informator Številka 43 Leto XVIII Titovo Velenje, 2. novembra 1984 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika Priznanje delavcem Gorenja za doslej dosežene uspehe Kar najhitreje bo treba izoblikovati podrobnejša razvojna izhodišča Gorenja in jih vključiti v razvojne načrte SR Slovenije, je med drugim poudaril predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit med pogovori s predstavniki Gorenja Predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije France Popit si je 26. oktobra zvečer z velikim zanimanjem ogledal tradicionalno 9. razstavo dosežkov in ustvarjalnosti sozda Gorenje. Ker so na razstavi nazorno prikazana tudi razvojna hotenja, bo po besedah Franceta Popita treba kar najhitreje izoblikovati podrobnejša razvojna izhodišča našega poslovnega sistema in jih vključiti v razvojne načrte SR Slovenije za naslednje srednjeročno obdobje. Prav na propulzivnih programih delovnih organizacij in poslovnih sistemov, kakršno je tudi Gorenje, bomo gradili našo prihodnost. Osnova za to pa je posodabljanje tehnologije in vlaganja v znanost, kar je nedvomno življenjskega pomena za vso našo skupnost. Razstava dosežkov in ustvarjalnosti, prav tako pa tudi uspehi, ki jih dosegajo naši delavci v prizadevanjih za povečanje proizvodnje, produktivnosti in konvertibilnega izvoza pa so po mnenju tovariša France Popit si je z zanimanjem ogledal hišni sejem. Popita dokaz, da v Gorenju uspešno odpravljamo slabosti in zagotavljamo pogoje za zanesljivejši prihodnji razvoj. V teh prizadevanjih je France Popit, predsednik predsedstva SR Slovenije, zaželel delavcem Gorenja dosti uspehov. Med obiskom razstave dosežkov in ustvarjalnosti so predstavniki sozda Gorenje Franceta Popita seznanili tudi s trenutnim položajem našega poslovnega sistema. Rezultati delavcev opravičujejo zaupanje Gorenje sta_v torek obiskala Dušan Šinigoj, predsednik slovenskega izvršnega sveta in Jože Knez podpredsednik RK SZDL Po razgovoru s predstavniki Gorenja in občine Velenje sta si ogledala proizvodnjo in obiskala hišni sejem Gorenja! ..Vaši rezultati so dobra osnova, ki daje potreben elan in zagotavlja potrebno delovno vzdušje. Zaradi tega bo tudi vključevanje širše družbenopolitične skupnosti lažje. Seveda pa bo še veliko težav in ovir." Tako nekako bi lahko na kratko povzeli besede Dušana Šinigoja na torkovem srečanju s predstavniki Gorenja in velenjskega družbenopolitičnega življenja, ki so njega in Jo- žeta Kneza seznanili z devetmesečnimi rezultati gospodarjenja v občini in še posebej v Gorenju ter z izvajanjem sanacijskega programa. Predstavili pa so tudi projekt Obnove Gorenja, kamor sodi tudi na nedavnem referendumu sprejet sistem nagrajevanja. Gorenje, ki je v primerjavi z lani povečalo fizični obseg proizvodnje na 15 %, v delovnih organizacijah v Titovem Velenju pa kar za 24 %, izpolnjuje začrtano pot. Medtem, ko je imelo lani kar pet delovnih organizacij izgube iz tekočega poslovanja, jo letos beležijo v Gorenju Tiki, kjer pa so že začeli izvajati sanacijski program. Razveseljiv je tudi podatek o 12 % povečanju produktivnosti v sozdu Gorenje oziroma 24 % v njegovem velenjskem delu. Zal pa ne moremo biti zadovoljni z doseganjem čistega dohodka, ki nam ga odjedajo viso ke obresti. Nujno bi morali začeti tudi z modernizacijo proizvodnje, vemo pa, da je kar 90 % opremo v Titovem Velenju že odpisane, vendar drugače svojega mesta v mednarodni tekmi na tržišču ne bomo mogli obdržati. Takšno je bilo tudi mnenje gostov, ki so tudi soglašali s sogovorniki, da se moramo rešiti bremen preteklosti, da bi lahko načrtovano izpolnjevali. To pa terja, so poudarili na torkovem razgovoru, izpolnjevanje obveznosti vseh, ki so sanacijski pro- gram Gorenja verificirali, vključno z združenim delom in bankam i. Gostje so potem, ko so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo štedilnikov, zamrzovalnikov in pralnih strojev v Gorenju Gospodinjski aparati, obiskali tudi hišni sejem Gorenja. FINANČNI USPEH Danes objavljamo poročila poslovodnih delavcev temeljnih organizacij in delovnih skupnosti o poslovanju v prvih devetih mesecih leta 1984, hkrati pa je objavljen tudi pregled finančnega uspeha za tozde in delovne organizacije Gorenja v Titovem Velenju. Gorenje Gospodinjski aparati | TOZD ŠTEDILNIKI | Obnova obrata V tozdu Štedilniki dosegajo fizični plan proizvodnje s 96,4 %, izvozne pa 93 %. Uspešna obnova obrata! Nezadovoljni zaradi izpada vgradnega programa! V prvih devetih mesecih smo proizvedli 424.550 izdelkov ali 96,4 % načrtovanega, od tega je bilo za izvoz narejenih 323.758 štedilnikov ali 93 %. Skupna vrednost proizvodnje je 4,5 milijonov dinarjev, za domači trg 1,13 milijonov in za izvoz 3,32 m ilijonov dinarjev. Zaradi zahtev po drugih tipih smo imeli težave pri dobavi reprodukcijskega materiala in nismo mogli zagotavljati izvoza, poleg tega je izvoz nekatera naročila storniral. Nekatere proizvode namreč nismo mogli pravočasno izdelati. V tem času smo imeli 434,81 ur zastojev, ki pomenijo izpad proizvodnje 26.089 izdelkov. Povečali pa smo produktivnost dela iz 0,70 pogojne enote na uro na 0,78, tako je produktivnost narasla za 11,4 %. V tozdu smo imeli povprečno 0,19 izmeta od porabljenega materiala, kar znaša 9.590.987 dinarjev. V osmih mesecih je bilo reklamiranih več kot 9 tisoč naših izdelkov in so nas tako servisni posegi veljali 5,76 milijonov dinarjev e;i vsak poseg povprečno 584,20 dinarjev. Vsak poseg je bil tako v primerjavi z lanskim letom dražji za 3,6 %. Izboljšali smo kakovost naših izdelkov in tako dosegli poleg tozda Galvana v tekmovanju med tozdi največji odstotek izboljšanja kakovosti, 25 %, seveda pa to ostaja še naprej naša pomembna naloga. Z izpolnitvijo načrtov v naši temeljni organizaciji smo povsem zadovoljni. Izpadli so nam elementi iz vgradnega programa, pomanjkljivosti v oskrbi z materialom pa nam povzročajo večje težave pri planiranju, skladiščenju, vodenju procesa in kakovostnejšega dela. Na začetku leta smo se odločili, za obnovo obrata oziroma najbolj kritičnih postrojenj, pri čemer smo imeli več uspeha in prepričani smo, da bomo začrtano nalogo do konca leta zadovoljivo opravili. Zavedamo se, da je doseganje kakovosti tudi bitka za obstoj in tržišče, pogrešamo pa več pomoči razvojnih služb. Vsekakor je dosedanje poslovanje rezultat truda vseh delavcev naše temeljne organizacije. Lahko pa bi ga še izboljšali, če bi odpravili naštete slabosti in nadaljevali s takšnim tempom kot smo se ga naučili v preteklem polletju. Jože Piki TOZD PRALNO-POMIVALNA TEHNIKA Velika investicija V tozdu Pralno — pomivalna tehnika sledijo zastavljenim ciljem. Izgradnja nove prirezovalnice pločevine! Humanizacija dela! V prvih devetih mesecih smo proizvedli 31 1.037 pralnih strojev, od tega 1 1 7.993 za izvoz. Tako smo letni plan dosegli 71,7 %, vrednostno pa 82,3 % ali 6 milijonov 275 tisoč. Ti rezultati kažejo, da uresničujemo zastavljene cilje. V našem tozdu izvajamo tudi trenutno največjo investicijo v Gorenju Gospodinjski aparati, to je nova pri-rezovalnica pločevine, kjer bomo poleg dolgo pričakovanega skladišča pločevine pridobili tudi nov sodoben stroj za razrez pločevine, ki ga opravljamo za vse tozde naše delovne organizacije. Usluge pa izvajamo tudi v obratih površinske zaščite in v surovinskem obratu. Delo bi radi vsaj v obstoječih razmerah čimbolj hu-manizirali in zaokrožili tehnološke enote. Preselili smo že vse stiskalnice in dokončali delno rekonstrukcijo klasičnega traku. Tako smo dosegli boljšo kakovost pralnih strojev, izdelanih na tem traku. Tehnologijo klasičnega traku pa smo prilagodili za izdelavo strojev s 600 in z 800 obrati. Izgube časa zaradi menjave so se že v treh mesecih bistveno zmanjšale. Do konca leta nas čaka seveda še dosti nalog. Predvsem moramo izboljšati kakovost naših izdelkov, zmanjšati zastoje, dokončno opremiti klasični trak, nenazadnje pa moramo zmanjšati tudi bolniške izostanke, ki so v tretjem kvartalu narasli za več kot 10 Andrej G lušič ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA Doseganje načrtovanega V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika smo fizični obseg proizvodnje izpolnili s 101,36 %. Izboljšali kakovost za 4 % in zmanjšali zastoje. Neizpolnjevanje izvoznih obveznosti! Skupna količinska proizvodnja je bila v primerjavi z lanskim letom presežena za 28 % in znaša 2 milijona 311 tisoč 807 pogojnih enot, na zaposlenega je ta proizvodnja višja za 20 %, vendar se je ta trend naraščanja v zadnjih dveh mesecih umiril. V prvih devetih mesecih smo izboljšali kakovost iz 22 % slabih na 18 % slabih proizvodov, kar pa še vedno ne ustreza vse ostrejšim zahtevam in konkurenci na tujem tržišču. Plan izvoza smo tako izpolnili bistveno slabše zaradi nekakovostnih vhodnih komponent in lastnih slabosti. Še posebej je to zaostajanje vidno pri programu zamrzovalnih skrinj, težave pa se pojavljajo tudi pri izvozu ostalih izdelkov. Vrednost proizvodnje po netoprodajnih cenah znaša v prvih devetih mesecih 9 milijonov 732 tisoč dinarjev ali 69 % letnega načrta. Zaradi zaostajanja rednih cen naših izdelkov v prvih štirih mesecih je pokritje nekoliko slabše kot bi sicer lahko bilo. Letni plan je dosežen z 61 %. Posebej pa je to nedoseganje plana pokritja vidno pri izvozu, kjer smo letni načrt dosegli le z 52 %. Vrednost proizvodnje na efektivno uro, ki znaša 5 tisoč 555 dinarjev, pa je za 77 % višja kot v enakem obdobju lani. Kljub manjšemu zaostajanju za planskimi cilji so torej rezultati v primerjavi z lanskim letom bistveno boljši. Povprečno število zaposlenih 1560 delavcev je v tem času opravilo za 12 % več ur kot lani, povečalo se je tudi število nadur s 3,41 % na 8,83 % skupnega časovnega fonda. Razveseljivo pa je, da so se zmanjšali zastoji v primerjavi z lanskim letom kar za polovico in predstavljajo sedaj 3,71 % časovnega fonda. Negativno pa vplivajo na sicer dobre rezultate bolniški izostanki, ki znašajo 9,19 %. Temu problemu, zlasti pa povečanemu izsiljevanju bolniškega staleža, bi morali posvetiti več pozornosti. Nedvomno pa moramo do konca leta zaostriti tudi odgovornost za kakovost, izboljšati nadzor pri izvajanju nalog, zaostriti tehnološko disciplino, preprečevati odtujevanje družbene lastnine, analizirati vzroke upadanja porasta produktivnosti dela ter posvetiti pozornost prevelikemu naraščanju nadurnega dela. Da bi dosegli končni rezultat poslovanja, moramo stoodstotno dosegati operativne načrte, realizirati izvozne načrte ter z nagrajevanjem spodbuditi doseganje boljših rezultatov. Načrtovano pa seveda ne bomo dosegli naenkrat, ampak bomo položaj lahko spreminjali s postopnim napredovanjem. Avgust Sušeč OBRAT ZAMRZOVALNE OMARE, SKRINJE V obratu zamrzovalnih skrinj smo letni plan realizirali s 103,2 %, v obratu zamrzovalnih omar pa s 100,2 %. Popolnoma drugače pa je pri doseganju izvoznih načrtov, saj smo le-te pri ZS dosegli le 65,7 %, pri Z O pa 89,4 %. Vzroke za to nedoseganje lahko iščemo v interventnih menjavah tipov v proizvodnji, zaradi težav pri nabavi uvoženih sestavnih delov. Ponagajajo pa nam tudi stroji, zlasti v lakirnici. Še vedno je tudi preveč izmeta in popravil. Seveda bi lahko do konca leta še marsikaj popravili in izboljšali. Jedro zastojev predstavljajo še vedno okvare strojev, zaradi preobremenjenosti, rešiti bomo morali problem ozkih grl. Slaba je tudi kakovost vhodnih materialov, še posebno pločevine, zaradi katere tudi zaostajamo pri izpolnjevanju izvoznih načrtov. Vsekakor potrebujemo pri reševanju tega problema pomoč sodelavcev v Gorenju Commerce. Zdravko Zapušek OBRAT HLADILNIKI V prvih devetih mesecih smo izdelali 283.690 gotovih izdelkov ali 2089 več kot smo načrtovali ter tako plan izpolnili 101 %. Načrtovani izvoz smo izpolnili s 95 %, saj smo za izvoz izdelali 195.561 izdelkov ali 10.294 manj kot smo predvideli. V obratu Hladilniki pa smo izdelali tudi 847.102 polizdelkov za Gorenje Servis ter ostale tozde. Še vedno proizvajamo premalo vgradnih aparatov in toplotnih črpalk, več pa samostojnih aparatov. V obratu se soočamo s težavami kot so neustrezna tehnološka disciplina, zastarela strojna oprema in slabo vzdrževanje naprav ter pomanjkanje kadrov. To so hkrati vzroki za dodatno delo, izredne menjave pa tudi za nedoseganje izvoznih načrtov. Zaskrbljujoča je tudi fluktuacija, ki je 16 %, ter prevelika odsotnost, ki znaša povprečno 19 do 20 %. V obratu je zaposlenih 538 delavcev, od tega jih je 54 ali 10 % režijskih, pri nas pa dela tudi 50 delavcev TRA Bihač. Razlogi za tako veliko fluktuacijo so predvsem nizki osebni dohodki in velika fizična obremenitev na nekaterih delih. Proizvodnjo so ovirali tudi zastoji zaradi okvar in nerednih dobav materialov. Slabšala se je oskrba s kompresorji in deli za toplotne črpalke. Tako smo beležili kar 373 ur zastojev. Za izboljšanje proizvodnje in tudi izvoza ter kakovosti smo z Zavodom za produktivnost dela začeli s projektom v okviru Obnove Gorenja. Prva etapa tega je že zaključena, v drugi pa naj bi izboljšali tehnološko globino, humaniziralo delo in izboljšalo planiranje. Se naprej pa ostaja naša naloga spodbujanje inventivne dejavnosti. Ferdo Rednak OBRAT PLASTIKA V obratu plastika smo dokaj dobro izpolnjevali planske obveznosti, kljub velikim težavam s trojno opremo. Večje težave smo imeli le julija, ko smo zaradi generalnega popravila in večje okvare imeli 17 dni zastoja. V obratu moramo namreč, da bi zadovoljili potrebe finalistov, izdelati mesečno 1,3 do 1,4 milijona polizdelkov ter ekstrudirati še povprečno 325 t plošč. Za skromni strojni park je to seveda velika obremenitev in zaradi pogostih menjav večkrat prihaja do loma Q r o d i j. Ze skoraj samoumevno je postalo, da naš obrat dela tudi ob prostih sobotah in v dveh izmenah, tudi vsako nedeljo. Tako predstavljamo nadure, brez dodatnih sobot, velik del skupnega časovnega fonda (10 %) in so gotovo veliko finančno breme. Delali smo tudi v času kolektivnega dopusta, na eni izmeni, ter naredili zaloge 120 tisoč kosov kritičnih polizdelkov. Še vedno nam namreč primanjkuje delavcev. Načrtno smo se lotili obnove orodij, ki naj bi jih do konca leta obnovili približno 35 %. Problem je, ker imajo v Gorenju Procesna oprema za popravilo orodij Plastike le 7 delavcev. Trudimo se izboljšati kakovost naših polizdelkov, tudi z drobnimi inovacijami, nedvomno pa bo nanjo vplival tudi nov sistem nagrajevanja. Jurij Vaupot TOZD MGA NAZARJE Neplanska oskrba Osvajanje izvedenk izdelkov tozda MGA Nazarje za tuje kupce. Prodor na nova tržišča. Težave z oskrbo, zlasti barvno metalurgijo! Devetmesečni rezultati kažejo, da smo v tem času proizvedli 736,767 malih gospodinjskih aparatov ali 103 % operativnega oziroma 74 % letnega plana. Skupna vrednost proizvodnje znaša 739 milijonov dinarjev ali 67 % letnega načrta. Povečali smo fizični obseg proizvodnje za 6 %, vrednostno pa za 65 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Za izvoz smo izdelali 257,521 malih gospodinjskih aparatov ali 92 % operativnega oziroma 69 % letnega plana. Proizvodnja za tuji trg znaša vrednostno 265,3 milijone dinarjev ali 57 % letnega plana. Največ smo naredili mešalnikov, 269.488, nekaj manj kavnih mlinov, 227.721, potem pa sledijo tehtnice, teh smo naredili 103,534, varilniki, 85.506, rezalni stroji, podstavki in ure. Tudi izvozili smo največ mešalnikov, 150,260 in kavnih mlinov, 90.149. Kljub temu pa proizvodnja mešalnikov za izvoz zaostaja za načrtovanim zaradi velikih težav pri elektronski regulaciji vrtljajev, ki jo terja zelo zahteven avstralski trg. Čeprav smo problem že začeli reševati, pa bomo morali do konca leta proizvajati z obstoječim načinom regulacije in bodo učinki seveda slabši. Proizvodnja vakuumskih varilnih strojev je stekla šele maja letos in se seveda še vedno ukvarjamo z nekaterimi začetnimi težavami, zlasti pri dobavi elektromotorjev, ki ne ustrezajo našim kakovostnim zahtevam. Tudi ta problem bomo morali rešiti, seveda skupno z razvojem in nabavo, poostriti pa bomo morali tudi tehnološko disciplino v tozdu. Najbolj zaostajamo pri proizvodnji stenskih ur, zaradi nedobavljenih številčnic in ohišij. Izpad naj bi nadomestili do konca leta, saj so nam tudi dobavitelji zagotovili izpolnjevanje dogovorov. Podobne težave imamo tudi pri oskrbi z drugim reprodukcijskim materialom, zlasti s proizvodi barvne matalurgije. Zaradi tega moramo seveda nenehno spreminjati operativne plane, prekinjati serije proizvodnje, proizvodne kapacitete pa so slabo izkoriščene. Še vedno se ubadamo tudi z nenormalno visokimi cenami energije, transporta, materiala, skokovito pa naraščajo tudi obrestne mere. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da smo ob težkih pogojih gospodarjenja, dosegli dokaj dobre rezultate, kar je zahtevalo veliko enotnosti in odrekanja. Tudi v bodoče se bomo morali opreti predvsem na lastno znanje in našo skupno moč, ker bomo le tako lahko sebi in družbi dali vse tisto, kar vsi pričakujemo. Marko Purnat TOZD KONDENZATORJI Povečane planske obveznosti Zadovoljiva oskrba z reprodukcijskim materialom. Zmanjšanje zalog. Spoštovanje tehnološke discipline in reda! V zadnjem tromesečju je bila tudi v tozdu Kondenzatorji manjša proizvodnja, zaradi kolektivnega dopusta. Izdelali smo 174.019 kondenzatorjev, 75.386 podstavkov za štedilnike in 200.391 pločevinastih polizdelkov za štedilnike ter 157.302 priključnic za kompresorje ter termostatov za skrinje. Plan za to tromesečje smo tako izpolnjevali ter pri pločevinastih polizdelkih tudi presegli. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil skupni časovni fond večji za 18 %, opravili smo 241.530 efektivnih ur ali 20 % več kot lani, precej več je bilo tudi nadur, indeks 413, več pa je bilo tudi izostankov, 8 %. Toliko nadurnega dela so terjale povečane planske obveznosti. V skladu s sanacijskim programom in izhodišči za plan pa bomo načrtovano proizvodnjo morali dosegati z istim številom zaposlenih, zato bo potrebno povečati produktivnost, bolje bomo morali izkoristiti delovni čas, izboljšati opremo in vzdrževanje proizvodnih sredstev. Oskrba z reprodukcijskim materialom je zadovoljiva, zmanjšali smo tudi čezmerne zaloge cevi, čeprav ne povsem. Vsi si moramo prizadevati, da bomo le-te še zmanjšali, ker nam obresti za kredite obratnih sredstev odjedajo dohodek. Kakovost naših polizdelkov je v mejah prevzemnih pogojev, vendar imamo dosti popravil zaradi pokanja zvarov na kondenzatorjih (9,5 %), slabo ravnanih cevi pa tudi ostalih tehnoloških parametrov. Popravilo podstavkov (15,3 %) pa je posledica zastarele tehnologije površinske zaščite, ki ne ustreza današnjim zahtevam kakovosti. Nedvomno bo potreben večji napor naših strokovnih kadrov, da bi kakovost še izboljšali. Pri vzdrževanju je največ težav z nadomestnimi deli, tesnili in elementi elektrike. Uresničevanje relativno visokega plana za letošnje leto pogojuje tudi spoštovanje tehnološke discipline in reda. Naši rezultati potrjujejo, da smo upoštevali tudi to, čeprav smo imeli tujli težave pri razporejanju na tretjo izmeno lakirnice. Se vedno pa nimamo primernega odnosa do družbenega premoženja, vse prepogoste so poškodbe orodij in garderobnih omaric, odtujitev in podobno. Josip Kunej TOZD KOMPRESORJI Slaba oskrba V tozdu Kompresorji so r:an proizvodnje dosegli 92 %, še vedno nezadovoljiva oskrba, zlasti z elektromotorji! Dnevna proizvodnja naj bi bila 1600 kompresorjev, v zadnjem tromesečju smo jih izdelali 88.567 ali 92 % načrtovanega. V tozdu nismo opravili vseh dodatnih sobot, ker je bila slaba oskrba z elektromotorji. Precejšen je bil izpad v juliju in avgustu, boljše pa je bilo doseganje plana septembra. Največ zastojev, 12 ur, je bilo zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala, izpadli pa sta tudi dve dodatni soboti. V tretjem tromesečju smo tako izdelali 88,567 kompresorjev ali skupno v devetih mesecih 288.601 kompresorjev. Kritična je bila predvsem oskrba z elektromotorji, ki je povzročala tudi menjave in nenazadnje tudi slabše rezultate. Poslabšala se je tudi kakovost vhodnih materialov in smo tako povečali popravila in vrednost izmeta, medtem ko izhodna kakovost ne pada. Od skupnega časovnega fonda 109 zaposlenih smo efektivno izkoristili 80,3 %, bolniških izostankov pa je bilo 8.732 ur ali 4,34 %. V septembru smo efektivne ure povečali na 87,65 %. Z enakim številom zaposlenih smo dosegli bistveno boljše rezultate, če upoštevamo fizični obseg proizvodnje. Finalisti zahtevajo od nas seveda dodatne količine, vendar brez uvedbe druge izmene ne moremo doseči boljše rezultate. Do konca leta bomo poskušali z občasnim nadurnim delom na ozkih grlih (varilna linija) dosegati boljše rezultate. O uvedbi druge izmene pa se bomo odločali, ko bo zagotovljena stalna oskrba z elektromotorji. Vsekakor pa naj bi bila tudi ta druga izmena naš prispevek k sanaciji. Leopold Pucelj TOZD GALVANA Izpolnjevati dogovorjene naloge Vestno izpolnjevanje delovnega načrta, delo v dodatnih sobotah, odrekanje zaposlenih in razumevanje za težave, ki nas pestijo že nekaj časa, daje uspehe ne samo za to temeljno organizacijo, ampak za celotno Gorenje Gospodinjski aparati. V strukturi celotnega prihodka bodo najvišji prihodki ustvarjeni s prodajo materiala in odpadkov. Po drugi strani pa pričakujemo kar precejšnjo povišanje obveznosti iz dohodka, kar od nas zahteva še boljše gospodarjenje z obratnimi sredstvi. Dobre rezultate smo dosegli pri optimalizaciji zalog materiala ter prodaji nekurantnega blaga. Skladišče kemikalij, lakov in plina smo uredili vzorno in je lahko vzgled ostalim. Še nekaj podatkov o našem delu in poslovanju! Skupni časovni fond ur je letos večji za 30 %, število nadur se je povečalo za več kot štirikrat. Vendar so se povečali tudi bolniški izostanki do 30 in nad 30 dni. Odstotek doseganja norm je 112 % in je enak kot v prejšnjem obdobju. Posodabljanje tehnologije bo naša prednostna naloga tudi še v naprej, skupno s strokovnimi službami pa moramo izpeljati tudi naloge, ki smo jih postavili v sanacijskem programu prihranek materiala, energije, zmanjšanje števila zaposlenih, zmanjšanje uvozne odvisnosti. Franc Krajnc TOZD GOSTINSKA ENOTA Podražitve terjajo racionalnost Nepravočasna naročila ovirajo načrtovanje števila obrokov v tozd Gostinska enota. Povečanje števila malic in kosil zaradi podaljšanega dela proizvodnih tozdov. V devetih mesecih letošnjega leta smo pripravili 1,24 milijona toplih malic ali 8 % več kot lani ter 37 tisoč kosil ali 80 % več kot v enakem obdobju lani. Število obrokov se je povečalo zaradi podaljšanega dela^ proizvodnih tozdov ter dela ob prostih sobotah. Še vedno pa nekatere službe ne naročajo malic z obvestili, kar nam povzroča seveda velike težave pri načrtovanju števila obrokov in osebja. V tem obdobju smo od skupnega časovnega fonda 170.568 ur opravili 132.896 efektivnih ur ali 1328 na zaposlenega, saj nas dela v tozdu Gostinska enota 100 delavcev ali le 4 več kot lani. Kadrovsko smo se okrepili ter zmanjšali število odsotnosti zaradi porodniškega dopusta, še vedno pa je velika odsotnost zaradi bolezni, nekatere delavke pa imajo tudi skrajšani štiriurni delovnik. Vedno pogosteje se namreč pojavljajo primeri kronične obrabe hrbtenice in okončin. Izboljšali pa smo kadrovsko strukturo, ki sedaj povsem ustreza zahtevam in potrebam našega tozda. Dobra je tudi delovna disciplina, z osvojitvijo predloga o dodatku za delo v drugi in povišanju dodatka za tretjo izmeno pa bodo tudi delavci primerneje stimulirani. Še naprej pa je osnovni cilj naših stabilizacijskih prizadevanj racionalna poraba živil, kvalitetna priprava obrokov in zmanjšanje stroškov. Stalno in sprotno spremljanje stroškov je za nas, ki neposredno prodajamo usluge uporabnikom, izrednega pomena. Vendar pa je spremljanje rasti nabavnih cen živilskih artiklov zelo oteženo, včasih celo nemogoče. Prodajna mesta se namreč še vedno knjižijo ročno. Spremljanje rasti stroškov po planskih cenah živil pa je za nas popolnoma neprimerno, zato moramo cene ročno izpisovati iz prejetih faktur. Odstopanje dejanskih cen od planiranih je sicer mesečno prikazano, vendar ni odraz dejanskega stanja, ker je narejeno po ključu razdelitev. Finančnih rezultatov ne moremo spremljati sproti, saj čakamo mesec dni ali več, da dobimo podatke iz AOP. Na tem področju bomo morali nujno nekaj spremeniti, če hočemo stroške spremljati dnevno ter tako pri pripravi obrokov upoštevati gospodarnost. V prvih devetih mesecih se je povečal tudi promet obrata Herberstein in to za 66 %, fizični obseg gostinskih storitev pa za 20 %, kar je popolnoma zadovoljivo. Ob uveljavitvi dodatnih možnosti ponudbe pa bi bil ta rezultat lahko še ugodnejši, vendar pa bi bile potrebne nekatere kadrovske spremembe in pa določena investicijska vlaganja za razširjen obseg poslovanja, med katera vsekakor sodi saniranje tega objekta. Mara Satler DSSS GORENJE GOSPODINJSKI APARATI Organizacijske spremembe Stroški morajo po lanskih cenah ostati na enaki višini. Predlogi novih planov v skladu z reorganizacijo. Celotni prihodek višji od načrtovanega! Zaradi reorganizacije smo v tretjem tromesečju izvajali plan po novih organizacijskih enotah oziroma delovnih skupnosti, ki so se oblikovale iz delovne skupnosti Gorenja TGO. Zaradi primerjave in, ker je periodični obračun sestavljen za DSSS Gorenje TGO pa ga moramo obravnavati kot takega. S povprečno 829 zaposlenimi bi morale delovne skupnosti ustvariti s svobodno menjavo dela 502 milijona 548 tisoč dinarjev prihodka in 40 milijonov 254 tisoč dinarjev s prodajo storitev. Skupaj z ostalimi prihodki je načrtovano 555 milijonov 164 tisoč dinarjev celotnega prihodka. Stroški po cenah iz lanskega leta morajo ostati na enaki višini, tako bi DSSS pridobila 418 milijonov 352 tisoč dinarjev dohodka. V skladu z reorganizacijo so pripravljeni novi predlogi planov po delovnih skupnostih. Po tem predlogu bi delovna skupnost skupnih služb Gorenja Gospodinjski aparati ustvarila 659 milijonov 63 tisoč dinarjev in dohodek v višini 428 milijonov 695 tisoč dinarjev ter 349 milijonov 627 tisoč dinarjev čistega dohodka. Osemmesečni podatki, za DSSS Gorenja TGO, seveda kažejo, da bi devetmesečno obdobje zaključili z negativnim rezultatom. Čep ra v je celotni prihodek za 16,8 % večji od načrtovanega, je ta dinamika pod dinamiko materialnih stroškov, ki so kar 77,9 % nad načrtovanimi. Vzrok za takšno odstopanje je predvsem zaradi plana stroška, ki je bil narejen po lanskih cenah. Občutno so se povečali stroški taks za patente in devizni odliv, storitve fakultete za elektrotehniko in Instituta Jožef Stefan, vzdrževalna dela, vzdrževanje računalniške opreme in najemnina za IBM. V delovno skupnost pa je bila premeščena tudi vsa operativna kontrola kakovosti, ki bremeni celotni prihodek DSSS tako glede stroškov kot glede osebnih dohodkov. Skupni rezultati za devetmesečje pa bodo vsekakor pozitivni, saj moramo za zadeve, ki so bile prenešene v našo DSSS, dobiti ustrezna nadomestila oziroma se mora povečati prispevek tozdov za delovno skupnost. Od skupnega časovnega fonda 73.289 smo opravili v DSSS Gorenje Gospodinjski aparati, kjer je zaposlenih 570 delavcev, 64.250 efektivnih ur ali 84,7 %, 2.561 ali 3,49 % je bilo nadur. Izostankov je bilo 9.039 ur ali 12,33 % skupnega časovnega fonda, 3.540 ur pa je bilo bolniških izostankov ali 4,83 %. Vsekakor se je naša delovna skupnost v zadnjem tromesečju konstituirana tako, da so dani pogoji za nemoteno opravljanje del in nalog, vendar pa mora vsak sektor in oddelek preveriti realizacijo svojega dela ter ugotoviti razloge za odstopanje od plana ter se dogovoriti o ukrepih za izboljšanje. Slavko Korošec Gorenje Notranja oprema________________________ TOZD GRADBENI ELEMENTI Več izdelkov, boljša kakovost V obeh obratih tozda Gradbeni elementi dosledno izpolnjujejo dogovorjene naloge, v tretjem četrtletju pa so povsod povečali proizvodnjo, hkrati pa tudi izboljšali kakovost. V obratu keramičnih ploščic smo v času od 1. julija do 30. septembra 1984 izdelali 273.278 m2 keramičnih ploščic in presegli delovni načrt kar za 3,6 %. V tem času smo izvozili 35.757 m2 ploščic v ZRN in 20.400 m2 pa Madžarsko. Tudi v obratu umetnega marmorja v Šoštanju izboljšujemo stanje v proizvodnji, kar je rezultat kadrovske okrepitve, boljše oskrbe z reprodukcijskim materialom, urejenega preventivnega vzdrževanja. Uresničili smo tudi izvoz korit in jasli iz dolopola v Avstrijo (995 korit in 910 jasli). Kakovost izdelkov v primerjavi s prvim polletjem je še boljša, izdelali pa smo za 3,3 % več ploščic kvalitete A pri neprem enjenem kriteriju klasiranja. V tem četrtletju smo imeli redni remont ene izmed glaziranih peči in izredno popravilo atom izerske peči. Z dobro organizacijo proizvodnega procesa in napori vseh delavcev, ki so sodelovali pri remontih, je proizvodnja tekla brez zastojev. Še vedno pa se soočamo s težavami pri zaposlovanju, saj je fluktuacija višja zaradi težjega in večizmenskega dela ter tudi nagrajevanja po delu. Nov pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bo verjetno zamnjšal odstotek fluktuacije, posebej še nagrajevanje po osebnem prispevku, ki ima za cilj povečati produktivnost, zmanjšati stroške, izboljšati kakovost, uporabo materialov. Peter Letonja TOZD POHIŠTVO Več znanja, boljše delo V obratu pohištvo so v devetih mesecih izdelali 99.066 kosov kuhinjskih in kopalniških elementov v vrednosti 385 milijonov din. Proizvodnja močno zaostaja za predvideno, saj je letni načrt dosežen 64 %. Izvoz je povečan in znaša 23 milijonov 473 tisoč din. Glavni razlog za zaostajanje v proizvodnji je manjše število zaposlenih v neposredni proizvodnji. Število vseh zaposlenih se je po reorganizaciji povečalo za 24 delavcev, vendar je število delavcev v proizvodnji ostalo enako. Zaradi tega tudi nismo mogli povečati proizvodnjo za načrtovanih 15 %. Drugi razlog pa je tudi nižja strokovna in kvalifikacijska struktura, kot jo zahteva delo v oddelku dodelave, in čedalje večja tehnološka globina. Od delavcev pričakujemo več znanja, samoodločanja, spodbud, še bolj kakovostno delo. Da bi izboljšali stanje, smo se z Izobraževalnim centrom Gorenja dogovorili o organiziranju dvoletnega izobraževanja za poklic lesarja, za katerega se je prijavilo dvajset delavcev. Oskrba z reprodukcijskim materialom tudi v tretjem tromesečju ni bila najboljša. Primanjkovalo je hrastovega lesa, nekaterih vrst krom iranih korit, pa tudi s furnirjem so težave. Boljša je bila oskrba z masivnimi vrati, vendar bi morali to vrsto kuhinj kompletirati, da bi obdržali tržišče in zmanjšali zaloge vrat. Velik je bil tudi pritisk na cene, tako se je material bistveno podražil (iverica za 56 %, hrastov les za 65 % in okovje do 300 %). V obratu embalažnice smo izdelali 1 1.804 m3 lesene embalaže, razrezali pa so 13.716 m3 hlodovine. Zaradi slabe hlodovine je izkoristek le 40 %, kar je manj kot v prejšnjih obdobjih. Dobava letvic se je povečala, vendar so dimenzije manj ustrezne. Tudi to povečuje zaloge in težave v proizvodnji. Janez Špegel Procesna oprema Gorenje TOZD TEHNOLOŠKA OPREMA Spodbudni dosežki Za tozd tehnološka oprema je v tretjem tromesečju značilna prezasedenost proizvodnih zmogljivosti, kar je povzročalo tudi težave pri realizaciji zastavljenih nalog! Pri izdelavi opreme za Gorenje TRA Bihač smo v zaključni fazi, enako velja tudi za izdelavo orodij za Nemško demokratično republiko ter linije elektromotorjev za tozd MGA Nazarje. Potrebe Gorenja skušamo zadovoljiti tudi na področju vzdrževanja in novogradenj, v prihodnjem letu pa bomo večjo pozornost namenili tozdom Gorenja in zagotavljanju večjih proizvodnih zmogljivosti. Ocenjujemo, da smo proizvodni in tudi finančni načrt izpolnili, poleg tega pa smo sodelovali tudi pri aktivnostih za obnovo Gorenja in notranjem organiziranju naše razširjene temeljne organizacije.' Ob rednem delu pa smo načrtovali tudi prihodnje naloge. Želimo strokovno obvladovati naloge ob normalno porazdeljenem delu in naprezanju vseh delavcev, za preteklo obdobje je značilno povečano nadurno delo, da bi tako dosegli normalne poslovne rezultate. V okviru projekta Obnova Gorenja smo si zato zastavili projekt organiziranosti proizvodnega procesa v tozdu in projekt vzdrževanja. S prvim naj bi zajeli tehniko planiranja, terminiranja in normiranja proizvodnje ter medsebojno povezanost, naloge in odgovornosti posameznih služb v tozdu Tehnološka oprema. V drugem pa naj bi porazdelili funkcijo vzdrževanja med centralno vzdrževalno enoto v tozdu Tehnološka oprema in vzdrževalnimi enotami po tozdih s serijsko proizvodnjo. Natančneje želimo opredeliti tudi ekonomski odnos s kupci naših proizvodov in storitev, s standardizacijo stroškov bi naj dobili tudi jasnejšo sliko poslovanja. Zaradi heterogenosti proizvodnih dejavnosti, ki se odvijajo v našem tozdu, je nujen prehod na računalniško podprt informacijski sistem za vodenje proizvodnje. Naloge, ki so pred nami, ne bodo dopuščale lagodnega življenja, vendar naš cilj je jasen. Doseči moramo večjo produktivnost in sodobno organiziranost. Rudi Plešnik TOZD PROIZVODNJA RAČUNALNIŠKIH IN PROCESNIH NAPRAV Večja produktivnost Povečanje produktivnosti v tozdu PRNP. Nihanja v oskrbi z materialom. Se vedno so problem zaloge gotovih izdelkov! V proizvodnji terminalne opreme je bilo doslej od 4700 načrtovanih terminalov izdelano skupno 2055 terminalov ali 43,7 %, v tretjem tromesečju 892 ali 74 %. Opazen je dvig produktivnosti, ki pa močno niha, zaradi odvisnosti od oskrbe tako domače kot iz uvoza. Predvsem je bila motena proizvodnja, zaradi nerednih dobav usmernikov in neustrezne kakovosti raznih sklopov. Tudi proizvodnja nove generacije terminala TP 103 PAKA 3000 ni stekla pravočasno, ker se je zataknilo pri dobavi tiskanih vezij in določenih uvoznih elementov, medtem ko se tehnološke in kadrovske aktivnosti bile pravočasne. Od načrtovanih 28 projektnih sistemov smo v proizvodnji prosecnih sistemov izdelali in dobavili 10 sistemov PLK 1000 ali 36 % letnega načrta. Teh projektov PLK 1000 bi lahko sicer izdelali več, vendar zanje ni bilo pogodb. V proizvodnji medicinske opreme in sklopov GA je letni načrt realiziran s 75 % in pričakujemo, da bo do konca leta letni načrt tega oddelka izpolnjen. Še vedno pa imamo problem z zalogami gotovih izdelkov, zlasti medicinske opreme in terminalov TP 101. Ocenjujemo, da se je v našem tozdu, ki zaposljuje 96 delavcev, povečala produktivnost od lanskih 18 % na sedanjih 45 %. Tudi koriščenje časovnega fonda je boljše kot lani, saj so se izostanki zmanjšali za približno 2 %„ medtem ko je bil povprečni osebni dohodek kar obkoli 25 % pod republiškim povprečjem. Marko Vižintin Gorenje Commerce ^ 1 ■ v*v v Nova trzisca Težaven položaj na področju izvoznega trženja. Otežena oskrba z domačega trga. Obvladovanje prodajnih poti tudi za ostale programe sozda Gorenje! Pogoji za prodajo, predvsem bele tehnike, so se na svetovnem trgu zelo poslabšali, v posameznih državah EGS se pojavljajo tudi težnje po zapiranju trga z administrativnimi ukrepi za zmanjševanje uvoza. Trg pa nam zapirajo tudi ceneni proizvodi iz držav področja SEV. Storili smo vse, da bi aktivirali nova tržišča, kar nam je zlasti uspelo na Kitajski, reaktivirali pa smo tudi grško in italijansko tržišče. Tudi v državah SEV svoje izvozne aktivnosti jačamo, tako da upravičeno pričakujemo v prihodnosti pozitivne rezultate. Nekoliko drugačen je položaj na domačem tržišču, zlasti pri zamrzovalnikih in delno pri hladilnikih je večje povpraševanje kot pa ponudba. Umirilo pa se je povpraševanje po drugih izdelkih, zaradi visokih cen, manjšega števila novih stanovanj in investicij ter nizke kupne moči. Popolnoma pa je upadlo povpraševanje po črno-belih televizijskih sprejemnikih. V maloprodaji smo v tem času dosegli zadovoljive rezultate in pričakujemo, da bomo do konca leta uresničili načrtovano. Od začrtanega odstopajo le posamezni prodajni centri (Bihač, Sarajevo, Priština), kjer bomo morali sprejeti nujne ukrepe za izboljšanje položaja. Tako ne uresničujemo predvsem izvoznih načrtov, pralnih ^strojev smo na primer izvozili le 43 % letnega plana. Čeprav je izvoz v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta presežen za 13 %, povprečno dosegamo plan izvoza le 60 %. Predvidevanja za domači trg smo dosegli z indeksom 95, v maloprodaji pa z indeksom 104. V zadnjem času so se povečale zaloge, zaradi povečanja cen na domačem trgu, vse večjega pritiska konkurenčnih proizvodov na tujem trgu in vedno manjše kupne moči pri proizvodih trajnejše vrednosti. Oskrba z materiali in podsklopi z domačega trga je bila v devetih mesecih precej otežena, medtem ko podobnih težav pri uvozu nismo imeli. Težave pri domačih dobaviteljih so se pojvaljale zaradi njihove izvozne naravnanosti, nizkih proizvodnih kapacitet in iztrošene tehnologije. Kljub temu pa ugotavljamo, da se polažaj umirjain da bomo proizvodnjo oskrbovali iz uvoza le z reprodukcijskim materialom, ki ga na domačem trgu ni ali pa ga ni dovolj oziroma ni ustrezne kakovosti. V zadnjem času se pojavljajo vse večje likvidnostne težave tako pri dinarskih kot pri deviznih sredstvih. V preteklih 9 mesecih smo uspeli našim dobaviteljem participirati 1,7 milijarde deviznih dinarjev in smo tako zadostili njihovim potrebam po uvoznih komponentah. V tem času so se cene reprodukcijskega materiala na ^lomačem trgu povečale za povprečno 24,5 %, medtem ko smo uspeli cene iz uvoza v povprečju obdržati na istem nivoju. Zaloge reprodukcijskega materiala so se avgusta v primerjavi z januarjem povečale za 27 %, zaradi nespoštovanje planov in spreminjanja proizvodnih planov. V zadnjem tromesečju tega poslovnega leta moramo znižati zaloge za najmanj 500 milijonov dinarjev. Obdržati pa moramo tudi enakomerno nabavo, cene ter raven kakovosti vzhodnih materialov. Pomemben je podatek, da pretežni del proizvodov Gorenja SOZD izvozimo na tržišča ,s konvertibilno valuto preko lastnih Poslovnih enot. Še vedno je sicer vidna usmerjenost na trženje izdelkov bele tehnike, vendar pa se že kažejo konkretni rezultati pri obvladovanju prodajnih poti tudi za ostale programe v okviru sozda Gorenje. Z uvajanjem sistema informiranja in finančne kontrole PET že dosegamo konkretne rezultate pri obvladovanju večine poslovnih in finančnih dogodkov v PET, kar nam omogoča hitrejše preventivno delovanje. V Gorenju H eIlas smo s sklepov delavskega sveta uvedli likvidacijski postopek, ker niso bili izpolnjeni bistveni pogoji za uspešno izvedbo sanacije s strani grških bank in sindikatov. Sanacija Gorenja Korting Italija pa se z rahlimi odkloni uresničuje. Firmo naj bi konsolidirali v skromnejših okvirih in s pridobitvami čvrstih tržnih pozicij. Cilji sanacije na področju terjatve, obveznosti in zalog se v PET ne uresničujejo v celoti, kar pa je posledica spremenjenih pogojev deviznega poslovanja v SFRJ in izvenplanskih obveznosti PET, zaradi reševanja tekočega problema reprodukcije v proizvodnih organizacijah Gorenja. S proizvodnih trakov smo prevzemali izdelke tekoče, zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev pa smo imeli težave z njihovo odpremo, manjkalo pa nam je tudi delavcev. Dobra organiziranost in preventivno vzdrževanje vozil pa sta nam kljub temu omogočala tekoče delo. Tudi delo v sektorju cerinsko-špedicijskih poslov je potekalo brez večjih nihanj, zaradi tečajnih razlik Pa so se povečali stroški poslovanja. Transportne tarife so bile sicer nespremenjene, razen rasti zaradi večanja tujih valut, ki služijo kot osnova za izračun transportnih uslug. Ob obravnavi devetmesečnih rezultatov poslovanja v Gorenju Commerce moramo posebno pozornost posvetiti izvajanju sanacijskega programa, ki je naš izhodiščni dokument, na katerega morajo biti vezane tudi vse naše aktivnosti. Vse kadrovske, organizacijske in razvojne zmogljivosti za nastop na tujem tržišču moramo še bolj aktivirati ter podrediti tržnim zahtevam. Kadrovsko moramo okrepiti predvsem tista področja, ki so v neposrednem stiku s trženjem. Naša uspešnost je v največji meri odvisna od uspešnega trženja, predvsem na tujih tržiščih. Ob dobrih izvoznih in prodajnih rezultatih bomo lažje premoščali probleme oskrbe ter dinarske in devizne likvidnosti. Nadaljevati moramo tudi z vzpostavljanjem informacijskega sistema za pravočasno spoznavanje eventualnih motenj v PET in s takšno kadrovsko politiko, ki bo zagotovilo še močnejšo povezanost med PET in matičnim podjetjem. Pri izvozu pa tudi na nekaterih drugih področjih, zaostajamo za načrtovanim, zato moramo oceniti realizacijo po sektorjih in sprožiti vse potrebne aktivnosti, da bi se ob koncu leta čimbolj približali zastavljenim ciljem. Posebno pozornost namenjamo zalogam, kajti stroški obresti po-/nembno vplivajo na naš dohodkovni položaj. Joško Vučem ilo Gorenje Servis Izpolnjen plan Pričetek industrijskega obnavljanja ekranov za barvne televizorje. Kljub manjšem številu zaposlenih povečan obseg storitev! Plan storitev za prvih devet mesecev smo realizirali 100 %, od tega je bilo posegov v garanciji za 21 % več kot smo planirali, pogarancijskih storitev pa smo opravili za 7 % manj. Število posegov v garanciji je (Nadaljevanje na 8. strani) FINANČNI USPEH V PRVIH DEVETIH MESECIH 1984 Celotni Porabljena TOZD, DO prihodek sredstva Dohodek Čisti dohodek A kum u lacija V 000 din Izguba ŠTEDILNIKI 4,919.188 4,362.304 556.884 232.194 42.807 PRALNO POM.TEHNIKA 12,757.058 1 1,808.173 948.885 295.987 84.472 ZAMRZ. HLADIL. TEH. 1 1,781.355 10.485.919 1.295.436 383.767 52.743 MG A NAZARJE 826.499 606.326 220.173 135.743 56.805 galvana 1,211.645 1.005.955 205.691 60.603 8.227 KONDENZATORJI 746.225 667.935 78.289 41.839 4.463 KOMPRESORJI 1,889.307 1.809.565 79.743 31.733 55.917 GOSTINSKA ENOTA 185.196 153.595 31.601 25.033 214 DSSS GA 524.294 189.455 334.839 276.996 - DO GOSPODINJSKI AP. 34.840.768 31.089.226 3.751.542 1,483.894 255.323 POHIŠTVO 646.597 487.612 158.986 57.943 3.725 GRADBENI ELEMENTI 627.646 432.936 194.709 128.678 53.541 DO NOTRANJA OPREMA 1.274.244 920.548 353.695 186.622 57.266 tehnološka oprema 753.875 413.412 340.464 242.395 18.657 POSLOVNA OPREMA 1.070.082 829.761 240.321 61.075 5.862 DO PROCESNA OPREMA 1.823.957 1.243.172 580.785 303.470 24.519 elektronika šir. POT. 2.450.973 4.224.043 3,186.826 SKUPAJ GORENJE TGO 40,389.941 37,476.991 4,686.022 1.973.985 337.107 3,186.826 DSSS GORENJE SOZD 206.075 161.102 44.973 37.286 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 70.035 22.751 47.284 37.984 4.031 gorenje SERVIS 2,165.119 1,113.042 1.052.078 669.526 168.919 gorenje commerce 5,740.533 3,694.675 2.045.908 448.047 86.642 gorenje interna banka 24.766 21.725 Gorenje Servis (Nadaljevanje s 7. strani) delno večje zato, ker je v tem letu na tržišču povečana količina izdelkov, delno pa je tudi res, da se je pri nekaterih izdelkih povečalo število napak. Ker smo na ta problem opozorili pravočasno, v zadnjem četrtletju pričakujemo padec števila storitev v garanciji. Svoje naloge smo zelo uspešno realizirali v servisnih m režah Vojvodine, Makedonije, Slovenije in Srbije, svoje polletne rezultate pa sta izboljšali tudi servisni mreži Hrvatske in Črne gore. V zadnjem tromesečju zaskrbljuje le izpolnjevanje plana servisne mreže Bosne in Hercegovine, kjer so za 9 % poslabšali rezultate, dosežene v prvem polletju. V zadnjih treh mesecih smo industrijsko ob no vrli 800 ekranov za barvne televizorje, kar je sicer 1103 manj kot smo planirali, vendar si delavci prizadevajo, da bi do konca leta opravili planirano število posegov. V primerjavi z istim obdobjem lani smo imeli^za 3,2 % manj serviserjev, skupno število zaposlenih je manjše za 1,3 %, kljub temu pa smo obseg storitev povečali za 7 %. Efektivne ure smo povečali za 6,8 %, bolniško do 30 dni smo znižali za 7 %, nad 30 dni pa za 14 %. Ta cilj smo si zastavili, ko smo uvajali sistem delitve po rezultatih dela. Sistem moramo dograjevati še naprej, saj mora biti vsak delavec stimuliran tudi z nagrajevanjem po rezultatih opravljenega dela. Takrat tudi ne bo vprašljiv rezultat posameznika, pa tudi ne celotne delovne organizacije. Todor Dm itrovič Gorenje Interna banka Likvidnostni položaj, ki je povzročal v prvem polletju največ težav, se postopoma izboljšuje. Prizadevanja za dosego čim krajše vezave sredstev v nedenarnih oblikah! Tudi v zadnjih devetih mesecih je Gorenje Interna banka oziroma njena delovna skupnost tako kot v preteklosti delovala v skladu s programom dela s področja financ. Poleg plačilnega prometa smo v sklopu mobilizacijske, integracijske in kreditne funkcije skrbeli za sredstva in za pravočasno vračilo sredstev. Pri svojem delu smo se soočali predvsem z likvidnostnimi problemi, ki so bili izraziti zlasti v prvem polletju, zaradi tekočih rezultatov poslovanja pa se ta likvidnostni položaj postopoma izboljšuje. Proces postopne finančne sanacije bomo izvedli z nadaljevanjem izvozne usmerjenosti. Na ta način bomo pridobili trenutno najcenejša sredstva. Obrestna mera izvoznih kreditov je trenutno 33 odstotna, medtem ko je splošna obrestna mera, ki se giblje v odvisnosti od inflacije, že 52 %. Ustvarjanje tekoče akumulacije moramo ohraniti ter v politiki delitve dohodka razporediti del dohodka za pokritje obratnih potreb. Nujno moramo izboljšati koeficient obračanja zalog. Doseči moramo čim krajšo vezavo sredstev v takšnih nedenarnih oblikah kot so zaloge, nedokončana proizvodnja in terjatve. V letošnjem letu se je delovna skupnost GIB vsebinsko in organizacijsko spremenila vendar proces še ni končan dokler organiziranost delovne skupnosti ne bo prilagojena novi organiziranosti finančne funkcije v Gorenju kot celoti. Ne glede na to je bilo delo delavcev aktivno usmerjeno v razreševanje nalog sanacijskega programa. V delovni skdpnosti je bilo ob koncu septembra zaposlenih 48 delavcev ali 17 % manj kot je bilo načrtovano. Tudi predvidene kadrovske strukture nismo dosegli, med drugim tudi zaradi prenizkih osebnih dohodkov. Skupni časovni fond je bil kjub temu komaj 4 % pod načrtovanim, efektivni pa za 5 % nižji, kar priča o boljšem izkoristku delovnega časa in s tem o večji produktivnosti. Izobraževanje Uvod v informatiko in AOP Izobraževalni center Gorenje bo 12. novembra 1984 nadaljeval s tečajem Uvod v informatiko in AOP. Drugi del tega tečaja, prvi je bil že spomladi, bo obsegal 16 ur predavanj, ki bodo v različnih prostorih. Izobraževalni center namreč nima lastnih učilnic. Udeleženci se bodo lahko seznanili s srednjo računalniško tehniko, z razvojem in zgradbo ter delovanjem in programiranjem mikroprocesorjev. Spoznali pa bodo tudi male in hišne računalnike ter oblike uporabe sistema za avtomatsko obdelavo podatkov. Tretji del, ki bo zajemal predvsem seznanitev s terminalom in praktično delo na njem, pa bodo izvedli predvidoma v marcu in aprilu prihodnje leto. Izpolnjevanje proizvodnega načrta 1984 (do 26. oktobra 1984> % 97 96 94 93 93 98 96 99 98 94 100 mm MM 05 .v.v.v.v •:•»»» lil •v.v.v.v vvv. .Vvvvvvv XvXv 90 vvvvvvv vvvvvvv VVVVVVV vvvvvvv vvvvvvv* lili v!wXv AVAViV :;x*xj::: VAVAV XVVVvvv vvvvvvv VAVAV jivivijijij VAVAV •X*X*X*X XvXvX' v.v.v.v.; vXvXv! vXvX « 80 lili •VVVVVVV VAVAV ;a;!vav vvvvvvv; Kvvvvvv X;X;X;X 1111 VVVVVVV* ►VVVVVVV m: >xvx-: vXvXv vvvvvvv !•!•!•! v vvv v.v.v.v v.v.v.v vXvKv •VVVVVVV •vvvvvvv lili lili vvvvvvv >x-X-x Sišiš JANUAR FE^RU. f MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPT. OKT. NOV. DEC. INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Šervis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23. 1. 1974.