaj v leto 1924. Pri tem je treba omeniti tesne stike z zibelko kotonizacije lanu v Nemčiji Sorauom. Tistega leta je bila ustanovljena poskusna stanica za kotoni-zrcijo v Siraču. Tehnični rezultati so bili že od začetka dobri, toda podjetju je primanjkovalo kapitala, da bi lahko začelo s proizvodnjo v velikem obsegu. Vendar je pa opravilo temeljito pionirsko delo in delalo je tudi poskuse s hitrim sušenjem. Svoj Čas sta bila interesirana na razvoju kotonizacije v prvi vrsti ribarski zavod v Beogradu, za ribiške mreže in pa tovarna lanu v Jaršah, ki je predelovala tudi svileno konopljo. Ugodna mešanica je okrog 7° o bombaža s 30"'<> kotonina, toda iz razlogov vojne%:a gospodarstva primešajo za mnoge vrste blaga tudi 50° o kotonina. Kotonin se mnogo, uporablja tudi za narodne noše. Poskusna tovarna v Siraču, ki proizvaja zdaj okrog 500 kg "kotonina dnevno, dela z alkalično radioaktivno mineralno vodo in pri tem se je sama po sebi vsiljevala mi- sel izkoristiti še druge mineralne vrelce za kotonizacijo platna. To se je pa izkazalo v večini primerov za nemogoče. Voda iz mineralnih vrelcev v StubiCkih toplicah vsebuje žveplo in zato navzlic svoji visoki temperaturi ni uporabna. Pač je pa dobila Niška banja lani zavod za kotoniz.^ci-jo. V Slavoniji, kjer se prideluje največ lanu, pa sploh ni na razpolago primernih mineralnih vrelcev. V praksi se je pokazalo, da je kotoniza-cija mogoča samo tedaj, če dovozni stroški ne presegajo 5 do 10° 0 cene sirovin. Pri sedanjih hrvatskih železniških tarifah pomeni to, da se morajo pridelovati sirovine približno v krogu 150 km okrog zavoda za kotonizacije S tem so pa postavljene precej ozke naravne meje razvoju kotonizacije. Pri vseh teh težkočah se je pa ko-tonizacija v nekaterih krajih dohro raz.v.-la tako v Vukovaru. Borovu in Brčkem. Kotonizacije se je lotila neka zagrebšk i tekstilna tovnrna, poleg nje se pa ph vse, kar služi zagotovitvi proizvodnje. Kler je Madžarska še pretežno agrarna dr/ava bi> imela povzdiga kmetijstva nedvomno blagodejne posled:ce na vse sloje prebivalstva, NEBESNI SIMBOL. — Nogomet je bil v stari Japonski nebesni simbol. — To se pripeti včasi tudi našim nogometašem, če vidijo v izrednih okolnost h zvez le. Z NJIM POIDE. — Na najboljši poti sem, da postanem bogat. — Počakaj no, rad bi šel nekaj časa a teboj. V TRAMVAJU. V nabito polnem tramvaju stoji gospodična Fanika. Kar ji zakliče nekdo: — Pozdravljena, Fanika, kaj si sama tu? NITI VRAG JIH NOCE. — Včeraj sem videl vaše hčerke. Pravi angeli, vam pravim .. . — Ah, kaj mi to koristi, ko jih pa niti vrag noče. ' ■ t - — ■ .i-iii r----- m D. Do Manrler: sen 60 B. o m a n Zdelo se mi je, da na njenem, od kopriv zaraščenem vrtu nekdo čaka. Da nekdo preži ... Jasper je spotoma lajal, ko je tekel. Morda je imel vse to ja novo igro. Kar naprej je zavijal jermen in ga lovil, da bi ga ugriznil. Jaz pa vse dotlej nisem bila opazila, kako gosto je bilo drevje: korenine so silile na pot kakor poganjki velikanskih trt in skušale ujeti nogo, ki je stopala preko njih. Vse to bi bilo treba nekoliko oČediti, sem mislila sama pri sebi in siga je tekla naprej; Maksim bi lahko naročil vrtnarjem... V takšnile gošči ni več nobene lepote. Treba bi bilo otrebiti stezo tega grmovja, ki jo duši: več svetlobe bi dobila. Zdaj je bila temna, pretemna. Ta goli evkalipt, ki ga je davilo robidovje. je iztezal svoje veje kakor okostnjak koščene roke; in blaten potoček je tiho curljal nizdol proti morju, kaplja za kapljo, kakor bi ga ovirale deževne naplavine mnogih let. Tu nisi slišal ptičjega petja kakor v dolini. Pokoj je bil drugačen. A v tem, ko sem brez sape tekla po stezi navkreber, sem še vedno slišala glas morja in šumenje nastopajoče plime. Zdaj sem razumela, zakaj so bili ti kraji Maksimu zoprni. Saj tudi meni niso bili všeč. Kako nespametna sem bila, da sem šla v to stran. Morala bi bila ostati na obali in se vrniti skozi Srečno dolino. Ko sem prišla na piano in zagledala hišo, ki je varna in vabljiva zdela v gnezdu svojih trat, se mi je zazdelo, da sem na drugem svetu. Zdaj si dćim od Roberta prinesti čaj pod divji kostanj, sem pomislila. Treba bo malce počakati, sem dejala sama pri sebi, kajti v Mander!eyu so podajali čaj šele o poli petih. Zadovoljna sem bila, da je imel Frith tisto popoldne prosto: Robert ne bo uganjal tolikih obšesti, ko mi bo na vrtu serviral čaj. Ko sem šla po trati, sem opazila med zelenjem rododendrov na prvem ovinku drevoreda kovinsko bleščanje. Za-slonila sem si oči z roko in pogledala bolje: menda je bil hladilnik avtomobila. Nemara cbisk? Ko bi bilo tako, bi bil avto za vozil prav pred vhod: ne imel bi se čemu skrivati za grmovjem. Približala sem se: da, bil je avtomobil. Zdaj sem videla tudi blatnike in streho. Čudno... Dobavitelji so navadno ubirali drugo pot, ki je vodila h konjušnicam in garaži. Morris Franka Cravvleva tudi ni bil, ampak dolg, nizek voz, izrazita športna tipa. Kaj naj storim? Ce so gostje, sem dejala sama pri sebi, jih bo gotovo Robert peljal v knjižnico ali v dvorano. Iz te bi me lahko videli, ko grem po trati. A v tej obleki se jim nisem hotela pokazati. In še na čaj bi jih morala povabiti___Neodločno sem obstala na robu trate in brez pravega razloga, morda zato. ker je, solnce trenutno poigralo na šipah in se mi zableščalo nasproti, vzdignila oči proti pročelju hiše ter v svoje začudenje videla, da so oknice nekega okna v zahodnem krilu odprte. Nekdo je stal pri oknu. Moški je bil. Menda me je opazil, kajti mahoma se je umaknil, in nekdo, ki je stal za njim, je iztegnil roko ter zaprl oknice. To je bila roka gospe Danversove. Spoznala sem jo po črnem rokavu. Najprej sem pomislila, da je to dan, ko je Manderlev odprt tujcem, in da jih gospa Danvers vodi po hiši. A to ni bilo verjetno, kajti vodstvo tujcev je bilo Frithov posel, in Fritha ni bilo doma. Razen tega pa v sobe v zahodnem krilu niso spuščali občinstva. Še jaz nisem bila nikoli tam. Morda so se vršila v tistem koncu kakšna popravila. Čudno pa je bilo vendarle, da se je mož pri oknu takoj umaknil, ko me je zagledal, in da so se tudi oknice spet zaprle. In tisti voz, ki je stal skrit za rododendri, da ga iz hiše nisi mogel videti ... Skratka, vse to je bilo v zvezi z gospo Dan-versovo. Meni ni bilo nič mar, če je razkazovala tiste sobe kakemu znancu. Vendar se to do danes še ni bilo zgodilo; in presenečalo me je, da se je zgodilo baš ta dan, ko Maksima ni bilo doma. Precej zbegana sem krenila proti hiši; na misli mi je bilo, da me nemara.še zdaj kdo opazuje izza oknic. Vzpela sem se do vhoda in stopila v vežo. O kakem tujem klobuku ali palici ni bilo nikjer sledu; nobena vizitka ni ležala na srebrnem pladnju. Očitno ni šlo za obisk. Torej tudi ne za zadevo, ki bi bila meni kaj mar. Da mi ne bi bilo treba hoditi na vrh, sem si šla umivat roke v cvetlično sobo. Nerodno bi mi bilo, če bi bila na stopnicah ali drugje srečala kakega tujca. Nato sem se spomnila, da sem se v spremstvu zvestega Jasperja napotila ponj. Vrata jutmje sobe so bila odprta; pogledala sem noter in videla, da je moja delovna torbica preložena. Pustila sem jo bila na divanb, a zdaj je bila potisnjena za blazino. In na divanu je bila jama; še nedavno je moral nekdo sedeti na njem: bržkone tisti, ki je bil odrinil mojo torbico v stran. Tudi stol pred pisalno mizo je bil premaknjen. Morda je Danversovka sprejemala svoje osebne prijatelje tu v jutrnji sobi, kadar naju z Maksimom ni bilo v hiši? Stvar ni bila kajsi prijetna in rajši ne bi bila nič vedela o nji. Jasper je nekam sumljivo mahal z rekom in vohljal na okrog. Vzela sem torbico in zapustila sobo. Tedajci so se vrata, ki so vodila iz velike dvorane na kameniti hodnik in v poselske sobe, nenadoma odprla in začuli so se glasovi. Baš toliko da sem se utegnila umakniti, preden me je kdo opazil; počakala sem, z očmi kroteč Jasperja, ki mi je s praga mahal z repom in kazal jezik. V strahu, da me mali nepridiprav ne bi izdal, se nisem upala niti dihati. Nato sem začula glas gospe Danversove. ^Mislim, da je šla v knjižnico. Vrnila se je kmalu, kdo ve zakaj. Ako je v knjižnici, lahko greste skozi vežo, ne da bi vas videla. Počakajte tu, da stopim pogledati.« Govorila sta o meni. Nerodno mi je bilo da nikoli tega. V vsej stvari je moralo biti nekaj narobe, toda upiralo se mi je, zalotiti Danversovo na krivem ravnanju. Tedajci pa je Jasper okrenil glavo pred kosilom pustila pletenje v jutrnji sobi, in sem proti dvorani in ves živahen stekel iz sobe. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratnj del lista: Ljubomir Volčič — Val T Ljubljani