PoSfnhs plačana ▼ (fulOrluL
Leto XIX., št. 274
Ljubljana, pfctek 2$. novembra 1938
Cena 2 D?*
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 6
—	Telefon St. 3122 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7«
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocanova uHca S.
—	Telefon fiL 190.
Računi pri pošt. ček. zarodih: LJubljana št. 11.842, Praga Oslo 78.180. Wien št. 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 3123, 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Stara in nova gesla '
Pravkar je De Valera presenetil britansko javnost z novim nastopom, s katerim je javno in uradno ter z vsem poudarkom obnovil že staro irsko zahtevo, da se Ulster združi z Irsko v politično enoto. Naslovil je svojo zahtevo na Veliko Britanijo, češ da je samo ona kriva razdružitve in da je zato ona odgovorna za sedanje stanje ter za posledice, ki bi mogle izvirati iz tega stanja. V Londonu pa stoje na stališču, da je priključek ali nepriključek Ulstra zadeva, ki se tiče Ulstra samega. Ako se Ulster izjavi za združitev, se britanska vlada ne bo upirala, ako pa Ulstrci vztrajajo na odklonilnem stališču, jih London ne bo silil in jih ne more siliti, da bi sledili željam irske vlade v Dublinu. Proti njihovi lastni volji jih britanska vlada ne bo podredila Irski. K temu je samo še pristaviti, da so se Ulstrci v nedavnih volitvah izrazili z ogromno večino, da ne marajo o združitvi ničesar slišati ter so s to ple-biscitarno izjavo dali neposreden odgovor Ircem in hkrati navodilo in smernice britanski politiki.
Stvar na Irskem je tedaj j ako preprosta in povsem jasno podana na vseh straneh. Ako se kljub temu oglaša znova De Valera, kaže s tem, da misli zahtevo postaviti na dnevni red prav sedaj, ko se mu zdi ugoden trenutek, da z uspehom pritisne na Ulster in londonsko vlado. Ni še vidno, po kateri poti misli De Valera, da se mu obetajo uspehi, pač si ni težko predočiti, kako smatra De Valera, da je kočljiva mednarodna situacija, v kateri se nahaja Velika Britanija, njegov močen zaveznik. Pred nekaj tedni so zadnje oborožene sile zapustile zadnje postojanke, ki so jih še imele v Corku na Irskem. Britanska obramba si mora zato priti na čisto, kako bo zanaprej njeno sodelovanje z Irsko, kako naj bo v bodoče organizirana borba zoper možnost tujih oboroženih invazij v zraku in na morju. S sovražno razpoloženo, nezavezniško, nezanesljivo Irsko v hrbtu bi ne bilo lahko zagotoviti si popolno varnost na Angleškem. Saj se ob trdovratni nepo-pustljivosti De Valere ni težko zamisliti v čase, ko bi mogel sovražnik Velike Britanije računati z možnostjo podpore iz Irske. Spričo tega postaja interesant-no, kako bo London reagiral na irske zahteve v primeru, ako bi pretnje postajale bolj neprijetne in bi se izkazalo, da smatra Dublin izpolnitev svoje zahteve glede Ulstra kot pogoj za dogovarjanje o skupni vojaški obrambi.
Ako pa pogledamo stvarno na irske zahteve, nam ni treba dosti truda, da ugotovimo, kako so v nasprotju z vodilnimi parolami sodobne Evrope. Saj gre dejansko v De Valerovem programu za zmago historičnih meja zoper dejansko sedanje stanje in zoper odločno izraženo voljo prizadetega prebivalstva. Dejansko je povsem taka situacija, kakor je bila na Češkoslovaškem: historične meje so morale pasti, da je bilo satu-rirano narodno razpoloženje med su-detskimi Nemci. Ako pustimo v nemar druge faktorje,, ki so imeli svojo besedo ob češkoslovaški katastrofi, moremo ugotoviti, da je tam zmagalo načelo narodne meje, kljub drugačnemu historiz-mu in povezanosti v gospodarskem smislu. Ako apliciramo isto merilo na Irsko. bi mogel De Valera zahtevati samo korekturo meje, ki bi mu dala obmejne ulstrske kraje z irsko večino, toda v glavnem bi Ulster ostal zase, vključen v angleško in ne irsko skupnost.
Stara in nova gesla so prišla v konflikt prav tako ob Podkarpatski Rusiji, ki se je vsaj začasno zopet vrnila k temu nazivu. Madžari so hoteli za vsako ceno uveljaviti svoje zahteve po obnovi zgodovinskih meja. Zanje je nedvomno to poglavitni nagib pri trdovratnih poskusih, da si zopet podredijo podkarpatske Rusine, pri čemer je nedvomno zahteva po skupnih mejah s Poljsko le taktična poteza, ki v trenutni situaciji najboljše krije in opira glavno prizadevanje. Toda ne more se reči, da bi bili pogoji v splošnem madžarskemu historizmu ugodni. Iz hitlerjevske Nemčije, ki sedaj v srednji Evropi tako ogromno pomeni, so prihajala že ves čas znamenja, da mu tamkaj niso naklonjeni. Narodni socializem ni tega pokazal samo sedaj, ko je šlo za usodo Podkarpatske Rusije, marveč ponovno tudi že poprej. Nenavadno odločne in jasne besede, ki jih je bilo čitati te dni, stoje v soglasju s politiko, ki so jo glede historistič-nega revizionizma ponovno deklarirali zelo pomembni faktorji nove Nemčije v teku zadnjih let. Afirmacijo nacionalnih meja na škodo zgodovinskih se poudarja z nemške strani tako odločno, da so nastajale v zadnji dobi v tej zvezi že izredno interesantne kombinacije. v časopisju seveda. Ni treba, da se pobliže bavimo s temi kombinacijami. ki niso presegle okvira običajnih političnih kozerij in zato ne zaslužijo večje pozornosti, kakor da se jih spomnimo kot zgovornega primera, kako si je sodobna Evropa v svesti zastarelosti zahtev, temelječih na zgodovinskih osnovah.
Chamb
ANGLEŠKI OBISK V PARIZU
rlain in Halitax sta razpravljala včeraj ves dan s francoskimi državniki o vseh važnih mednarodnih problemih
Pariz, 24. nov. br. Angleški min. predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax sta imela že snoči na večerji, ki jima jo je priredil min. predsednik Daladier v zunanjem ministrstvu prve razgovore z zastopniki francoske vlade. Pri tej priliki jima je bila sporočena tudi vsebina napovedane deklaracije Nemčije in Francije, ki čaka samo še na podpis nemškega zunanjega ministra Ribbentropa.
Današnji razgovori
Oficialni razgovori so se pričeli danes ob 10. v zunanjem ministrstvu in so z opoldanskim odmorom trajali do 18. Opoldne so bili angleški državniki gostje predsednika republike Lebruna, ki je povabil na banket tudi vse člane francoske vlade, predsedni- * ka obeh zbornic, angleškega poslanika v Parizu in francoskega poslanika v Londonu. Zvečer je bil velik sprejem na pariškem magistratu.
Današnji razgovori so se nanašali najprej na francosko-nemško izjavo, o kateri bo še nocoj objavljena posebna izjava francoske vlade. Zunanji minister Bonnet je podrobno opisal razvoj pogajanj z Nemčijo, o katerih je francoska vlada sproti obveščala angleško vlado. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspešnim zaključkom franco-sko-nemških pogajanj, ki jih je označil za važen napredek v razvoju odnošajev med Francijo in Nemčijo. Nadaljnji razgovori so se nanašali predvsem na sodelovanje Francije in Anglije na vojaškem polju. O tem je imel Chamberlain že snoči dolg razgovor s šefom francoskega generalnega štaba, generalom Gamelinom. Na dopoldanskem sestanku so se dotaknili tudi položaja na Daljnem vzhodu. Popoldanski razgovori so bili posvečeni predvsem problemom evropske mednarodne politike, zlasti položaju v srednji Evropi in na Balkanu.
Nocoj bodo francoski in angleški državniki sprejeli domače in tuje novinarje ter jim dali izjave o rezultatu današnjih razgovorov.
Pred objavo francosko-nemške izjave
V	poučenih krogih napovedujejo, da bo še nocoj objavljena važna izjava francoske vlade glede nameravane skupne francosko-nemške izjave, ki naj bi bila podpisana prihodnji teden ob priliki obiska nemškega zunanjega ministra Ribbentropa in ki naj bi imela značaj nenapadalnega pakta. Ves pariški tisk brez izjeme odobrava to zbližanje in smatra, da bo mnogo pripomoglo k poglobitvi sodelovanja med obema državama in k pomirjenju srednje Evrope. S posebnim zadovoljstvom beleži francoski tisk nemška zatrdila, da smatra Nemčija sedanje državne meje s Francijo za končnoveljavne, želi pa, da se razčisti tudi vprašanje, ali se nanaša ta izjava tudi na meje sedanjih francoskih kolonij, ki obsegajo delno tudi bivše nemške kftlonije.
Usoda francoskega pakta z Rusijo
V	zvezi z napovedano skupno francosko-nemško izjavo razmotrivajo današnji listi tudi o francosko-ruskem paktu in postav-
ljajo vprašanje, ali ima ta pakt po mona-kovski spremembi mednarodnega položaja sploh še kako vrednost. Pri tem opozarjajo tudi na debato na včerajšnji seji finančnega odbora poslanske zbornice, kjer so prav tako razmotrivali to vprašanje. Bivši min. predsednik in zunanji minister La-val je zahteval, naj se pakt z Rusijo takoj odpove, bivši zunanji minister Paul Bon-cour pa je zastopal nasprotno mnenje, da je treba ohraniti stara prijateljstva in zavezništva ter pridobivati nova. Francija ne bo prav nič škodovalo, če bo poleg jamstva Nemčije lahko računala v obrambo svojih interesov in svojih državnih mej tudi na podporo Rusije.
Komunike
Pariz, 24. novembra, br. O današnjih mzgovori med francoskimi in angleškimi državniki je bil nocoj izdan naslednji komunike:
Obisk angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra lorda Halifaxa je dal francoskim ministrom priliko, da so Izmenjali misli z angleškimi tovariši o vseh glavnih vprašanjih, ki se tičejo skupnih interesov obeh držav, vključno vprašanja, ki se nanašajo na državno obrambo in na diplomatsko akcijo. Razgovori so ponovno pokazali popolno soglasje v splošni orientaciji politike obeh držav, ki je inspirirana po enaki skrbi za ohranitev in učvrstitev miru.
Po objavi komunikeja je podal angleški ministrski predsednik Chamberlain po francoskem in angleškem radiu kratko izjavo, v kateri je izrazil svoje zadovoljstvo z današnjimi razgovori. Posebno zadovoljstvo ga navdaja nad uspešnim zaključkom pogajanj za skupno francosko-nemško izjavo, ki bo zgrajena na istih osnovah kakor je monakovska skupna izjava Anglije in Nemčije.
Obisk pri Gamelinu
Pariz, 24. nov. o. Angleški ministrski predsednik Chamberlain se je danes sestal tudi s šefom francoskega generalnega štaba generalom Gamelinom. »Pariš Midi« poroča, da ga je Gamelin skušal pridobiti za uvedbo obče vojaške obveznosti v Angliji,
Chamberlainov sestanek z vojvodo Windsorskim
Pariz, 24. novembra, h. V tukajšnjih dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo ministrski predsednik Chamberlain po končanih razgovorih s francoskimi državniki imel najbrže jutri popoldne sestanek z vojvodo Windsorskim, ki stanuje v bližini Pariza, ki mu pripisujejo v diplomatskih krogih veliko važnost. Kakor znano, se je Chamberlain najbolj protivil poroki vojvode Windsorskega z gospo Simpsonovo in nekako izsilil abdikacijo bivšega angleškega kralja. V pariških krogih sodijo, da je Chamberlainov sestanek vsekakor v zvezi s pomirjenjem med vojvodo Windsorskim in angleškim dvorom. Za zelo verjetno smatrajo, da bo po oficielnem pomirjenju angleški kralj poveril vojvodi Windsor-skemu važno misijo v angleških kolonijah in dominionih. Kakor znano, je vojvoda Windsorski v vsem angleškem imperiju |Uno popularen.
Francijo pretresa zopet stavkovno gibanje
Stavka železničarjev in rudarjev — Levičarji napovedujejo novo splošno stavko
Pariz, 24. nov. br. Stavkovni pokret ▼ Franciji se vedno bolj širi. Levičarji napovedujejo, da bodo organizirali splošno stavko, ki bo po svojem obsegu prekosila vse dosedanje stavke v Franciji Stavka bo zajela vse panoge gospodarstva ter se bodo tokrat delavstvu pridružili tudi državni nameščenci. Ta napoved se delno že uresničuje. Danes so pričeli že stavkati železničar-/i, in je bil ves blagovni promet ustavljen. Za sedaj se vzdržuje samo še osebni promet. Tudi v velikem delu francoskih rudnikov je delavstvo že ustavilo delo. Prav tako se stavka naglo širi v kovinski indu-
Prav za prav spada v bistvu v isto serijo tudi zahteva po obnovi Palestine. Palestina je danes dejansko po veliki večini arabska dežela in je bila še bolj ob času, ko je nastala Balfour-jeva deklaracija. Vsa akcija za obnovo sionske države pomeni dejansko prizadevanje za obnovo zgodovinske tvorbe, za uveljavljenje historičnega stališča. Resnica je sicer, da se ie tu stvar kamplicirala s posebnim značajem židovskega narodnega problema in zlasti s svetovnimi težavami židovskih beguncev, toda v jedru ostane vendarle resnica, da je židovska država v Palestini zahteva po popravku zgodovine in da se more realizirati le v konfliktu in v borbi zoper živo sodobnost, zoper moderni nacionalizem. Ta dejstva dajejo arabski stvari krepko oporo in jo jačijo doma in na zunaj, Zidom pa ustvarjajo čedalje večje težave, podobno kot zastopnikom historizma drugod po Evropi.	___
atriji. Stavku joči so povsod zasedli tovarne, zaradi česar je ponekod prišlo do krvavih spopadov z orožništvom, ki ima nalog izprazniti tovarne in preprečiti sabotažo. Vlada je odredila stroge ukrepe in je odločena za vsako ceno streti odpor delavstva. Zaradi tega je tudi prepovedala do nadaljnjega vsa zborovanja, da bi s tem preprečila propagando za splošno stavko.
Nedaleč od Lillea je pričelo stavkati delavstvo v premogovnikih Ancina. Stavkajo v petih rovih, ki so jih zasedli in izmed katerih je tri mobilna garda že izpraznila. Dopoldne je začelo stavkati tudi delavstvo v Rouenu ter je zasedlo več tovarn. Posredovala je policija, ki je v teku dneva nekaj tovarn že izpraznila. V Valencienne-su so se stavkujoči uprli.
V okolici Valenciennesa stavka v premogovnikih 10.000 delavcev, dočim jih stavka v tamošnjih tovarnah 25.000. Od stavke prizadeti industrijci so se brzojavno pritožili pri ministrskem predsedniku in ministru za delo.
Bodenschatzova
misija v Angliji
London, 24. nov. o. »News Chronicle« poroča, da je imel general Bodenschatz, ki se je le pičlih 24 ur mudil v Londonu, trojno nalogo: 1. Spoznati razpoloženje onih angleških konservativnih krogov, ki so ne glede na zadnje dogodke v Nemčiji še količkaj naklonjeni nemški stvari. 2. Dognati srtališče, ki ga ti krogi zavzemajo do nemških kolonialnih zahtev. 3. Ugotoviti vtis, ki ga je nemška p "'litija v prilog arabskim upornikom v Palestini
napravila v Angliji. List zatrjuje, da so bili rezultati informativnega obiska nemškega letalskega generala do kraja negativni. Ena izmed posledic njegovih zaključkov bo vsekakor ta. da maršal G&-rtng zaenkrat ne bo prišel v London na obisk, kakor je to prvotno nameraval v zvezi z že ponovno napovedanimi pogajanji za omejitev letalskega oboroževanja.
Nemčija namerava sedaj svoje predloge za ureditev razmerja med letalskimi silami velesil forsirati v Franciji. Poleg že napovedanih gospodarskih pogajanj naj bi se na osnovi francosko-nemške deklaracije nemudno pričela tudi pogajanja za letalski pakt, ki bi se jim morala naknadno nujno priključiti tudi Anglija. V tem okviru pa se namerava Nemčija sporazu-
meti B Francijo še posebej o nedopustno-ertl bombardiranja nezaščitenih krajev.
Odhod poslanika Dickhofa iz Amerike
New York, 24. nov. AA. Nemški poslanik Dickhof je snoči odpotoval v Nemčijo. Preden se je vkrcal, je izjavil novinarjem, da obžaluje protinemške in protinacistične demonstracije, ki so se pripetile pri odhodu nekaterih ladij v Nemčijo. Na vprašanje dopisnika Reuterja, kdaj se bo vrnil v Zedinjene države, je odgovoril: Zares vam ne morem ničesar točnega povedati.
Demonstracije levičarskih skupin
Pariz, 24. nov. o. Pariški državniški razgovori so se pričeli v znamenju demonstracij levičarskih skupin, ki so se snoči ob priliki sprejema razpostavile v špalir množic in v zboru z dvignjenimi pestmi vzklikale: Doli z Monakovom! Policiji, ki je energično intervenirala, je uspelo preprečiti resnejše nemire, vendar pa Je bil vtis teh incidentov dokaj mučen.
Novi prezident ČSR
bo izvoljen v sredo
Izvoljen bo dr. Emil Hacha, za predsednika osrednje vlade pa bo imenovan dr. Rudolf Beran
Praga, 24. novembra, h. Danes so se vrnili v Prago slovaški delegati, ki sodelujejo pri razgovorih o ureditvi perečih notranjepolitičnih problemov.Glede izvolitve prezidenta republike Je že dosežen popoln sporazum. Edini kandidat ostane predsednik vrhovnega upravnega sodišča dr. Emil Hacha. Narodno predstavništvo bo sklicano za sredo ob 10.30, da izvrši po ustavi predpisano volitev.
Glede sestave bodoče vlade Se ni dosežen podroben sporazum, v načelu pa je že sklenjeno, da bo za predsednika osrednje vlade imenovan narodni poslanec dr. Rudolf Beran, predsednik nove stranke narodnega edlnstva, da bo imela tako ta vlada močno zaslombo v najmočnejši parlamentarni skupini. V vladi bodo poleg politikov tudi strokovnjaki in nekateri generali.
Komunistični poslanci in senatorji so sklenili, da se volitve prezidenta ne bodo udeležili. Zato je verjetno, da bo dr. Hacha izvoljen soglasno.
Zasedba zamenjanega ozemlja
Liberec, 24. nov. w. Po dogovoru med nemško in češkoslovaško vlado o novi meji med Nemčijo in CSR se je izpraznitev posameznih obmejnih krajev pričela danes. Ob 9. dopoldne so se na obeh straneh umaknile oblasti, ob 10. pa so vkorakale v izpraznjene kraje z obeh strani določene čete ter jih zasedle.
Poziv Nemcem na češkem
Praga, 24. nov. AA. (CTK) Bivši predsednik nemškega parlamentarnega kluba poslanec Kundt, ki je sedaj predsednik nemške nacionalno-socialistične stranke v ČSR, je poslal preko radia podtanleo Nem-
oem ▼ CSR, v kateri Jih poziva, naj se ne vznemirjajo in naj ne dajo povoda, da bi jih kdo izzival o priliki končne določitve češkoslovaško - nemških meja. Kundt Je pristavil, da so Nemci v CSR lahko prepričani, da si bodo v najkrajšem času na podlagi novih pravic manjšinskih skupin zagotovili svoj obstoj in svojo bodočnost na široki in popolni osnovi. Doba razburjenj se je končala, a sedaj se začenja čas novega dela.
Obnova normalnega prometa z inozemstvom
Praga, 24. nov. br. Uradno objavljajo, da bo po sklenitvi sporazuma o ureditvi železniškega prometa z Nemčijo in Madžarsko s 1. decembrom obnovljen normalni promet na vseh železniških progah in zopet uvedene redne direktne zveze brzovlakov med Prago, Berlinom, Parizom, Dunajem, Budimpešto, Beogradom in Bukarešto in Varšavo, v kolikor niso bile obnovljene že dosedaj.
Prepoved socialističnih strank na Slovaškem
Bratislava, 24. novembra. A A. (CTK) t Slovaški notranji minister je včeraj izdal odlok, s katerim ukinja delovanje nemške socialno-demokratske stranke na Slovaškem. Odlok pravi, da bi utegnila delavnost te stranke po eni strani poslabšati dobre odnose Slovaške s sosednimi državami, po drugi strani pa omajati javno varnost in mir na Slovaškem. Sporedno s tem je bila prav tako prepovedana madžarska socialno demokratska stranka. Listi pristavljajo, da gre tu samo za načelen odlok, kajti ta stranka je po odstopitvi južne Slovaško Madžarski imela silno m-"''--i l:r^g č^nov.
Odločna nemška detnarša v Varšavi in Budimpešti
Nemška vlada je službeno sporočila poljski in madžarski vladi, da ne bo dopustila morebitnega napada na
Podkarpatsko Rusijo
Budimpešta, 24. nov. br. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih je vzbudilo silno pozornost dejstvo, da je bila madžarska propaganda proti sedanjemu položaju Podkarpatske Rusije danes nenadoma ustavljena. Zatrjuje se, da je to posledica nemške demarše v Budimpešti. Nemška vlada Je po teh Informacijah službeno sporočila madžarski vladi, da smatra dunajsko razsodbo za končnove-ljavno ureditev češkoslovaškega problema ter da se bo zoperstavila vsaki nadaljnji spremembi meja češkoslovaške republike. Enak korak je napravila nemška vlada tudi v Varšavi.
London, 24. novembra, br. »Dailjr Telegraph« poroča iz Berlina, da je nemška vlada izvršila demaršo v Budimpešti in Varšavi ter obvestila poljsko in madžarsko vlado, da ne bo dopustila nobene spremembe državnih meja češkoslovaške republike, ker smatra, da Je s končno ureditvijo teh meja avtomatično stopilo v veljavo jamstvo velesil. Nemška vlada je obenem zahtevala takojšnjo likvidacijo terorističnih akcij in ustavitev sleherne propagande za odcepitev Podkarpatske Rusije od češkoslovaške republike.
Londonski alarm o poljskih in madžarskih naklepih
London, 24. nov. h. »Evening Standard« je objavila danes v senzacionalni obliki vest, da sta se Poljska in Madžarska brez ozira na posledice, ki bi utegnile nastati v mednarodnem političnem položaju odločili anektirati Podkarpatsko Rusijo. Poljska je že koncentrirala na meji sedem divizij. Enake vojaške ukrepe je izvedla Madžarska. Vkorakanje poljskih in madžarskih čet naj bi se izvršilo že 27. no-?mbra.
Rumunska vlada je sinoči obvestila an-
gleško in francosko vlado o nameravanem vpadu Poljske in Madžarske v Podkarpatsko Rusijo. Angleški in francoski ministri so imeli ponoči v Parizu dolgo posvetovanje o tem vprašanju. Po informacijah »Evening Standarda« sta Chamberlain in Halifax nasvetovala Franciji, naj se za enkrat v tej zadevi ne eksponi-ra in naj ne napravi nobene diplomatske akcije, ki bi mogla še bolj poslabšati odnošaje med Francijo in Poljsko.
Slične informacije prinaša tudi »Evening News«, ki še pristavlja, da sta o tem danes razpravljala tudi rumunski kralj Karol in kancelar Hitler. Rumunski kralj je izrazil zaskrbljenost Rumunije zaradi nameravane akcije Poljske in Madžarske ter opozoril nemškega kancelarja na nedo-gledne posledice, ki bi se utegnile izcimiti iz tega.
čsl. nota velesilam
Praga. 24. nov. h. Zaradi neprestanega rovarenja Madžarske in Poljske proti Podkarpatski Rusiji je češkoslovaška vlada storila potrebne korake v Londona, Parizu, Berlinu in Rimu z zahtevo, da se takoj uveljavijo v monakovskem sporazumu zagotovljena jamstva velesil za novo določene meje češkoslovaške republike.
Nemški opazovafec v Podkarpatski Rusiji
Praga, 24. nov. br. Po nalogu nemške vlade je svetnik nemškega poslaništva v Pragi dr. Hoffmann odpotoval v Podkarpatsko j Rusijo, da se osebno prepriča o položaju ter poroča nemški vladi. Poslanski svetnik Hoffmann je prepotoval vso Podkarpatsko Ukrajino. Povsod so ga sprejeli župani ter mu izrazili >: :1 jo pr ebi valstva, da ostan« Podkarpatska R u ija v sklopu češkoslova* ške republike.
Kralj Karol pri Hitlerju
Razpravljala sta o položaju v srednji Evropi ln madžarskih revizionističnih stremljenjih
Berlin, 24. nov. br. Na povratku Iz Londona v Bukarešto je davi prispel rumunski kralj Karol v spremstvu prestolonaslednika Mihaela v Monakovo, odkoder je z avtomobilom krenil v Berchtesgaden, da obišče kancelarja Hitlerja. Sestanek, ki mu je delno prisostvoval tudi zunanji minister Ribbentrop, je bil v Hitlerjevi vili na Berghofu. Razgovor med obema državnima poglavarjema je trajal nad dve uri. Po razgovoru je priredil Hitler na čast rumunskemu kralju in njegovemu spremstvu intimno zakusko, nakar se je kralj Karol z avtomobilom vrnil v Monakovo ln se zvečer vrnil v Bukarešto.
V poučenih krogih zatrjujejo, da sta kralj Karol in kancelar Hitler razpravljala o novem položaju v srednji Evropi ter se dotaknila tudi madžarske revizionistične propagande. Kralj Karol je obvestil kancelarja Hitlerja o stališču Rumunije glede Podkarpatske Rusije. Rumunija se odločno protivi skupni meji Poljske in Madžarske, ker bi bila s tem prekinjena neposredna zveza med Rumunijo in Češkoslovaško ln preko nje tudi z Nemčijo. Prav tako odklanja Rumunija najodločneje vse nadaljnje revizionistične težnje Madžarske in je trdno odločena skupno s svojimi zavezniki braniti svoje sedanje državne meje tudi z orožjem. Merodajni nemški krogi docela odobravajo to stališče Rumunije in izjavljajo, da more Rumunija v tem pogledu računati z vso podporo Nemčije.
Bukarešta, 24. nov. br. V tukajšnjih krogih so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest o sestanku kralja Karola z nemškim kancelarjem Hitlerjem. V političnih krogih prevladuje vtis, da bo ta sestanek mnogo pripomoeel k razčiščenju položaja v srednji Evropi in k nadaljnjemu zboljšanju odnošajev med Rumunijo in Nemčijo.
London, 24. nov. h. »Daily Telegraph«
poroča, da se je današnji razgovor med kraljem Karolom in kancelarjem Hitlerjem nanašal izključno na problem Podkarpatske Rusije. Rumunija je po zatrjevanju
merodajnih berlinskih krogov sarzek v tem vprašanju enako stališč« kakor Nemčija in najodločneje odklanja vse poljske in madžarske ambicije. Zarodi napetega položaja, ki je nastal spričo nameravane akcije Poljske in Madžarske, je rumunski kralj predčasno zaključil svoje bivanje v Nemčiji in je fe nocoj odpotoval v Bukarešto. Prvotno se je nameraval iz Mona-kova vrniti na grad Sigmaringen. Za jutri je bil napovedan lov, ki ga je nameraval prirediti na čast rumunskemu kralju maršal Goring, ki pa je bil dane« nenadno odpovedan.
Sestanek Pirowa s Hitlerjem
Monakovo, 24. nov. AA. br. Davi ob 7.40 je prispel iz Vratislave v Monakovo južnoafriški vojni minister Pirow V njegovem spremstvu sta bila nek polkovnik in tajnik zunanjega ministrstva v Berlinu Iz Monakova je Pirow odpotoval z avtomobilom v Berchtesgaden, kjer ga je ob 10. dopoldne sprejel kancelar Hitler, ki je imel z njim v navzočnosti zunanjega ministra Ribbentropa nad eno uro trajajoč razgovor. Popoldne se je Pirow preko Monakova vrnil v Berlin, v soboto pa bo odpotoval v Rim. O vsebini njegovih razgovorov s Hitlerjem nI bilo izdano nikako uradno poročilo.
Obisk belgijskega kralja na Nizozemskem
Amsterdam, 24.. nov. A A Snoči je bil v prostorih belgijskega poslaništva sprejem na čast belgijskemu kralju Leopoldu. Ob 11.30 je kralj odpotoval v Haag, odkoder se bo vrnil v Belgijo.
Nizozemska kraljica Viljemina bo vrnila obisk belgijskemu kralju Leopoldu v začetku prihodnjega leta ali pa spomladi.
Bruselj, 24. nov. AA Ob 13.15 se je kralj Leopold III. vrnil iz Haaga v Bruselj.
adžarska vladna kriza
Strmoglavljenje Imredyjevega kabineta — Daranyi zopet v ospredju — Možnost razpusta parlamenta
Budimpešta, 24. nov. h. Danes je bilo
izdano uradro poročilo, da je ministrski predsednik dr. Imredy snoči po seji ministrskega sveta ki je trajala pozno v noč, podal ostavko svoje vlade. Regent Horthy je ostavko sprejel in poveril sedanji vladi vodstvo državnih poslov do sestave nove vlade.
Poslanska zbornica se je sestala danes dopoldne ob 10., da bi pričela razpravo o deklaraciji vlade. Takoj po otvoritvi seje je ministrski predsednik Imredy prečital dekret regenta Horthyja, s katerim so seje poslanske zbornice odgodene do 1. decembra. Čeravno je bila današnja Feja zelo kratka, je vendar ponovno prišlo do zelo burnih nastopov. Vladni poslanci to burno zahtevali odstop podpredsednika rbornice, ki je prešel v opozicijski tabor, »pozicija pa je protestirala proti predsedniku zbornice, ki je ostal zvest vladi, ln zahtevala njegov odstop. Vladna večina je nato začela klicati opoziciji: Ven z ljudsko fronto!
Po seji parlamenta Je sklical Imredy konferenco vseh vladnih poslancev ln jim sporočil, da je bila ostavka vlade sprejeta. Obenem je najavil, da vodi pogajanja s krščansko ljudsko stranko, ki ima 17 poslancev. Ce se mu posreči pridobiti to stranko, potem bi bilo mogoče dobiti v parlamentu malo večino, ki bi omogočila nadaljni obstoj sedanje vlade. Napovedal je tudi, da bo regent Horhy konzultiral
vse voditelje političnih skupin, preden se bo odločil, komu naj poveri mandat za sestavo nove vlade.
Med tem se je zbrala pred parlamentom skupina kakih 600 dijakov, ki je klicala regentu Horthyju in ministrskemu predsedniku Imredyju ter demonstrirala proti opoziciji. Policija je demonstrante ščitila.
Istočasno so se zbrali k posvetu tudi poslanci vseh opozicijskih skupin. Razpravljali so o osnovanju opozicijskega bloka pod vodstvom Tibora Eckhardta. Temu bloku bi se pridružila stranka malih kmetov, skupine krščanske gospodarske stranke, socialni demokrati in še nekatere manjše opozicijske skupine. Prav tako namerava preiti v opozicijo del poslancev iz osvobojenih pokrajin. Na ta način bi štel opozicijski blok okrog 128 poslancev, dočim utegne Imredy v najboljšem primeru zbrati okrog sebe kvečjemu 115 poslancev.
Spričo tega smatrajo v političnih krogih, da je usoda Imredyjevega režima že zapečatena. Kot bodočega predsednika vlade smatrajo v vseh krogih bivšega ministrskega predsednika in gospodarskega ministra Daranyja, ne izključujejo pa tudi možnosti, da pride do razpusta parlamenta, ali pa vsaj do daljše odgodltve zasedanja, najbrže do spomladi. Med tem bi vlada izdajala zakone na osnovi poobla-stilnega zakona.
Konferenca državne gostinske zveze
Ameriški strokovnjak o ameriški ustavi
LJubljana, 24. nov. Prav lepo It«vilo poslušalcev in poslušalk s« j« zbralo nocoj ob 18. uri v zbornični dvorani ljubljanskega vseučilišča k predavanju vseučiliškega profesorja iz Chicaga g. Zvetine, znanega ameriškega strokovnjaka za ustavna vprašanja
Prof. Zvetina, katerega rod izvira lz Dubrovnika, se mudi že več mesecev v naši državi in je pred Ljubljano obiskal tudi druga naša mesta ter predaval v Beogradu in Zagrebu. Tema njegovega strokovnega predavanja (Ustava USA ln njeno prilagodovanje modernim razmeram) Je izredno zanimiva prav v zvezi z novejšim gospodarskim in socialnim razvojem v Zedinjenih državah Severne Amerike, ko skuša prezident Roosevelt svojo gospodarsko in socialno zakonodajo prilagoditi novim zahtevam ameriškega gospodarskega in socialnega življenja ne da bi se zaradi tega preveč oddaljil od osnovnih načel ameriške ustave. Potreba prilagoditve pisanih ameriških ustavnih norm, ki so stare že 149 let, novemu tempu življenja se Je sproti kazala prilagoditev samo pa Je dopuščala predvsem elastičnost ustavnih določb, ki se omejujejo le na bistvena načela
G. predavatelja je predstavil poslušalcem dekan pravne fakultete dr. Korošec, ki ga je pozdravil v slovenskem in angleškem nagovoru. G. predavatelj se je zahvalil za pozdrav in Je nato v dobre pol ure trajajočem predavanju razvil svoje nazorno podane ter stvarno obrazložene misli o ameriškem ustavnem razvoju. Ustavo Zedinjenih držav Severne Amerike iz leta 1789. je prikazal kot produkt miselnosti ob koncu 18. stoletja, vendar kot zelo praktičen dokument, ki Je poln kompromisov. Sestavljali so jo praktični ljudje in ne teoretiki Njena glavna načela so: omejitev vladne oblasti, delitev in ločitev oblasti v zakonodajno, izvršilno in sodno ter porazdelitev oblasti med osrednjo vla-ln vladami posameznih zveznih držav. Dasi so bile razmere, v katerih je ustava nastala, kaj primitivne, je vendar ustavni
dokument ameriških Zedinjenih drža* ostal, ako abstrahiramo 21 amandmajev,
vse do danes isti.
V ustavnem razvoju pa je opaziti tri večja obdobja: v prvem stopajo v ospredje poskusi za formiranje osrednje vlade, v drugem razdobju se to formiranje dokonča ▼ tretjem razdobju, ki sega že v najnovejšo dobo, pa stopajo v ospredje gospodarski in socialni momenti, V teh fazah je bilo ln je za razvoj ameriSke ustave odločilno predvsem stališče vrhovnega sodišča, ki vrši cenzuro nad ustavnostjo zakonodajnih aktov. Kakor znano Je to vrhovno sodišče povzročalo prezldentu Ro-oseveltu veliko neprilik pri izvajanju njegove socialne zakonodaje. Roosevelt je zato hotel izvesti reformo sodišča V tem sicer ni uspel, toda z zasedbo nekaterih izpraznjenih mest v tem najvišjem sodnem dvoru ter s spremembo stališč pri dveh sodnikih je končno vendarle nastopilo svobodoumnejše razmerje, ki Je dopuščalo socialni in gospodarski napredek v skladu z vsem novejšim razvojem ameriškega Javnega življenja
Tako Je tudi v tretji fazi ameriškega ustavnega razvoja zmagala fiirokogrudna aplikacija ustavnih norm, kar Je spet enkrat potrdilo, da je treba v Ameriki razlikovati med formalno, pisano ustavo, ki se omejuje le na nekaj najbistvenejših osnovnih načel, ln izvajano ustavo ali ustavno prakso, ki Jo omogoča te poudarjena ustavna prožnost. Znan Je rek prezidenta Wilsona, da Je in mora biti ameriška ustava samo »ameriški življenski voz«, voz, ki gre vedno naprej, kakor gre naprej življenje ameriškega ljudstva, ln ki mora to življenje vedno spremljati, ne pa zaostajati za" njim. V tem je treba med drugim iskati razlago za značilen pojav, da 149 let stara ameriška ustava vendar Se vedno ustreza vsem potrebam ameriške ga državnega življenja.
Poslušalci so simpatičnega g. predavatelja, ki je govoril mirno in stvarno, vendar e primernimi poudarki, nagradili s toplim aplavzom.
Vložene so tri državne kandidatne list®
Kot prva je bila kasacijskemu sodišču v Beogradu predložena v torek državna kandidatna lista zborašev z nosilcem Dimitrijem Ljotičem. V sredo je bila vložena lista JRZ z nosilcem dr. Stojadino-vičem, včeraj pa še skupna opozicijska kandidatna lista z nosilcem dr Vladimir-jem Mačkom Tako so sedaj vložene vse tri državne kandidatne liste, ki so se pripravljale.
Opozicijske kandidature v Ljubljani
Poleg kandidature dr. Kramerja in dr. Jelenca ter kandidature disidentov bivše SLS gg. dr. Stanovnika in dr. Breclja je postavljena na dr. Mačkovi listi že tretja opozicijska kandidatura gg. dr. A. Kraigherja in Franca Leskovška. Vse te kandidature so na državni listi dr. Mačka. K njim pride še opozicijska kandidatura gg. dr. Kandareta in A. Sturma na Ljotičevi državni listi,
746 kandidatov na državni Usti dr. Stojadinoviča
Kakor Smo že poročali, je bila v sredo zvečer vložena pri beograjski kasači j i državna lista JRZ z ministrskim predsednikom dr. Milanom Stojadinovičem kot nosilcem. Državna lista JRZ ima 729 kandidatur s 746 kandidati. Od tega odpade na Beograd ena lista s 5 kandidati in ravno tako na Zagreb ena lista s 4 kandidati. V dravski banovini je na Stojadinovičevi listi 30 kandidatnih list s 34 kandidati. V mariborskem volilnem okrožju je namreč tudi 5 kandidatur Hodžerovih borbašev, ki v ljubljanskem volilnem okrožju ne kandidirajo.
V savski banovini Je na listi dr. Stoja-dinoviča 114 kandidatur s 119 kandidati; v vrbaski banovini 59 z 59 kandidati, v primorski 40 s 43 kandidati, v drinski 86 kandidatur s 87 kandidati, v zetski 70 s 70 kandidati, v dunavski 135 s 135 kandidati, v moravski 84 s 84 kandidati in kon-
čno v vardarski banovini 110 kandidatur s 110 kandidati Od skupnega števila 746 kandidatov jeh 595 pripada JRZ, 37 zem-Ijoradniški skupini ministra Voje Djordje-viča, 104 Hodžerovim borbašem, 5 t xv. radikalno socialnemu pokretu, ostali pa so strankarsko neopredeljeni gospodarstveniki, med njimi beograjski župan Vlada Ilič.
Kandidature disidentov bivše SLS
Disidenti bivše SLS, ki jih vodita gg. dr. Stanovnik in dr. Brecelj, so postavili opozicijske kandidature v Ljubljani (dr. Sta-, novnik in dr. Brecelj), v Kamniku (Anton ' Marinček), v Škofji Loki (Alojzij Hart-j mann), v Radovljici (dr. Aleš Stanovnik), ! v Kranju (dr. Jakob Mohorič), v ljubljanski okolici (Fran Furlan), v Laškem (Alojz i Lešnik), v Ljutomeru in Mariboru desni breg (Martin Kores).
Ljotiševe kandidature v Sloveniji
Kakor smo že Doročali, je bila v torek vložena državna kandidatna lista LJotiče-vega »Zbora«. Tridnevni rok za pregled liste pri kasacijskem sodišču v Beogradu poteče torej danes in bo potemtakem danes znano, ali Je lista potrjena ali ne. Z zboraške strani se zatrjuje, da je lista pravilno sestavljena
Kakor predpisuje volilni zakon so tudi za vse slovenske sreze postavljene LJoti-čeve kandidature. V Ljubljani kandidirata gg. dr. Franc Kandare in Artur šturm, v Mariboru g. Stanko Koštomaj in Ivan Kranjc, v Celju g. Vinko Vabič, v Ptuju gospod Drago šega, trgovec iz Ljubljane, v Kočevju in Črnomlju g. Nikolaj Vilhar, s Sušaka, v Dravogradu dr. Hinko ŠraJ-ner, v Ljutomeru g. Matija Golob, v Mariboru desni breg g. Alfonz šarh, v Litiji g. Vinko Sedlar, v Kranju in škofji Loki g. dr. Drago Demšar.
Sušak, 24. nov. o. Tu se je danes pričela konferenca državne gostinske zveze. Prisostvoval ji je tudi trgovinski minister Kabalin v družbi zastopnikov finančnega ministrstva, ministrstva za social. politiko in narodno zdravje, poštnega in prometnega ministrstva. Poleg delegatov posameznih banovinskih organizacij so se konference udeležili tudi zastopniki zagrebške zbornice za TI, Putnika in drugih korporacij ter organizacij.
Konferenca je danes razpravljala skoraj o vseh točkah, ki so bile na dnevnem redu. Podani so bili referati o noveli obrtnega zakona, o cenah v hotelih, o sasaniciji in davčnih bremenih hotelskih podjetij, o tuj-skoprom. propagandi itd. Predsednik zveze
ll—i. ■ffff?—■i
Desetletnica tovarne ; motorjev v Rakovici j
Beograd, 24. nov. p. Tovarna motorjev v Rakovici pri Beogradu je danes praznovala lOletnico svojega delovanja. Ob tej priliki je bila popoldne v tovarni velika svečanost, pri kateri je Nj. VeL kralja zastopal polkovnik Ljubomir Poleksič; prisotni pa so bili tudi ministrski predsednik dr. Stojadinovič, finančni minister Letica, zastopniki patriarha, glavnega generalnega štaba in drugih oblasti. Proslava, ki je bila v glavni delavnici podjetja, se je pričela z državno himno, ki jo je zapel delavski pevski zbor. Predsednik upravnega odbora tovarne Jovan Veselinovič je imel krajši govor, za njim pa je govoril finančni minister Dušan Letica, ki je med drugim poudaril, da je rakoviška tovarna motorjev, ustanovljena po zasebni Iniciativi s 15 milijoni kapitala, danes državno podjetje z glavnico 60 milijonov. Prvotno je tovarna izvajala v glavnem le montažo motorjev, danes pa že sama izdeluje tudi tehnično zelo komplicirane motorje za letalstvo. V doglednem času bo začela izdelovati tudi avtomobile ter bo zato povišala svoj kapital. Na koncu je minister čestital vodstvu tovarne, inženjer jem in delavstvu na doseženih uspehih.
Po govoru člana upravnega sveta Avra-moviča, ki se je zahvalil za pozornost, ki jo je vladar izkazal podjetju ob njegovem jubileju s tem, da je poslal na svečanost svojega zastopnika, je sledil koncertni del programa. Po koncertu so si gostja ogledali tovarno.
za dravsko banovino Majcen je v svojem referatu med drugim zahteval, da se gostinska stroka prizna kot samostojna gospodarska panoga poleg trgovske ln obrtniške, da se privatnikom v turističnih krajih dovoli oddaja stanovanj in hrane, največ za 3 osebe, da se v turističnih krajih omeji število krčem in buffetov, da se cene ne le maksimirajo nego tudi minimirajo, da bi se tako solidna podjetja zaščitila proti nelojalni konkurenci. O vseh referatih se je razvila živahna diskusija, med katero so med drugim ugotovili, da je državni in samoupravni fiskus v zadnjih petih letih dosegel samo od tujskega prometa poldrugo milijardo dohodkov. Konferenca se jutri nadaljuje.
Huil proti avtarkiji
Washington, 24. nov. br. Ameriški zunanji minister Hull je imel snoči po radiu govor, v katerem se je bavil z mednarodnim položajem. Med drugim je naglasil, da si vlada Zedinjenih držav prizadeva najti nova pota za boljše razumevanaje in prijateljstvo med narodi. Izolacija in avtarkija so iluzije brez praktične vrednosti. Važno je samo mednarodno sodelovanje, ker se lahko samo na tej osnovi zgradi trajen mir med narodi.
Izpopolnitev ameriške letalske industrije
WashingtOn, 24. nov. AA. Ameriški letalski tovarnarji proučujejo, kako bi po-trojili svojo proizvodnjo, da bi bili kos oboroževalnemu načrtu, ki ga je določil Roosevelt in po katerem bi postale Zedi-njene države največja letalska sila na svetu. Na sestanku zastopnikov vlade in tovarnarjev so razpravljali, kako naj bi v nekaj mesecih proizvodnjo tako izpopolnili, da bi lahko ameriške letalske tovarne' Izdelale po tisoč letal na mesec. Nekateri Rooseveltovi svetovalci menijo, da bo ameriška letalska industrija v dveh letih lahko izdelala že po 2000 vojaških letal na mesec.
Naseljevanje Židov na Aljaski
Washington, 24. nov. AA Notranji mi-
>- >.ter je včeraj izjavil, da razpravlja ame-> iška vlada o r V posti naseljevanja židovskih beguncev na Aljaski.
Londonsko bivanje kneza namestnika
London, 24. nov. AA. NJ. V». knea namestnik Pavle ki Kneglnja Olga sta bila danes na intimnem ko«llu gosta pri Nj. Vel. kraljici MVy ▼ Marieboroughou-su.
Beležke
Obnova trboveljskega procesa
Listi so že večkrat omenjali, da se pripravlja pri okrožnem sodišču v Celju obnova znanega trboveljskega procesa lz leta 1924. Do te obnove pa je prišlo šele v teh dneh ter sta se, kakor izvemo, prizadeta Inž. Marko Kranjec iz Skoplja ln Bule Franc iz Mirne takoj prostovoljno javila okrožnemu sodišču v Celju, kjer sta sedaj v preiskovalnem zaporu. Redna preiskava doslej sploh nI bila mogoča, ker sodišče ni razpolagalo s spisi iz leta 1924. ter je bila zaradi tega tudi obnova dovoljena šele sedaj Inž. Marko Kranjec je vršil ves čas svojo službo kot finančni svetnik v Skopi ju. Obširno bomo poročali o stvari, ko bo sodišče izreklo svoj besedo.
Anglija in Francija skrbita v prvi vrsti zase
Londonski »Times« objavljajo uvodnik o obisku Chamberlaina in Halifaxa v Parizu. Najprej navajajo, da so danes tako v Franciji kakor v Angliji močne struje, ki zastopajo stališče, da bi se zastopniki obeh velesil morali dotakniti v svojih razgovorih predvsem skupnih Imperialnih problemov. Nato članek nadaljuje:
»V splošnem se sme reči, da se Velika Britanija in Francija vedno bolj posvečata skrbi za lastno varnost in za utrditev svojih lastnih Imperijev. Verjetno je da bosta Chamberlain in Halifax v svojih razgovorih s francoskimi državniki opozorila na londonske obiske številnih evropskih suverenov in bosta pri tem nedvomno poudarila želje po izboljšanju kulturnih odnošajev z navedenimi državami ter nakazala, kako bi se še sicer moglo tem državam priskočiti na pomoč. Največjo pozornost pa bodo državniki obeh velesil posvetili predvsem medsebojnim odnošajem med obema državama, nadalje španskemu vprašanju ter končno odnošajem s preko-morskimi državami.«
Francoski glas o novi ČSR
Pariški »Temps« objavlja uvodnik »Nova usmeritev češkoslovaške«. V njem piše med drugim:
»Po sili razmer in pa ker je tako za ljudi kakor za narode glavni problem življenje, je češkoslovaška država vržena sedaj v gospodarsko naročje Nemčije, kar ima nujno za posledico tudi preusmeritev njene splošne politike, kajti v sedanjih življenjskih prilikah na svetu določajo politični razvoj gospodarske nujnosti. Res je, da je za ceno važnih teritorialnih odstopov moglo biti rešeno načelo ohranitve neodvisne Češkoslovaške, toda neodvisnost je praktično le toliko vredna kolikor jo je mogoče dnevno ln od ure do ure spreminjati v dejanja v življenju zares svobodnega naroda ki se lahko upre slehernemu zunanjemu pritisku. Ali smemo to trditi o novi Češkoslovaški? Glede na pogoje njenega sedanjega obstoja je to izključeno. Češkoslovaška vlada in češkoslovaški narod pa se borita z usodo s tolikšnim pogumom in tolikšnim patriotizmom, da vzbujata spoštovanje pri vsem svetu«.
Angleška taborišča za židovske otroke iz Nemčije
V	Angliji je bil ustanovljen poseben odbor, ki se bo brigal za židovsko šolsko deco iz Nemčije. Kakor znano, so bili ob priliki zadnjih protižidovskih nemirov odstranjeni z vseh nemških osnovnih in srednjih šol židovski šolarji in dijaki, skupaj okrog 50,000 židovskih otrok. Te otroke mislijo sedaj prepeljati v Anglijo, kjer jih bodo nastanili v posebnih taboriščih in skrbeli za njih vzgojo ln pouk. Do sedaj je prispelo v Anglijo iz Nemčije že 1500 židovskih otrok; nadaljnje transporte pričakujejo prihodnje dni. V Nemčiji bodo pustili le židovske otroke v krajih, kjer bodo za nje otvorjene posebne šole, kakor je vlada to obljubila, ln pa otroke onih staršev, ki so dovolj premožni, da jih šolajo privatno.
Osem letalskih napadov na Barcelono
Barcelona, 24. nov. AA. Včerajšnja dva letalska napada na Barcelono sta zahtevala 42 smrtnih žrtev, 125 oseb pa je bilo ranjenih. Med tretjim letalskim napadom sta bili ubiti dve osebi, tri pa ranjene.
V	zadnjih 18 urah je bil oizvršenih na Barcelono osem letalskih napadov, zadnjih pet ponoči in zjutraj. Pri teh napadih je bilo ubitih 48 ljudi, ranjenih pa 149. Fran-cova letala so priletela nad Barcelono, ko se je pravkar danilo. Bombardirala so tudi tri vasi severno od Barcelone. Tu so bili ubiti štirje ljudje, 22 pa je bilo ranjenih. Hiš je bilo porušenih 22.
Viharji v Rokavskem prelivu
London, 24. nov. o. Zadnje tri dni so divjali vzdolž jugovzhodne angleške obale v Rokavskem prelivu in tudi na njegovi drugi s. rani strašni viharji. Obalni parniški promet je bdi prekinjen. Pri nesrečah raznih manjših ladij je bilo 13 človeških žrtev. Tudi »Queen Mary« je le s težavo priplula v southamptonsko lu-ko. Z visokimi valovi se Je moral boriti tudi parnik, s katerim sta se angleški mlnis rski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax peljala čez preliv v Francijo
Pariz, 24. nov. w. Finska Šolska Jadrnica »Su3men Jontsen« s 27 možmi posadke in 60 kadeti je zašla v Gaskonj-skem zalivu v hud vihar ter je zaprosila za pomoč Ena izmed vojnih ladij francoskega vojnega brodovja, ki je na manevrih na Atlantskem morju, je odplula Jadrnici na pomoč.
;»J(!*?in} f e? f " *S J s I ?
Vodnikove družbe?
Proslava 1. decembra v Ljubljani
Ljubljana, 24. novembra
Na pobudo mestne občine je bil nocoj v mestni zbornici sestanek zastopnikov ljubljanskih društev, da sklepa o programu pr-vodecembrskih jubilejnih svečanosti za 20-letnico Jugoslavije. O pripravah za proslavo je poročal mestni svetnik polkovnik Andrejka, nato pa se je razvil kratek razgovor o nekaterih podrobnostih, zlasti kar se tiče večernega sprevoda skozi mesto. Po zamisli mestne občine se bo na praznik po običajnih dopoldanskih svečanostih vršila slavnostna seja mestega sveta, ki naj bi ji sledil sprevod ob sodelovanju vseh nacionalnih, kulturnih in stanovskih organiza cij. Sprevod civilnega prebivalstva naj bi se na Vodnikovem trgu priključil vojaški povorki, a po obhodu vseh ulic in trgov v središču mesta naj bi se množica pred mestno hišo razšla. Vsi sklepi »o bili sprejeti soglasno, v ponedeljek pa bo sledil ponoven sestanek zastopnikov vseh sodelujočih društev, n« katerem bodo določene podrobnosti. Glede na novinarski koncert, ki se bo kot oficielna prireditev pričel ob 20. v Sokolskem domu na Taboru, se bo slovesnost končala toliko pred pričetkom koncerta, da bodo mogli udeleženci tudi na Tabor.
¥
Kr. banska uprava objavlja:
Na praznik zedinjenja 1. decembra bo sprejemal g. ban dr. Natlačen od l/*12. ure dalje v banski palači poklonitve in čestitke. Kakor v preteklem letu je ban tudi letos z ozirom na sedanje težke socialne razmere odredil, da se zakuska, ki so jo običajno priredili za one, ki so prišli čestitat, opusti, in je mesto tega razdelil mod razna karitativna društva znesek 25.000 din v. naročilom, da se ta znesek uporabi za oh daritev najsirom'šriejših na praznik narod nega zedinjenja.
Razpust prostozidarskih lož na Poljskem
VarSava, 24. nov. w. Danes sta bik objavljena dva zakonska odloka ki jima pripisujejo velik politični pomen. Prvi se tiče zaščite državnih interesov, drugi pa razpusta prostozidarskih organizacij. Po prvem zakonu so določene stroge kazni in v gotovih primerih tudi smrtna kazen za prestopke proti gospodarskim interesom države in proti javnemu redu, kakor tudi za dejanja proti blaginji prebivalstva in ustanovam, ki služijo vojaškim namenom. Drugi zakon določa razpust prostozidarskih lož, katerih premoženje se zapleni v korist splošnosti.
Orkan na Severnem morju
Hamburg, 24. nov. br. Ob vsej obali Severnega morja je v pretekli noči divjal strahovit orkan, ki je na mnogih mestih izzval pravcate poplave. Tudi v hamburški luki je voda pljuskala preko obale in preplavila vse nižje ležeče dele mesta. Vsa obalna plovba je ustavljena. Več parnikov, ki so bili zasidrani v luki, se je odtrgalo. Dva sta nasedla, tri pa je odplavilo na široko morje.
Karambol italijanske
torpedovke s križarko
Taranto, 24. nov. AA. V Tarantskem zalivu sta trčili Italijanska torpedovka »Lampo« in italijanska križarka »Pola«. Torpedovka je bila močno poškodovana. Pri trčenju je bilo ubitih pet mornarjev.
Vremenska napoved
Zemunska: Prevladovalo bo vedro vreme v vsej državi, jutranja megla, ponoči mraz, čez dan nekoliko topleje.
Zagrebška; V splošnem vedro, vetrovi s severa in zapada, temperature bodo pndle.
D5!w?i®ka: bene h' t vene spremembe, i zjutraj mrzlo, podnevi milejše vreana.
Maši kraji in ljudje
Z železno vztrajnostjo do smotra
S puško v desnici in knjigo v levici je dokončal juri-
dični študij
Gor. Radgona, 24. novembra
V Buinji. občina Divuša na Hrvatskem ob bosanski meji se je rodil Dragan Buin-jac 1. 1904. kot sin kočarjev, katerih priimek ima svoj izvor od imena vasi same. Kmalu po njegovem rojstvu so se starši preselili v vas Kuljane, kjer so bili kupili nekaj večje posestvece. Ker pa v tej vasi ni bilo osnovne šole, so pošiljali starši svojega prvorojenca Dragana v osnovno šolo v Javoranju. V začetku svetovne vojne je
moral njegov oče k vojakom in doma j«
ostala samo mati a štirimi sinovi v starosti 5 do 12 let. Usoda je hotela, da je leta 1916., ko je bil oče pri vojakih, umrla skrbna mati. Otroci so ostali v varstvu sorodnikov, ki pa so bili sami siromašni. Septembra 1. 1917. se je očetu posrečilo dobiti dopust. Vračajoč se z dopusta je odve-del s seboj vse štiri otročiče. Zglasil se je na banovini v Zagrebu pri takratnem banu g. Laginji, ki se je usmilil dveh starejših sinov in odredil, da sta se oddala na oskrbo v takratno vinarsko in sadjarsko šolo v Petrinju. Mlajša sinova je vzel oče s seboj k vojakom v Sisak, kjer je skrbel zanju tamkajšnji oficirski zbor.
V Petrinju je takratni ravnatelj vlnarsike in sadjarske šole g. Rittig Ivan opazil izredno nadarjenost Dragana, katerega je nato z lastnimi otroki pošiljal v gimnazijo. Dragan je tako s pomočjo ravnatelja dovršil dva razreda gimnazije, dokler ni bila L 1920. vinarska in sadjarska šola, v kateri je bil Dragan na oskrbi, ukinjena in nameščena tamkaj gospodinjska šola. Draganov oče se je po vojni s sinovi vrnil na svoje posestvece v Kuljani in dal sinove učit obrtništva. Dragan se je izučil za vrtnarja v Vukovaru, ko mu je bilo 18 let.
Vera Majdičeva v „AIdi" ln na novinarskem koncertu
Med odličnimi solisti, ki bodo izpolnili letošnji skrbno izbrani program novinarskega koncerta na Taboru, je operna pevka ga. Vera Majdičeva. Štejemo jo med najbolj simpatične slovenske umetnice, ki si je znala tudi v tujini pridobiti s svojo odlično umetnostjo obilno in laskavo priznanje.
Saj je šele nekaj let, ker je mladenka t z Ogledne kranjske rodovine debitirala v ljubljanski operi. Začetek je bil srečen in uspeh je bodril mlado pevko, da je po zgledu mnogih drugih slovenskih talentov pohitela v tujino, kjer je z zgledno marljivostjo šolala svoj glas. Kadarkoli je na tujem kot gojenka ge. Rado- Danieli nastopila v operi ali na koncertu, vselej je žela polno priznanje. Kot zrela umetnica se je vrnila v domovino. Tujina ji je dala izpričevalo in pečat visoko kvalitetne operne pevke in to svojo visoko umetnost hoče vera Majdičeva po nekajletnem prestan-ku spet pokazati svojim ožjim rojakom na ljubljanskem odru. Medtem je zlasti že v Beogradu žela triumf pri občinstvu in strogi kritiki. Drevi bo v ljubljanski operi gostovala v vlogi Aide. Izbrala si je za svoje gostovanje na domačih deskah eno največjih, najtežjih, pa tudi najlepših sopranskih vlog celotnega opernega repertoarja. Poleg nje nastopijo v glavnih vlogah Kogejeva, Franzl, Betetto, Primožič, Heybalova, Lup-ša in Sladovljev, dirigiral bo dr. Švara, re-žira pa Primožič. Obeta se torej drevi odlična operna predstava.
Kot koncertno pevko bomo Vero Majdi-čevo občudovali 1. decembra zvečei na Taboru, ko nam bo ob klavirski spremljavi dirigenta Neffata zapela tri krasne pesmice in sicer Milojevičevo »Šarplaninsko uspa vanko«, Dvofakovo atijo Marine iz opere »Dimitrij« in Lajovičevo »Kaj bi le g le dal«. Pozdravljamo našo odlično umetni co v Ljubljani, kjer naj se preveri, da spo gtujemo njeno umetnost. Želimo ji v bo dočnosti še mnogo uspehov.
L. 1924. je bil Dragan Icljub svoji mladosti sprejet k finančni kontroli in dodeljen v sladkorno tvornico v Osijeku. Tam je služboval do marca 1. 1925, ko je moral k vojakom na odslužen je kadrskega roka k zrakoplovnemu tehničnemu zavodu v Petro-varadinu. Ves prosti čas pri vojakih je prebil v knjigah ter 1. 1926. napravil izpit za meščansko šolo. Po odsluženju vojaškega roka se je septembra 1. 1926. vrnil v finančno kotrolo ter bil dodeljen k obmejnemu oddelku v Balti Berilovcu na bolgarski meji. Tam se je spet oprijel knjig in napravil izpit za podpreglednika finančne kontrole in izpit za 4. razred gimnazije v Pi-rotu. Z bolgarske meje je bil premeščen na rumunsko mejo v Srbsko crnjo in zatem v Sremsko Mitrovico, kjer mu ob naporni službi ni preostajalo časa za učenje. Oktobra 1. 1929. je bil premeščen v Beograd, kjer je nadaljeval študij. Izpit za 5. razred je napravil v IV. realni gimnaziji v Beogradu, za 6., 7. in 8. razred pa na gimnaziji v Pirotu, kjer je maturiral leta 1933. Jeseni 1. 1933. se je vpisal na juridično fa-
Novo mesto, 24. novembra
V	ponedeljek zvečer je šla skozi Bučno vas pri Novem mestu orožniška patrulja. Pri Novakovi hiši sta orožnika začula pogovor gospodinje z dvema neznancema, ki sta prosila prenočišča. Orožnika sta pristopila in zahtevala od obeh fantov, naj se legitimirata. Eden izmed fantov se je tedaj bliskovito pognal v noč in izginil, drugega pa sta orožnika povabila s seboj na postajo. 14-letni Slavko je povedal, da je iz Ljubljane in je razkril pustolovščino mlade triperesne deteljice.
V	neki menzi v Florijanska ulici v Ljubljani se je Slavko seznanil s 15-letniin gimnazijcem Adolfom, ki ga je začel nagovarjati k begu v Nemčijo. Pridružil naj bi se še 14-letni gimnazijec France, ki je bil pri zadnji konferenci iz sedmih predmetov slabo ocenjen, imel je 25 neopravičenih ur in je dobil ukor profesorskega zbora. Vsa trojica se je dobro seznanila med seboj in ker Slavko ni pristal na beg v Nemčijo, so se domenili, da odpotujejo čez Dolenjsko proti Zagrebu, potem pa na Sušak, kjer bi se utihotapili na prekooceansko ladjo, da bi jih prepeljala v neznan paradiž. Za vse priprave je skrbel dijak France. A kje dobiti denar? Fantje so sprožili polno predlogov, naposled pa jo je pogruntal sam France, ki je sestavil na trdem papirju z lepo risanimi črkami naslednje besedilo: »Velespo-štovani! Prosim, da prispevate po svojih najboljših močeh za novo cerkev sv. Terezije na Kodeljevem!« Podpisana sta bila načelnik za zgradbo in ravnatelj. S to na-biralnico sta jo mahnila France in Dolfe po Ljubljani in okolici in sta res nabrala za blagi namen lepo kopico denarja. Če ni slo drugače, sta pobirala tudi za maše in za darovalčevo zdravje. Nabiralna akcija je toliko vrgla, da sta se France in Dolfe lahko nekaj dni sukala po ljubljanskih slaščičarnah in bifejih. Kupila sta si tudi skavt-ska širokokrajniJca, turistične nogavice in razne malenkosti.
Radohova vas, 24.novembra
Prejšnji teden smo Imeli v našem okolišu večjo senzacijo zaradi piromanskih nagnenj služkinje Rozalije Kraljeve, ki je v teku enega dne zažgala dve domačiji. Šentvidski orožniki pod vodstvom komandirja Goloba pa so brž razkrinkali nevarno požigalko. Ob aretaciji je priznala, da Je namerjala ob prvi priložnosti zažgati še tretjemu sosedu. Zdaj, ko tiči Roza za zapahi višenjskega sodišča, bodo imeli v velikem Gabru mir pred drzno žensko.
Ko se Se nI polegla govorica o požigal-kl Kraljevi, se širijo govorice o drznih sleparijah ciganske trojice, ki se klati po * Dolenjskem. Druščino tvori trojica: cigan, njegova žena in sin. Očetu je okrog 50 let, sinu okrog 25, ženi pa 45 let. Iz kraja v kraj se prevažajo na dvovprežnem vozu. Kjerkoli opazijo sumljivo trojico,
Pomladek Rdečega križa v Sodražici je izdal lani in letos svoj list »lz naše doline«, ki je zbujal občudovanje celo tam v Beogradu. Danes, ko leži Mihajl Vrbič, duševni stari oče sodraške šole na mrtvaškem odru, naj prinesemo iz tega lista poslednji prispevek njega, ki je bil tudi naš vzoren dopisnik.
Zgodovina piše o naših prednikih Slo-venih: »Kamor so prišli, so trebili goščo, obdelovali zemljo, redili živino, zasajali drevje, gojili čebele, izdelovali iz volne ali prediva domače blago, znali napravljati osvežujočo medico; tujce pa so gostoljubno sprejemali.« Vse te odlike so značilne tudi za sedanji rod. Za obstoj roda, za skromno preživljanje družine, deloma za razvedrilo in zabavo, se ukvarjajo našin-ci še danes s temi panogami. V lanskem letniku je bila objasnjena reja ščetinarjev, rilčarjev. V tem letniku pa vam hočem popisati drugo domačo živalco, ki ima tudi rilček. ki pa vendar ne brodi po nečednih pomijah, ne rije po nesnagi, marveč srka nebeško tekočino iz najčistejših cvetličnih čašic. Namesto ščetin ima nežno sivo dlačico, za obrambo pa strupeno želo. ščetinar ima za bivališče svinjak, postavljen v neizraznem kotu pri hiši. da ne moti in ne draži z nevšečnim duhom mimo 'dočih. Čebela pa živi skupno, družno življenje, v različnih panjih, ki so lepo razvrščeni v čebelnjaku.
Stavba, ta stoji navadno na vidnem mestu, s prostim razgledom m izletom, obdana navadno s sadnim drevjem. Ličnost
kuiteto v Beogradu. Medtem časom je v svoji službi, katere zaradi svojega študija ni niti najmanj zanemarjal, napravil tudi strokovni uradniški izpit. L. 1935. je bil povišan v preglednika finančne kontrole in postavljen za starešino oddelka v Dobri-čevo na rumunski meji, od tam v Belo crkvo v Banatu, nato pa nazaj v Beograd, kjer mu je bil spet olajšan študij.
L. 1936. je bil g. Buinjac odrejen na službo v Apače pri Gornji Radgoni. Tudi v Apačah je ves prosti čas porabil za študij. Prav tako v Gornjem Cmureku, kamor je bil premeščen maja letos in tu shižbuje še zdaj in tu je tudi dokončal študij in bil diplomiran na juridični fakulteti v Beogradu.
G. Dragan Buinjac 9e je ves Čas tega dolgotrajnega študija vzdrževal sam ob svoji plači. Med tem časom pa ni svoje službe nikdar zanemarjal. Ako mu je količkaj dopuščal čas, se je posvečal tudi sporiu in delu v Taznih športnih in drugih organizacijah, kakor pri Sokolu. Za časa svojega službovanja v Apačah je organiziral nogometni klub. Povsod kjer je služboval, je bil splošno priljubljen.
Draganu Buinjcu, ki je t ielezno voljo in izrednim talentom dosegel svoj smoter, iskreno čestitamo!
Trojica se je dogovorila, da se odpravi v soboto 19. novembra proti morju. Pred odhodom v beli svet pa je vse tri zaskrbela vožnja po železnici, ki se jim n? zdela preveč varna. In spet jo je pogruntal študent France. Že se je domislil, da stoji nekaj koles v šoli na Ledini. Kar sam se je spravil tja in odbral tri dobro ohranjena kolesa. Odklopili so evidenčne številke in že so jo ubrali iz Ljubljane. Za vsak primer si je bil France preskrbel tudi imenitno strašilno pištolo. Po Dolenjskem so fantje prenočevali po skednjih in šupah, v listju in slami. Malo bolje se jim je godilo v Trebnjem, kjer ima Slavko sorodnike. Ko so v nedeljo pridrajsali po državni cesti preko Kačje ride, so krenili v vas Pudob. Neki prijazen posestnik je mlade popotnike obdaroval s sočnim sadjem in jim dal piti mošta. Dolfe pa je izkoristil priliko in je zamenjal svoje ukradeno kolo s posestni-kovm koVsom iu je pri tem barantanju zaslužil še 50 din.
V nedeljo so se vsi trije znašli v Metliki, kjer jih je zadela precej usodna nesreča. Mestni stražnik je vse tri ustavil, ker dva nista imela evidenčne številke, in jih je povabil na mestni urad. Ko je stražnik uradoval, sta pustila France in Slavko svoji kolesi kar njemu, izmuznila sta se in pobegnila. Dolfeta je nato stražnik vtaknil v zapor. Slavko in France sta jo iz Metlike lačna in obupana mahnila peš čez Gorjance nazaj proti Novemu mestu. Nekje pod Gorjanci sta dobila nekaj jesti. Pri Bado-vmcu ju je usmiljen šofer vzel na tovorni avto in ju pripeljal v Novo mesto. Tu se je France spet domislil nabiralne pole in fanta sta nabrala toliko, da sta si kupila kruha in salame. Potem sta šla v Bučno vas, isikat prenočišča in tu je sledilo srečanje z orožnikoma. Ko bodo prijeli še tretjega fanta, bo preiskava opravljena, potem pa bo treba ukreniti, da pridejo zmedeni fantje spet na pravo pot.
naj jo predajo orožnikom. Ko so cigani
zavohali nevarnost, so jo jadrno odkurill bogvekam. So iz rodu Nikoličev. Okrog Primskovega so osleparill več kmečkih družin. Na več krajih so uspeli tudi ship-notizmom in sleparije so jim bile precej dobičkanosne.
Značilen je dogodek, ki se je odigral v vasi Ješčah ob vznožju Primskovega. Ciganska trojica je potrkala na vrata pri čožovih. Navezali so z gospodarjem in gospodinjo, ki sta bila sama doma, razgovor in so jima kar ob začetku izrekli sožalje, ker jih preganja nesreča. »O, mi vemo, da ste revčki in nesrečneži«, je poudarjala zgovorna ciganka, tip, kakršnega nahajamo v romantičnih povestih in igrah. Čoževka se je takoj ujela na besede in priznala, da jih tarejo mnoge skrbi, nesreče pri živini in drugo, najbolj pa skrb,
stavbe povzdiguje z belim peskom posuti prostor pred čebelnjakom in mične cvetlične gredice ter klopce za modrovanje s posetniki — no, tu in tam tudi za sladko podremanje. Kdo ne bi podlegel vabljivi priliki, toplim sončnim žarkom, prijetnemu šumenju čebelic, opojnemu vonju meda in obnožine? Vidiš, zlata mladina, to je užitek, to je pesem življenja!
Vsaka žival pri hiši služi svojemu namenu. Ene ti pomagajo z delom, druge dajejo hrano, zabelo, tretje te oblačijo, obuvajo, nekatere zopet varujejo dom, pre ganjajo ali uničujejo nadležne škodljivce; nekatere gojiš celo zato. da oživljajo okolico ter da jo razveseljujejo s petjem. Človek, njegovo srce, hoče in potrebuje poleg resnosti dela tudi veselja, uric neskaljene radosti.
Čebelica, najmanjša med domačimi živalmi, pomaga pri hiši urejati in boljšati gospodarske prilike. Z medom se sladi čaj. zdravi bolno grlo in prsa, mehčajo gnojne bule in tvori, hlade ln izmivajo boleče rane. Z medom namazan kruh, medeni kolački in povance niso le poslastica, ampak najizdatnejše hranivo, ki čisti in krepi kri, pospešuje prebavo. Iz ostankov, iztrebkov ter čiščenja posodja napraviš lahko naj-okusnejšl kis. Brižen in napredka željen gospodar-čebelar odvišni med, pridobljeni vosek in morda vsako leto tudi nekaj pa- , njev živih čebel proda.
Kdor zna in hoče, si tako poišče stalen vir dohodkov. Tako je učil že stari rimski modrec: Si sapis, sis apis, — po naše: Ce si moder, bodi čebela! Starokopit- \
než, sebičnež, neodločnež, večni godrnjač ln nezadovoljnež ne bo žel uspehov. Mladina, v vaših letih si morate nabirati naukov, gojiti veselje do lepote, do narave, do vsega, kar osrečuje, zadovoljuje; kar dela pozneje življenje znosno in prijetno.
Njega dni so bili sosedje po kmetih vse bolj navezani drug na drugega. Pozimi so se shajali po hišah na preji, čevljarjenju, skobljanju luči, slačenju koruze; poleti na vasi, pod lipo, na vrtu pri čebelnjaku. V skrbi in boju za lastni obstanek so očan-ci modrovali in ukrenili marsikaj pametnega. Tuje so jim bile: zavist, škodoželjnost, koristolovstvo, sovraštvo, strankar-stvo, maščevanje, surovost in slične človeške slabosti današnjih dni, ki rode neprijetne posledice in so premenile način življenja, značaj prebivalstva in tako iztrebile prijateljske in zaupne običaje vasovanja.
Leta 1885., ob nastopu mojega službovanja v Sodražici, je bilo v občini precej čebelarjev, prav primerno porazdeljenih po posameznih vaseh. Bili so vsi dobrodušni, šegavi dovtipneži, hkrati tudi vneti sadjarji. V Poklancu je čebelaril Blaž Pe-trič, v Globeli Aleš Oražem. v Žigmaricah Jože Levstek in Primož Belaj, v Sodražici Lukman, po domače Cvekar. m Urh Vesel, v Zamostcu Zgonc, po domače Pajk, in Blaž Klun, po domače Jagerbirt, v Gorenjih Lazih Karel Mihelič. Vsak zase je bil poosebljena značilnost. Cebelarili so tedaj vsi v kranjičih. Eden je vsajal prvce v najmanj 38 cm široke panje z dvema iz-letnicama; drugi je nosil vse roje z ne-oprašenlmi maticami v lopo na drugi konec vasi; tretji je krmil spomladi čebele s prekuhano sladko vodo od suhega sadja
v trdni veri, da nato v pomladi oslastenč, kar nore po cvetočem sadnem drevju; četrti je imel kurjo družino tako izučeno, da mu je ob tretjem poplahu pomagala z vso previdnostjo uničevati trote pred čebelnjakom in na polici pred panji; peti je imel enostavno lego za prepeljavanje čebel v ajdovo pašo. sestavljeno iz pet vrst le3a. kolikor je bilo Kristusovih ran (javor, jesen, gaber, smreka, tisa); šesti je imel štiri metre pred čebelnjakom na drogu nasajeno smrekovo vejico s pokončno rastočim češarkom (silna redkost) kot zanesljivo sredstvo zoper ropanje; sedmi je imel na vratih čebelnjaka zunaj sliko sv. Florijana z golido, varuha zoper ogenj, znotraj nekako zveriženo znamenje, slično škorpijonu ali Hitlerjevi znački, sredstvo za odvračanje zlodejstev in čarovnij.
Do otvoritve železne proge Ljubljana— Kočevje 1. 1893. so bile v naši dolini pašne razmere za čebele kaj ugodne in po-voljne. Gospodarji so se tedaj ukvarjali po večini z gozdarstvom. Prevažali so krclje iz gozda na žago; rezan ali obte-san les pa čez Boncar na Bloke in dalje na Rakek. Vaščani pod Boncarjem so noč in dan služili s priprego po 80 krajcarjev do vrha, po 1 goldinar do Runarske Veje. Ves promet od Kočevja se je odvijal v tej smeri. Ni čudno, da so bili gospodarji z vprežno živino večji del na cesti ter da je tam ostalo tudi najizdatnejše gnojilo. Domovale so le maloštevilne, borne kra-vice in še te večinoma čez leto na pašL Njiv je bilo malo, bile so slabo gnojene, po večini sami omejki in pašniki, poraščeni z grmovjem.
Medečih rastlin je bilo nič koliko: te-loh, resa, iva, vrbe, kreša, borovnice, bela
Trije mladeniči so šli po svetu •..
Prišli pa niso dalje kakor do Metlike
Cigani hipnotizirajo in ocenijo
Zasledovanje nevarne ciganske trojice na Dolenjskem
ker Imajo tako številno družino. Prt Gotovih imajo namreč kup otrok, vsako leto po enega kakor orglice... »Pa se vam da pomagati«, je trdila ciganka, da boste kljub številni družini ta tilmam srečni. Mi znamo napraviti, da bo lz hiše izginil vir nesreče.«
Ciganka Je medtem izvlekla iz torbe koren. »To je čudovit koren«, je pojasnjevala. Najprej ga je dala v roke gospodarju, ld ga je moral trdno tiščati m ves čas strmeti ciganki v oči. Janez Což je bil — tako sodijo zdaj za trdno — brž hipnotiziran. Saj je imela ciganka sila oster pogled in Janez je bil po tistem, ko je stiskal koren in zrl ciganki v oči ves omoten. Malo zatem se je zgodilo isto s Coževo ženo. Odslej sta bila brez vsake volje. Ciganka ju je najprej uverila, da je vzrok nesreč v hiši dvoje lobanj, ki jih imata nevede zakopane v kotu hleva. Prva lobanja je človeška, druga mačkina. Cigani jo bodo našli, izkopali in uničili in potem bo pri Coževih šlo vse v srečne dni. Nato je velela ciganka, naj prinese gospodinja kurje jajce. Ciganka je jajce prijela z dvema prstoma in ukazala Janezu Cožu, naj z enim udarcem jajce razbije. Janez Což je to takoj storil, ciganka pa je porabila vso svojo zgovornost in oba Coževa sta videla, kar jima je trdila črna prijateljica: ko je Což razbil jajce, se je iz njega izmotala mačkina glava. Iz odprte lobanje je sikal jezik, na koncu Jezika je bila dolga črna ščetina... Janez in njegova žena sta od strahu kar drgetala.
»Glejta, to je že eden Izmed vzrokov vaših stalnih nesreč. Zdaj smo izvoru že na sledi. V teku treh dni bomo poiskali še drugo lobanjo, ta je hujša in večja, saj je človeška. Odslej bo vama. otrokom in vsemu domu boljše!« je zaklinjala črna žena... In res: mačkina lobanja je švignila pod strop in v zrak. Coža prisežeta, da sta vse, kar zdaj povesta, tudi videla. Bila sta silno prestrašena in kar odleglo jima je. ko je ciganka zaključila svoje coprnije. Nato so cigani začeli izvabljati od obeh Coževih razne stvari. Gospodarju so ukazali, naj prinese ves denar, kar ga ima pri hiši. Mož se je otepal, da ga nima dosti. Cigani so nato hoteli imeti vsaj tisočak, potem so se udali na stotak. Což je pokorno prinesel denarnico in stresel pred goste vse, kolikor je imel pri hiši. Zatem so hoteli cigani živil: gospodar in gospodinja sta kaščo skoraj izpraznila; ciganom sta jzročila posodo z mastjo, težko kakih 10 kg in dve gnjati, ki sta tehtali 7 kg. Ciganom sta izročila tudi sodček vina iz primskovških vinogradov. Cigani so si dobro stregli in natakali tudi med ceremonijo. Saj so izpili kar 6 litrov vina, vmes so tudi pridno zalagali. Iz kašče sta prinesla Coževa tudi vrečo žita in ajde. Za priboljšek ciganskim konjem sta nabasala še detelje, pa sta navrgla še koruze in ovsa. Cigani so med tem stikali po hiši in odnesli tri železne zavore, dva zvitka vrvi in nekaj orodja, med drugim celo sekiro iz drvarnice. Sploh niso bili izbirčni in so kar cel kup raznih daril naložili na voz. Pred odhodom pa so še vedno omotičnima Coževima naročili, naj trdno verujeta, da se jima bo življenje izboljšalo. Ves čas morata trdno misliti na nesrečo, ki počiva v hlevu, sama pa ne smeta tri dni in tri noči iz hiše, sicer bi bilo vse prizadevanje zaman. Nesreča bi se še podvojena vrnila. Nato so cigani pognali, obljubili pa so pred razstankom, da se tretji dan vrnejo, tedaj bodo uničili še človeško lobanjo in pri Coževih bo zavladala sreča, mir in blagostanje ...
Oba Coževa sta res ostala tri dni doma. Otrokom nista razodela, kaj se jima je pri merilo. Ko pa so trije dnevi minili in ni bilo ciganov od nikoder, kašče pa prazne in Coževi brez beliča, sta Coža povedala dogodivščino sosedom in dogodek je prišel na uho oblastvom, ki so ugotovila, da je vse, kar se govori po Ješčah o srečanju s cigani, resnica. Bog vedi, koliko podobnih sleparij so cigani izvršili še drugod, kjer čakajo, da rok poteče in se cigani vrnejo.
Pečnik f
rtUETTE
BRITVICE
Guštanj, 24. novembra
V ponedeljek v večernih urah je zatis-nil trudne oči Nestor koroških učiteljev g. Ferdinand Pečnik v 76. letu starosti. Po rodu je bil iz Podgorja v Rožni dolini. Oče, učitelj in organist, je hotel dati sina kar brž v srednje šole, s čimer se pa mladi Ferdinand ni strinjal. Hotel je postati kovač in se je šel učit te obrti. Delo pa je bilo pretežavno za precej slabotnega fantka in tako se je odločil, da bo vendar rajši zamenjal težavno ročno delo s študijem v mestu. Zdaj pa je bil strogi oče trši in je odločil: »Najprej se izuči kova-štva, potem pa pojdeš dalje v šole, kajti vsako začeto delo se mora izvršiti!«
Tako je torej bil Ferdinand Pečnik že precej v letih, ko je nastopil učiteljsko službo v Borovljah. Potem je služboval še v raznih krajih zelene Koroške, ki jo je neizmerno ljubil. Leta 1905. je postal šolski upravitelj v Guštanju. Po 41 služ-
B RITVICE uporabljene vGILLETTE-
a parati h omogočajo ugodno britje'
IS letnica Stritarjeve smrti
Danes pred petnajstimi leti, dne 25. novembra 1923, je preminil v Rogaški Slatini slovenski pisatelj in pesnik Josip Stritar v oseminosemdesetem letu starosti. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Ljubljano in dne 1. decembra po slovesnem pogrebu položeno v grobnico Pisateljskega
dtuštva pri Sv. Krištofu. Čudno pa je, da ni dobil pokojnik nikdar napisa na spominski plošči. Po čigavi krivdi? In tudi pred kratkim, ko so prepeljali v gaj zaslužnih mož zemske ostanke vseh desetih znamenitih mož, ki so počivali v imenovani grobnici, ter prenesli tja in obnovili tudi spominsko ploščo, se odločilne osebnosti niso spomnile na to, da bi dale vklesati na plošči primerno besedilo, ki bi pričalo, kje je našel Josip Stritar večni mir. Naj se torej opuščeno čim prej naknadno napravi!
benih letih je stopil v pokoj. Cele generacije je vzgojil v ljubezni in skromnosti, saj sta ga ti dve vrlini dičili po naturi, bil je marljiv kakor čebelica in zato živ zgled mladini, obenem pa odkrit svetovalec odraslim. V teku 411etnega službovanja ni imel niti enega dneva dopusta. Kot upokojenca si ga lahko sleherni dan srečal dopoldne in popoldne, ko se je na določeni poti sprehajal po trški okolici. Le od letošnje pomladi dalje je pogosto iz-ostajal in se je v goboki jeseni izneveril svoji vsakodnevni poti. Veselil se je zlate poroke, ki bi jo praznoval prihodnje leto v ožjem krogu svoje ljubljene družine. Veselje je žal bilo zaman. Pokojnika je spremila množica prijateljev, stanovskih tovarišev, učencev in gasilcev do groba. Mladinski pevski zbor je zapel ob slovesu pred stanovanjem njegovo ljubo pesmico »Kje so moje rožice«, moški zbor pa se je poslovil s pesmijo »Slovo«. Naj zaslužni vzgojitelj sladko pečiva v slovenski zemlji Korotana!
Stavka v pohorskih kamnolomih končana
Zaradi obupnega stanja delavcev pri kamnolomih granita na Pohorju je delavstvo konec avgusta složno stopilo v stavko, številne družine so potem trpele pomanjkanje. V javnosti se je pokazalo precej sočutja in mnogi so podprli borce za delavske interese, ki dolgo dobo treh mesecev niso klonili. V tem razdobju je bilo nešteto .sestankov, razgovorov in pogajanj, vendar zaradi nesprejemljivih pogojev od strani podjetij ni bilo uspeha. Bivši na redni poslanec Do-bršek se je mudil tri tedne v kraju, da je zasledoval dogodke ter koristil z navodili. Po treh mesecih so zdaj pogajanja zaključena z uspehom za delavstvo. Podpisana je bila kolektivna pogodba, po kateri se bodo zbolišale dajatve glede bolniškega in pokojninskega zavarovanja ter se bodo zvišale tudi urne mezde.
Čebelarski spomini Mihajla Vrbiča
omače vesti
Zgodovina in zemljepis
Marques of Londonderry, član onega krožka britanskih politikov, ki niso nasprotni sedanjemu nemškemu režimu,seje nedavno vrnil z daljšega potovanja po Nemčiji ter je svoje vtise o Nemčiji opisal v knjigi. Kako se je angleški aristokrat temeljito seznanil z nemško zgodovino, priča naslednji stavek iz njegovega dela: »Ni prav nikakega dvoma, da bo narod, ki je dal dva tako visoko moralna moža, kakor sta Jan Hus in Martin Luther, znal zopet najti pot iz sedanje težke ideološke krize.«
Francoski zgodovinar Maurice Palžolo-gue piše v svojem delu o »Carju Aleksandru I«, da Napoleon v svojem razgovoru v Tilzitu ni carju Aleksandru »dovolil niti davnih ciljev ruske ambicije: ustij rek pri Kotoru in Krfu«. Kje so v Kotoru ln na Krfu kakšne reke, to ve menda samo francoski zgodovinar Palčologue.
Pri takem poznavanju zemljepisa in zgodovine slovanskih dežel, ki ga očitujejo Francozi in Britanci, ne moremo zameriti niti praškim »Narodnim Listom«, ki so te dni zapisali: »Oče Kemala Atatfirka je bil rojen v Debru, malem mestecu severne Albanije.«
Boljši ovd
/až/e delo in večfa sposobnost t pravitnO pomerjenimi očak' od
*	Socialno delo prevaljških skavtov. V
soboto 3. decembra priredijo skavti na Preval j ah Miklavžev večer, namenjen najrevnejši mladini iz Prevalj in Leš. Odkar je likvidirala premogokopna družba na Lešah se beda ubogih, brezposelnih rudarjev, ki so v delavski koloniji na Lešah popolnoma prepuščeni usodi, javlja vedno hujše. Malgajev steg skavtov je razposlal prošnje za denarne in gmotne podpore, da se bodo nato na Miklavžev večer revni otroci v čim večjem številu in z izdatnimi darili obdarovali. Steg upa, da bo naletel na primeren odziv, saj so se že dosedaj pokazali zadovoljivi uspehi, in da bodo tisti, ki žive v izobilju in ne vedo, kaj je stradanje, uvideli bedo usodi prepuščenih rudarskih otrok in steg podprli v njegovem delu. Denarni prispevki se sprejemajo na čekovni račun 11.164, Hranilnice in posojilnice pri Devici Mariji na Jezeru v Prevalj ah, dočim sprejema prispevke v materialu stegov tajnik Fric Kumer, Prevalje. Vsak, ki ima še količkaj socialnega čuta, naj žrtvuje nekaj in s tem stori dobro delo bednim otrokom.
*	Brzojav in telefon pri Sv. Tomažu pri Ormožu in na Polenšaku. Dne 21. novembra je bila pri pošti Sv. Tomaž pri Ormožu in pri pomožni pošti Polenšak uvedena brzojavna in telefonska služba.
p°nos ssis*'
Pen« * >°VS£ »dovolim
boste l
*	Gasilska župa Litija objavlja; Sporočamo žalostno vest, da je umrl 23. novembra ustanovitelj in dolgoletni župni starešina, častni član gasilske čete Litija in častni član gasilske zajednice g. Franc Lajovic st. Pozivamo vse tovariše gasilskih čet, da se v paradnem kroju udeleže pogreba v petek 27. t. m. ob 15. Zaslužnega gasilskega delavca bomo ohra nili v trajnem spominu!
*	PojaSnilo. v sporazumu z dekanatom medicinske fakultete v Zagrebu pojasnim sporočilo od 16. t. m. v »Jutru« v toliko, da mi ni moglo biti poverjeno vodstvo balneološkega instituta, ker ta kot samostojna ustanova še ne postoji, temveč samo kot del živčne klinike, ki jo vodi g. prof. dr. R. Z. Lopašič. Dr. Trauner.
Pri lenivostl črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče. da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja.
Ogl reR. S. br. 15. 485-35
*	Prvi sestanek Jugoslovenskega kulturnega društva v Beogradu je bil v torek zvečer. Predsednik dr. Jovan Erdeljanovlč je informiral članstvo o uglednih zasebnih ustanovah v Beogradu, ki so izrazile zadovoljstvo, da se je društvo ustanovilo in so pripravljeni nuditi pomoč. Podpredsednik dr. Viktor Novak je poročal o vtisu, ki ga je vzbudila ustanovitev tega društva. Sledila so poročila o sedanjem stanju društva, potem pa je dr. Milorad Draglč poročal, kako bo društvo proslavilo 201etnico Jugoslavije.
VLADIMIR BARTOL govori o svojem romanu »ALAMUT« v soboto ob 18.30 v Knjigarni Akademske založbe (Selenburgo-va 4, palača Croatia, dvorišče). Vstop prost.
*	Triglavsko pogorje posetijo nekateri planinci tudi ob božičnih praznikih. Postojanke pod Triglavom t. j. Triglavski dom na Kredarici, Staničeva koča in Aleksandrov dom takrat niso oskrbovane. Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubljani pa je pripravljeno oskrbovati Staničevo kočo za Božične praznike, ako se do 18. decembra ti. prijavi v društveni pisarni vsaj osem (8) smučarjev, ki se zavežejo, da bodo bivali v Sta-ničevi koči ob Božičnih praznikih vsaj tri dni zaporedoma. Enako je tudi s kočo pri Triglavskih jezerih, ki bo oskrbovana za Božične praznike le, ako se predhodno prijavi vsaj 8 (osem) smučarjev, enako kot za Staničevo kočo. Planinci smučarji naj se čimpreje odločijo za svoje ture ob Božičnih praznikih ter si naj preskrbijo zagotovilo v društveni pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta, da bosta Staničeva koča in koča pri Triglavskih jezerih oskrbovani za Božične praznike. Stara Aljaževa koča v Vratih je primerno pripravljena za zimski čas, ima nov zidan štedilnik ter na razpolago osem ležišč. Ključe dobite pri gorskem vodniku Lahu v Mojstrani, kjer se plačajo tudi pristojbine za prenočišče. Vse podrobne informacije o zimskih turah v planinah dobite v društveni pisarni SPD.
Okusen razpršilec polnjen z dobro kolonj-sko vodo razveseli njo in njega. Seveda ako izberete v parfumeriji »NADA«, Frančiškanska ulica, Ljubljana.
*	Slovenska služba božja na Jesenicah.
V nedeljo ob 10. uri bo v »Delavskem domu« na Savi-Jesenicah slovenska služba božja s pridigo, h kateri je vsakomur prost pristop ter je vsakdo dobrodošel
*	Putnikovi potovanji v AfriKo in Ameriko. Družba »Putnik« pripravlja dve zanimivi potovanji in sicer prvo v Egipt od 24. decembra do 10. januarja, drugo pa na svetovno razstavo v New York v mesecu aprilu 1939. Udeleženci potovanja v Egipt se bodo zadržali 7 dni v Kairu in bodo seveda obiskali tudi piramide. Cene tega potovanja so, računajoč odhod iz Beograda: v HI. razredu na vlaku in v H. turističnem razredu na ladji 5.200 din, celotno v drugem razredu pa 6-180 din. O družabnem potovanju na svetovno razstavo v New Yorku bo Putnik objavil v dnevnikih podrobnejše podatke, vendar pa interesenti že zdaj lahko dobijo potrebne informacije o enem in drugem potovanju pri Putniku v Ljubljani. Poset-niki letalske razstave v Parizu odpotujejo iz Ljubljane 30. novembra ob 1.40 zjutraj. Društvo Putnik je izdalo prospekt Durmitorja v nemškem, angleškem ln v francoskem jeziku s krasnimi slikami smučarskih pokrajin. Na Durmitorju je ob črnem jezeru udoben hotel. Prospekte lahko brezplačno dobite pri Putniku.
ZA
OBLEKE, v«
BLUZE
Kroji,
angleška volna brez^S
TONIJAGFR
Kongresni trg 1, Ljubljana
* Mlin je zgorel. Ob potoku Kotelščici, ki teče cd vznožja Uršlje gore ln se izliva pri Guštanj-u v Mežo, stoji več mlinov in žag. Ob strugi v Grdinjah je stal mlin posestnika Volana. Posestnik je mlin že dalje časa popravljal, vsega je obnovil in prekril. Delo je bilo nedavno končano in mlin pripravljen za mletev. Nenadno pa je pri belem dnevu nastal v mlinu požar, ki je poslopje upepelil do tal. Ostalo je samo temeljno obzidje, škoda je znatna in ni krita z zavarovalnino. Nedvomno je bil na delu požigalec.
• UmOr tat. Baderja pred (°dlUem. V
spominu Jo zločin, ki je bil Izvršen v noči med 8. In 9. avgustom nad inž. Stanoj-lom Baderjem v bližini Brodareva. Inž. Bader je bal zahrbtno ustreljen ln oropan. Kmalu nato so se neki kmetje polakom-nili plena in so razbojnika Milana Pajiča ubili ia oropali Zdaj se je pričela razprava pred velikim kazenskim senatom v Prijepolju. Pred sodnike je stopilo 10 obtožencev; za kolovodji pa veljata Branko Kujundžič, ki je bU uradnik podjetja inž. Radovana Ružiča, tn Velimlr Pešič, ki je bil uradnik podjetja pokojnega inž. Baderja. Obtožnica jima očita, da sta onadva pripravila roparski umor. Razprava bo trajala več dni.
N
V I
K II
Sodelovali bodo: ge. Bravnlčarjeva, Hejbalova — Jera-jeva — Majdlčeva — Kogejeva, gosp. Šimenc, vojaška godba ln pevski cbor Grafike.
IKOINCIEIRT
.TABORU ob 20. uri
PO KONCERTU
PLES
Z 2 GODBAMA
Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice — Kongresni trg
♦ Od 3. do 4. decembra izlet v Trst — Gorico. Prijave sprejema Okornova izlet-na pisarna, Ljubljana, hotel Slon.
Iz LHitri)ane
u— Predavanje univ. prof. Zvetine v Angleškem društvu. Kakor smo že poročali, je obiskal naše mesto univ. prof Zve-tina iz Chicaga. Na vabilo Angleškega društva se je udeležil v sredo zvečer v društvenem lokalu družabnega večera, kjer ga je društveni predsednik dr. Ferdinand Majaron iskreno pozdravil in predstavil velikemu številu zbranega članstva. Prof. Zvetina je na to predaval o predsedniku Rooseveltu, ameriški ustavi in najvišjem ustavnem sodišču. Podal je nastanek poslednjih zakonov, ki so tako močno vplivali na gospodarstvo Zedinje-nih držav ameriških in ki so izzvali borbo med obema najvišjima ustavnima faktorjema, to je predsednikom in vrhovnim ustavnim sodiščem. Predavatelj je nadalje obrazložil glavne določbe ameriške ustave in delovanje vrhovnega ustavnega sodišča ter naposled navedel zanimive primere iz prakse tega sodišča ob izdanju zakonov ob priliki zadnje svetovne gospodarske krize. Zbrano članstvo je z vsem zanimanjem sledilo interesantnemu predavanju. Društveni predsednik dr. Majaron pa se je odličnemu gostu za njegov trud prisrčno zahvalil in ga prosil, da čimprej društvo spet počasti s kakim predavanjem
u— proslavo 70 letnice g. dr. Tominška Frana priredi S3ovensko planinsko društvo v soboto 26. t. m. v verandni dvorani hotela Uniona. Na tovariški večer je SPD poslalo razna vabila. Planinci, ki niso prejeli pismenih vabil na proslavo in se je hočejo udeležiti, so vabljeni, da počaste častnega predsednika SPD ob njegovem jubileju. Zaradi rezerviranja prostorov naj se udeleženci predhodno prijavijo v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1 telef. 40-56-
u— Znižana voznina na Tabor. Splošna maloželezniška družba nam je včeraj sporočila, da tudi letos dovoljuje znižano ceno za posetnike novinarskega koncerta na Taboru dne 1. decembra t. 1. po 1 din za vožnjo. Pravico do znižane voznine ima samo oni potnik, ki se izkaže z vstopnico za novinarski koncert. Znižana voznina bo veljala od 13. ure dalje pa do konca tramvajskega prometa. Za povratek velja ista cena 1 din brez doplačila za nočno takso.
Veliki dogodek iz življenja malega mesta! Krasna komorna drama in nepozabna igra tajinstvene žene v filmu
LIL DAGOVER, PAUL HARTMANN
Večerna elegija
Zanimivo pi-edavaaje Prirodoslovnega društva. V ospredju svetovne politike stoji danes med mnogimi problemi tudi vpraSanje Židov. Poleg političnih, gospodarskih in drugih pogledov na ta problem je gotovo važno tudi znanstveno biološko stališče, o katerem bo v torek, 29. novembra, ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice predaval naš odlični rojak, univ. prof. v Zagrebu g, dr. Boris Zamik o biološkem pogledu na židovsko vprašanje. Predavanje bo ponazorovalo veliko število diapozitivov. Opozarjamo, da bo zbog velikega zanimanja predavanje v Delavski zbornici.
u— MuSorgskega opero »B°ris Godu-nov« naša publika pozna. Manj kakor komponist pa je Musorgski znan pri nas kot simfonik, dasi je morda v tej vrsti svojega glasbenega ustvarjanja še močnejši. Zato je ena velikih zaslug ljubljanske Filharmonije, da nam bo na svojem koncertu v ponedeljek izvajala Musorg-skega najsilnejšo simfonijo »Noč na pustem brdu«, zlasti pa še zato, ker bo to simfonijo izvajala pod tako odličnim dirigentom, kakor je ravnatelj beograjske opere Lovto Matačič.
u— Ljubljanska drama uprizori za 20 letnico obstoja Jugoslavije novo izvirno igro »Dobrudža 1916«. Dejanje drame se vrši za časa svetovne vojne v Ljubljani, Rusiji in na Dobrudži. Za to priliko potrebuje Uprava narodnega gledališča razne sive avstrijske uniforme (ne paradne) in prosi p. n. občinstvo, ki ima take garderobne predmete eventuelno še v svoji posesti, da jih blagohotno odstopi ali po sodi Narodnemu gledališču za to priliko. Prav tako prosimo tudi jugoslovanske oficirske uniforme sive barve. Blagohotna obvestila prosimo direktno na Upravo Narodnega gledališča v Ljubljani, pismeno ali telefonično (štev. 4612).
u— Namesto venca na krsto blagopokoj nega g. Franca La jo vi ca, očeta g. ravnatelja dr. Ladislava Lajovica, je darovalo uradništvo Zedinjene zavarovalnice d. d. v Ljubljani za reveže znesek 200 din,
q— podružnica Družbe »K Cirila ln Metoda f Mostah je izročila glavni družbi: od Martinovega večera 436 din na račun članarine 214 din, dar g. Avgusta Tavčarja ob hčerkini poroki 50 din, skupaj 700 din. Marljivi podružnici iskrena hvala!
u,— Več honorarnih ®lužb tečajnih učiteljev za pouk obvezne telesne vzgoje je razpisalo mestno poglavarstvo ter razpis izide v »Službenem listu« 26. t. m. Prednost imajo rezervni oficirja, ki na sport-no-telovadnem področju aktivno delujejo med mladino.
DARILA za Miklavža
Velika izbira! Nizke cene!
O. KIFFMANN, trgovina z zlatnino, urami Ljubljana, Mestni trg 8.
Sentjakobčanl upriz°re dr. Rral-gheijevo družinsko igro »školjko« posled-njič v nedeljo 27. t m. ob 1515 kot popoldansko predstavo in v torek 29. t. m. ob 20.15. V »Školjki« je prikazal avtor sodoben meščanski dom. kjer živi razvrat na žena ob neljubijenem soprogu; njeno ljubezensko razmerje z moževim bratom privede do katastrofe. Igra je izvrstno na-študirana in sodelujejo prve moči odra. Torkova predstava se Igra v korist društva kneglnje Zorke, pododbora v Ljubljani.
NE PLAŠITE SE!
KINO DOMA NI DRAGA REČ !
Zahtevajte brezplačen cenik Kodak Cine 8
v drogerlji GREGORIC, Ljubljana,
Prešernova 5. Od 21. do 29. novembra vsako popoldne se vrše v naši trgovini stalne, brezobvezne demonstracije. Pridite !
u— Izredne odredbe za preprečenje razširjenja slinavke in parkljevke. V preteklem tednu se je pojavila slinavka in. parkljevka v mestu in srezu Ljubljani v treh dvorcih različnih mesarjev, kamor kužna bolezen ni mogla biti zanešena z: bolnimi ali sumljivimi živalmi, temveč le z obleko, čevlji ali rokami samih mesarjev, ki so obiskovali sejme v Savski banovini. Glede na to opozarja kr. banska uprava na odredbe, ki so bile objavljene v »Službenem listu« št 298 in se glase: »Trgovcem z živino, ki pri nakupu živine osebno obiskujejo kraje, ki so okuženi ali ogroženi po slinovki in parkljevki, je brez potrdila občine odnosno Higienskega zavoda ali javne bolnice, da so bili pri po-vratku iz okuženih krajev razkuženi, prepovedan vstop v hleve v celi banovini. Mestno poglavarstvo v Ljubljani poziva vse mesarje in trgovce z živino, ki kupujejo klavno živino v okuženih in po slinovki in parkljevki ogroženih krajih, da se točno ravnajo po gornji odredbi. Ker je mestna občina ljubljanska okužena s slinavko in parkljevko, se opozarjajo vsi prizadeti, da se pred nakupovanjem klavne živine izven teritorija mestne občine, razkužijo in nabavijo tozadevno potrdilo. Razkuževanja bo vršila državna bolnica v Ljubljani na stroške stranke in tudi izdajala potrdila o izvršeni razkužbi. Če se izvrši nakup klavne živine v katerem, drugem okuženem odnosno zaradi slinavke in parkljevke ogroženem kraju, mora izvršiti razkužbo nakupovalca in mu izdati tozadevno potrdilo dotična občina, v kateri je bil izvršen nakup živine.
u— Obračun Jožeta Hudorovi^a. Te dni je v sodnih zaporih odsedel manjšo kazen SOletni cigan Jože Hudorovič. po rodu iz Stare cerkve pri Kočevju, kamor je tudi pristojen. Komaj je Hudorovič s sodišča priromal na policijsko upravo, da še ona poračuna z njim, kar je cs-.alo neporavnanega, je moral v eodne zapore nazaj. Že od leta 1936 ga namreč zasleduje okrožno sodišče v Ljubljani zaradi cele vrste vlomov, ki jih je v družbi s ciganskimi pajdaši zagrešil v okolici Velike štange, Grosuplja, Višnje gore in P" Gorenjskem.
u_ V gozdu ga Je obstrelll. Včeraj so
pripeljali na kirurški oddelek 121etnega. šolarja, posestnikovega sina Franceta Lesjaka lz Gomilšča pri Šmarju pod Ljubljano. Fant se je po šoli odpravil v gozd, pa je nekdo Izza grmovja lz lovske puške sprožil vanj in ga zadel
KINO UNION — Tel. 22-21
MONUMENTALNO FILMSKO DELO, KI VAM BO OSTALO NEIZBRISNO V SPOMINU !
Pttstelovšciste Marka Pola
^SSTSS^fčSca, ki je v XHL stoletju prišel v carstvo Kublaj-Kana, odkrival skrivnosti Kitajcev, osvajal ženska srca, ljubil nevarnosti ln zmagal s svojo odločnostjo! Nad 10.000 sodelujočih.	Predstave ob 16.. 19. in 21. uri.
GART COOPER ln lepa SIGFRID GURIE v gl. vi.
Premiera KINO MATICA 21-24
Danes ob 16., 19. in 21. uri
u_ Prošnja mestni občini. Pišejo nam:
Naselbinam, ki rasejo onkraj Gradaščice in v smeri proti Mestnemu logu, je mestna občina začela zadnji čas posvečati nekaj več pozornosti. Na cestah tega okoliša srečujemo od časa do časa mestne delavce, ki popravljajo hodnike, trebijo goščo in puščavje ob cestah ln vebče skr-be, da red povsem ne zamre. Pri vsem tem se nam čudno zdi, da je treba preko lista opozarjati na nerodnost, ki se je nedavno pripetila na mostu tik kopališča v Koleziji, pa se doslej še nihče ni zganil, da jo popravi. Tam je namreč neznan zli-kovec ali hudomušnež izvlekel desko, da je v tleh nastala vrzel, dovolj široka, da bi nepreviden otrok zdrsnil skoznjo v vodo, a tudi velika dovolj, da bi si odrasel človek, ki v temi pride mimo .lahko zlomil nogo. Prebivalci kolezijskega predmestja upamo, da bo mestna občina stvar brez odlašanja uredila.
u_ Akademski klub montanistov. Na
zadnjem občnem zboru Akademskega kluba montanistov je. bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Koželj Tone, podpredsednik Cvetko Ignacij, tajnik I. Marovt Lado, tajnik n. Sedlar Joža, blagajnik Jenčič Mirko, gospodar Cigiith Koloman, knjižničar Benedik Pavle, arhivar Berce Marija, referent za poč. prakse Dolenc Marijan, nadzorni odbor Berce Leopold, Drovenik France, častno razsodišče Sa-pač Franc, Korošec Viktor, Mandlč Nikola, Dedič Fahret, Kovačič Rudi.
KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri
Ešnapurski tiger a
prvi del filma: Indijski nagrobni spo- I menik, po romanu Teje v. Harbonu. |
deteljica, materina dušica, rdeča detelja, kadulja, fižol, maline, češmilje, beli trn, krhljika, javor, jesen, srobot, črešnja, divja in cepljena sadno drevje, lipa, kostanj, divji in pravi, smreka in hoja. Od zgodnje pomladi je bila paša zdržema do avgusta meseca. Početkoma po dolini, nato po gričih in pobočjih, nazadnje po vrhovih, lazih in planinah.
Navadno so dajali v onih letih roji prvci ob ugodnem vremenu, zadostni paši vnuke, celo po dva; danes živimo le v spominih!
Leta 1886. sem kupil prvi panj čebel v Žigmaricah pri škrbaku. Rojil mi je 24. aprila, dal še družca ln tretjiča, prvi roj še vnuka 2. junija, tako da sem po ajdovi paši vzimil pet močno obljudenih, z medom in obnožino dobro založenih panjev. Srečen je bil ta začetek in hvala Bogu tudi razveseljiv je bil zaključek mojega čebelarjenja v Sodražici leta 1936. Petdeset let čebelarjenja na enem in istem kraju! Dosti je bilo truda, brez števila pikov, mnogo prijetnih doživljajev in užitkov, obilo veselja. Lahko rečem: muha ml je dala kruha.
Konec poletja, po odrojenju, so čebelarji temeljito pregledali stanje čebel, odbirali panje za dom, za pleme, za ajdovo pašo. Med čebelarji je završalo: medsebojni obiski, važni pomenki, na enovprežne vozove pa lege. Nekaj dni pred sv. Lovrencem je bila pred čebelnjakom posoda svežega kravjeka in kup narezanih smrekovih vr-šičev. V mraku, ko je bila čebelna družina umirjena, doma, so pomašili žovtne z v vodi namočenimi smrekovimi vršiči, od zadaj odprli duške in hajd s panji ven
na lege. Pomanjkljivo zbite, razsušene ali kako drugače ranjene panje je bilo treba mašiti s pripravljeno ceneno ln izdatno mažo.
30 do 40 dobro strnjenih panjev je objela močna vrv ali kratka in tenkočlena veriga. Sveti križ božji! In konj je potegnil sladko breme mimo Velikih Lašč, Turjaka, Želimelj pod Krim. Po vaseh, od To-mišlja do Iga, si videl po vrtovih skladovnice panjev, ki so jih pripeljali ali donesli na posebnih nosilnicah na hrbtu čebelarji iz okoliških dolin in hribov. Prašna ajda po »Morostu« je že dražila in vabila čebele. številni medarji, velečebelarji in pre-kupci so se pogajali za cele skladovnice ali pa za posamezne izbrane panje. Najsi je bila kupčija sklenjena ali ne, čebele so ostale po večini tam do septembra meseca. Po paši so medarji običajno pokupili še ostalo neprodano blago.
Hud udarec za čebelarje je bila razdelitev skupnih pašnikov in nekako deset let pozneje otvoritev železne kače iz Ljubljane do Kočevja. Živahni promet po cestah je zamrl, konje je izpodrinilo govedo. Zemlja, ki je bila dotlej preprežena s kravjimi stezicami, poraščena z medečim grmovjem, je dobila docela drug obraz. S koreninami izkopano grmovje so poži-gall. Kjer se je svoj čas pasla borna, mr-šava živinica, tam so nastale vrednote: rodovitne ograde z lepimi njivami in ko-šenicami; največ pa steljniki z bajno rastočimi smrekami ln hojami.
Malo vredno živino je nadomestila lepa čista, siva muricidolska pasma. Največje zasluge v tem gredo domačinom: Primožu, Pakižu, deželnemu poslancu, Juriju
Drobniču, županu, Bernardu Kovačiču, odličnemu živinorejcu. Leta je kupoval pri Kmetijski dražbi v Ljubljani najlepše bike in telice muricidolke. V enem desetletju 1880—1890 je živinoreja čudovito napredovala v občini.
Pretesna in prenizka hlevska vrata so se umaknila dvotečajnim. napredka željni gospodarji so pregnali iz hlevov zaduh-lost, temačnost ln mokra tla. V šoli, zlasti v ponavljalni, se je z živo besedo, z načrti in ogledi vzornih hlevov vršila močna pobuda. Ce so bili na ta način čebelarji prikrajšani na dohodkih, je bil pa toliko večji porast in podvig pri drugih vejah gospodarstva.
Prva leta mojega čebelarjenja so pose-čali čebelarje samo medarji. Imeli so na vozovih odprte sode ali kadi. Kupovali so čebele ne glede na vsebino in kakovost, na funte čiste teže. Odkazane panje so zažveplali, nato obe končnici odprli ter vsebino s čebelami vred izpodrezavali z dolgimi, nalašč za ta posel pripravljenimi noži. Mlado in medeno satovje so odbirali ter vkladali v posebno kad.
To ostudno morijo čebel in nečedno kupčijo smo hitro odpravili. Namesto me-darjev so prihajali kupci za žive čebele. Konec julija je obredel vse obcestne čebelarje na progi Sodražica—Bloke—Lož. Mandek, velečebelar z Ivanče gorice pri Stični. Takoj nato je nakupljene čebele odvažal na dvovpreženem vozu z gugajo-čo se diro, po 60 do 80 panjev zloženih na dve vrsti. Mož je bil močno izbirčen, čebelarju, ki je bil nepreviden ali lakomen denarja, je odpeljal najboljše blago, njemu pa so ostali le slabiči, spomladi pa
mrliči. Šele po več letih so si zopet opomogli.
Zaradi takega ravnanja je izgubil Mandek vse zaupanje. Trgovina s čebelami pa le ni zaostala, niti prenehala. V deželo je prišel Ambrožič. velečebelar in izvoznik iz Mojstrane, mož svetovnega slovesa, soliden trgovec in dober plačnik. Imel je poslovodjo Peternela, ki je namah pridobil čebelarje zase, oziroma za tvrdko. Trgovske zveze so bile prav živahne, trajne, do smrti gospodarja in še nekaj let potem z gospo vdovo.
V	tem času so mi odrasli otroci in mi bili v pomoč. Vsako leto sem v jeseni pokupil čebele v zaledju, na Gori, v Loškem potoku, Dragi in Ravnih. Plemenjake, za ajdovo pašo sposobne čebele, sem vozil nekaj let z vozovi, potem pa po železnici v okolico Šentvida pri Stični ali v Veliko Loko. Letine so bile dosledno dobre, bera na ajdi, otavi ln jesenski resi zadovoljiva. Nikdar mi ni bilo žal truda in stroškov. Med vojno, ko je predla trda za živež, osobito za belo in krušno moko, mi je ajdova paša dobro došla. Prazne panje sem napolnil z zlato pšenico ali soržčnim žitom, na zunaj vse tako opremil, kakor one z živimi čebelami, otrokom pa pripeljal ogromen hlebec tečnega kruha. Vse je šlo po redu in sreči. Dasi je bila številna družina, devetero otrok, smo vendarle brez skrbi, s kruhom in medom, pričakali rojstvo Jugoslavije.
Da smo korakali v duhu časa. se Izognili očitkom nedoslednosti in nazadnjaštva. rmo se oprijeli panjev s premakljivim sa-tovjem, začeli torej čebelariti na med.
V	čebelnjakih naprednih čebelarjev go-
spodujejo sedaj žnideršiči; drugače kra-njiči še vedno zavzemajo častno in številčno mesto. Iz spoštovanja do naših čebelarjev prednikov imejmo v čislih kra-njiča, saj je tako priličen, tako praktičen, v vseh pogledih odgovarjajoč čebelarjenju na brzo roko.. V novodobnih panjih je preveč prestavljanja, prerivanja, beganja in poseganja v naravni razvoj. Kakor baje kaže bodočnost, bo vnovič oživela kupčija z živimi čebelami. Naša sivka in ž njo kranjič bo na novo zaslovela po širnem svetu.
Nenehno torej mladina naprej! Stalna vaša briga bo izpopolnjevanje, prebiranje čebelarskih knjig, obiskovanje čebelarskih zborovanj, udeležba tečajev, izboljševanje paše, panjev, orodja, slej ko prej pa ohranitev in oplemenitev naše domače sivke kranjice!
Slavospev tebi, kraljica, sivka kranjica! Tvojemu izletu ne stavi nikdo mej, po tebi ni motenja posesti — povsod ai dobro došla! Saj ti oplajaš cvet, pospešuješ rodovitnost, daješ med in vosek. O, cvetoče drevje in grmovje, o pisano barvani travniki/ o duhteča ajdova polja, o skriti biseri v prirodi, poveličani očudotvorjeni ste šele po rojih čebel!
Ti si živ zgled marljivosti, umnega dela, reda in snage, prave skupnosti! »Človek, prid' se les učit!«
Dobra mladina — srečna domovina! V malem začnete in v velikem boste nadaljevali! Tako kliče učitelj otrokom treh rodov.
Darujte za Zvončkov« sklad
»TUTItO« it. 274.
5
u— N®v na«n modernJaactje oeHueg*
prometa v Ljubljani se pojavlja na Kar-lovški cesfd, kjer so bile položene nove tramvajske tračnice. Na odcepu Janežičeve ulice je položeno tramvajsko izogibal išče, kar pomeni, da pride semkaj tudi postajališče cestne železnice za oba pravca. Cesta je ozka in ko so nasproti Duffeto-vi vili pričeli odstranjevati kamenito škarpo in odkopavati grajsko brežino, je kazalo, da ee bo cestna ožina vendarle razširila. Zgodilo se je prav narobe. Zdaj namreč raste iz tal nova škarpa, ki pa je Se bolj pomaknjena v cesto kakor je bila prejšnja. Pravijo, da nameravajo zbog arhitektonskih razlogov napraviti pod hribom vzvišen pločnik, kar da bo sedanje stanje zlboljtšalo. Ali bo taka ureditev praktična, Je seveda drugo vprašanje, kajti tramvajsko postajališče s takega vzvišenega pločnika ne bo dostopno, potniki bodo morali vstopati in Izstopati na izredno ozek cestni pas pod novo škarpo. Taka arhitektonska ureditev pešca in potnika prav gotovo umetno sili in spravlja pod tramvaj.
Nov izum za gospode
patent številka 11830 po povsem novih principih Občutek popolnoma ohranjen
Izključna prodaja za Jugoslavijo: Drn-. rija Levič, Beograd, Lzun Mirkova 5 Pošljemo po pošti v vse kraje Za 5 komadov pošljite din 15.- v znamkah ali plačajte na čekovni račun pošt. šted. br. 57-385.
Iz Celja
e— Volišča v Celju. Mestno poglavarstvo razglasa, da bo U. decembra osem volišč. Volitve trajajo ves dan neprestano od 7. zjutraj do 18. Pri volitvah smejo glasovati samo tisti, ki so vpisani v volilne imenike, in sicer samo po enkrat, •osebno, na določenem volišču svoje občine in samo za potrjene državne kandidatne liste. Glasovanje je javno in ustno. Na volišče ne sme nihče stopiti z orožjem ali pa z orodjem, uporabljivim za boj, razen v primeru, kadar je pozvana oborožena pomoč za vzdrževanje reda na volišču. Na dan pred volitvami, na dan volitev in na dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače.
e— Državni krajevni zaščiti dece In mladine v Celju so naklonili v tem poslovnem lotu denarno podporo naslednji dobrotniki: mestna občina celjska 5000 din. Rdeči križ 1000 din, Delavska zbornica 650 din. Hranilno in posojilno društvo v Celju 600 din. Hranilnica dravske banovine in Ljudska posojilnica v Celju po 500 din, Mestna hranilnica 250 din, rudarska zadruga v Ljubljani 230 din Stavb sna zadruga drž nameščencev v Celju 200 din, po 100 din pa Celjska posojilnica, Prva hrvatska štedionica in g. ravnatelj Franc Natek. Vsi ti dobrotniki so s svojimi velikodušnimi podporami omogočili da je naklonila vsem štirim narodnim šolam v Celju na Miklavževo obdaritev po 3750 din, skupaj torej 15.000 din. S tem denarjem bodo šole pripravile najrevnejšim učencem malo Miklavževega veselja. Odbor zaščite izreka vsem dobrotnikom prisrčno zahvalo.
e— Umri ie v sredo v Gaberju pri Celju 201etni ključavničarski pomočnik Fer-do Ločičnik.
e— zadnje letošnje streljanje. Po na-redbi ministrstva vojske in mornarice se morajo vsi člani strelskih družin udeležiti streljanja po programu, ki ga je izdelalo ministrstvo. Za člane celjske strelske družine bo streljanje samo še v nedeljo 27. t. m. in to ves dan na strelišču v Pe-čovniku.
e— Aretacije krognjarjev. Celjska policija je včeraj aretirala vse hrvatske kro-šnjarje in jih odgnala v domovinske občine. Zadeva je zbudila v Celju in okolici veliko pozornost. Vzrok omenjenega ukrepa ni točno znan.
Iz Mari&nra
a— Mariborsko sckolstvo za 1. december.
Matični Sokol bo imel na predvečer državnega praznika v veliki dvorani Sokolskega doma telovadno akademijo s pestrim sporedom. 1. decembra dopoldne bo svečana proslava, združena s prevedbo naraščaja v članstvo ter s slovesno zaprisego. Zvečer bo v vseh prostorih Sokolskega doma svečan ples, ki ga priredijo združene mariborske nacionalne in borbene organizacije, Maistrovi borci, rezervni častniki, vojni invalidi ter matični Sokol.
a— Sokolsko delo na polju varčevanja.
Sokolska kreditna zadruga z o. z. v Mariboru uvaja v sporazumu s sokolsko žu-po počenši 1. decembra posebno štednjo v obliki lepljenja markic v »Stedne knjižice«. Istega dne prične »Stedno kolo 1941«, katerega namen je varčevati denar za vsesokolski zlet 1941 v Beogradu. Ce vložiš tedensko samo po 1 din, prihraniš do 31. maja 1941 din 128. Varčuje se na ta način: Vsaka sokolska edinica naroči pri zadrugi gotovo število štednih knjižic po 2 din ter jih po isti ceni razpeča med varčevalce. Dalje naroči edinica, odnosno referent za štednjo (izbere ga uprava ali občni zbor) primerno število znamk pri zadrugi, katera jih da brezplačno na razpolago edinicam. Edinica pa mora denar, zbran na ta način, nalagati pri zadrugi. Referent za štednjo prodaja znamke po 1 din varčevalcem, ti pa jih lepijo v štedne knjižice. Ko je varčevalec nalepil znamk za 25 din, da referentu za štedno knjižico v potrdilo. Varčevalcu se denar ne obrestuje. Denar, vložen na ta način v knjižico, ki nosi naziv »Štedno kolo 1941« se ne more dvigniti pred 31. V. 1941. Sokoli bodo na ta način lahko dosegli lepe uspehe na polju varčevanja, ki je namenjeno v prvi vrsti za naraščaj in deco.
a— Jezdni odsek matičnega Sokola je Imel predsnočnjim v prostorih mariborske sokolske župe redni občni zbor. V odsotnosti načelnika br. Rada Lenarda je pod-načelnik br. Kumer izčrpno poročal o od-eekovem delu v pretekli poslovni dobi. Poročali so še tajnik br. Ladislav Kralj, blagajnik br Erhatič, gospodar br. Vari in preglednik računov br. Vrisk. Jezdni odsek šteje 53 članov in 33 naraščajnikov. Pri volitvah so bili izvoljeni v vodstvo Jezdnega odseka bratje: Vrisk, načelnik; Lavrič, tajnik; Erhatič, blagajnik; Vari, gospodar; Zupančič, zastavonoša; Lavrič, praporščakov namestnik.
a— Himen! Te dni sta se v pravoslavni kapeli poročila letalski poročnik Milorad Parament.č iz Bele Crkve in gdč. Vladka Spindlerjeva. Priči sta bila pehotna poročnika Adam Karapandžič in Božidar Mršulja. Novoporočencema obilo sreče!
«— Tragično umrlega poročnika Cedo-mirja Panteliča, ki je umrl v zvestem izvrševanju službenih dolžnosti, bodo pokopali jutri, v soboto ob 14.30 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Vzornemu in priljubljenemu častniku svetel spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
a— Nagrado 3.000 dinarjev je priznalo notranje ministrstvo kaplarju tukajšnje orožniške čete Becoviču E. Sabitu v znak priznanja za zvesto in požrtvovalno službovanje, ker je v noči na 2. avgusta t. 1. izsledil ter ustrelil pri Mariborski koči zloglasnega rokovnjača in vlomilca Franca Crepinka. V zvezi s to vestjo sporoča štab mariborske orožniške čete, da je Franc Crepinko par dni pred svojo smrtjo podaril mlajši ženski zlat poročni prstan ter ogrlico z medaljonom. Lastnik oziroma lastnica dobi lahko prstan in verižico pri orožniški četi v Krekovi ulici.
a— Na starem mestnem pokopališču so pričeli z izkopavanjem. Kakor znano morajo biti do leta 1940. izkopani grobovi na starem mestnem pokopališču v Stross-majerjevi ulici Te dni so pričeli z izkopavanjem na starejšem delu pokopališča, k) je staro že 135 let Izkopali so grobove oziroma grobnice Antona Novaka ter Alojzija Bidtlechnerja v bližini Slomškove kapele in svoječasnega imejitelja zasebnega pogrebnega zavoda Friderika Wolfa, dočim so krsto Marije Knezič prepeljali na pobreško pokopališče.
a— O tem in onem. Tri ure je ležal stisnjen med lesenimi hlodi v riži, po kateri spuščajo hlode s pohorske planine do postaje Sv Lovrenca na Pohorju, 341etni drvar Alojzij Pušnik, ki so ga tovariši po triurnem napornem delu rešili iz smrt-nonevarnega oklepa lesenih velikanov. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so dognali da ima zlomljeno levo nogo. — Učiteljici Milici Martine so odnesli dam-skl plašč in volneno jopico v vrednosti okoli 500 din. — Slike pevk na reklamni tabli Grajske kleti so očividno ugajale še neizsledenim zlikovcem, ki so tablo razbili, slike pevk pa odnesli. — 121etni Er-nest Hauptman, sin delavke, je izginil od doma in se odtlej ni več vrnil. — Ponoč-nl zlikovci so posekali okoli 100 mladih hrastov v gozdu posestnikov Frica Rota, Franca Krašovca in Julijane Kac Družbo 6 osumljencev so že zajeli in vodili državnemu tožilstvu.
a— Iz malomarnosti ustreHl človeka. Včeraj dopoldne se ie zagovarjal pred sodiščem 211etni hlapec Anton Napast, ki je 18 aprila t 1. v Leviču ravnal z lovsko puško tako neprevidno, da se je sprožila Šibre so zadele posestnika Cirila Bračiča, ki je par dni zatem umrl v bolnišnid. Napast se je zagovarjal, da je imel prvič i lovsko puško v rokah in da je nesreča I nastala zaradi naključja Obsoien je bil i na 900 din globe, v primeru neizterljivosti na 15 dni zapora, pogojno za dobo 2 let.
Iz Gornte«ai CT?a<?Sa
g— Organizacija koroških borcev sklicuje za nedeljo 27 t. m. ob 10. v posebni sobi žmavčeve»gostilne v Gornjem gradu važen sestanek članstva. Pri slučajnostih se bodo dopolnjevali kartotečni list! članetva, kei po rebuje giavni odbor nujno vse podatke članstva. V nedeljo bodo sestanki tudi v vseh drugih krajih naše države, Kjer so naše organizacije. Tovariši, udeležite se v lastnem interesu sestanka polnoštevilno Zadeva je na poti ugodne rešitve.
Iz Brežic
br— SurOv napad pred gostilno. Preteklo nedeljo so bili v gostilni Dimiča Petra v Spodnji Pohanci ori Brežicah Franc Pintar, njegova žena Antonija in hčerka Vida. Okoli 23 ure je stopil Anton Pintar iz gos'ilne in pred gostilno na cesti naletel na Alojza Ivanjška iz Trebeža Ta je stopil brez besed k njemu, držeč v levici odprt žepni nož. v desnici pa odlomlje- j no nogo od klopi Na Pintarjevo vprašanje, kaj želi od njega, je Ivanjšek pričel brez vsakega povoda pretepati Pinterja z odlomljeno nogo. Na vpitje napadenega Pinterja sta prišli iz gostilne na pomoč žena Antonija in hčerka Vida Pobesneli Ivanjšek pa je tudi ženski napadel in ju z nogo tepel po hrbtu in glavi. Po surovem napadu je Ivanjšek pojasnil vzrok svojega napada, češ da ga je Antonija Pintarjeva zmerjala s smrkavcem
br— Vlom v vagon. Neznan zlikovec je j ob koncu preteklega meseca vlomil na železniški postaji v Brežicah v neki vagon in ukradel 14 kg belega platna in 6 kg cajga za moške hlače v skupni vrednosti 1.350 din.
I?
j— Solnčna jesen je tudi pri nas zvabila na dan mnogo cvetja. Zlasti cvetijo zvončki, trobentice in vijolice. V nekaterih ptujskih vrtovih pa je polno pravkar dozorelih jugod.
j— Zanemarjene ptujske ulice. Nekatere ptujske ulice so tako zanemarjene, da kar kričijo po popravilu. Radi priznamo, da so dohodki mestne občine glede na njen obseg premajhni in zaradi tega kakšna večja popravila niso mogoča. Nikakor pa niso tako majhni, da bi se ne moglo v teh zamazanih uli Ah ods raniti nesnago, ki leži v nekaterih krajih kar v kupih.	!
j— Konji so se spia§ili. Zakonca Tuškc- j va iz Sp. Pristave sta pripeljala na trg krompir. Popoldne sta se peljala nazaj domov. Ko pa sta prišla do železniškega podvoza na Bregu, je v tistem trenutku pripeljal vlak, katerega sta se konja ustrašila in zdi rja la po cesti Vez se je prevrnil in oba zakonca sta dobila precejšnje poškodbe, ženo Marijo so morali takoj prepeljati v bolnišnico.
j_ Neprevidnost prj jRrj pesestniko-
vega sinčka Lipovška Antcraa iz Hajdine je brat med igro sunil z vilami v lice in mu prizadejal precejšnjo poškodbo. Le malo je manjkalo da mu ni vile zasadil v oko.	;
* !
SLOVENJGRADEC. Za nedeljo 27. t. m. ob 13.30 je sklican sestanek vsega članstva krajevne organizacije LKB v gostilniške prostore Narodnega doma. Spored: j poročila predsedstva, čitanje resolucije z ■ dne 3. aprila letos, sklepanje o predlogu za čim hitrejšo rešitev dobrovoljskega vprašanja in slučajnosti. Udeležba članstva je strogo obvezna.
Gospodarstvo
Italijanski izvozniki nezadovoljni z Jugoslavijo
Kakor smo že poročali so se pretekli teden končala posvetovanja Jugosloven-sko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Z rezultati te konference pa italijanski gospodarstveniki niso posebno zadovoljni. Na posvetih odbora so Italijani zahtevali, naj bi kontingenti jugosloven-skega izvoza v Italijo znašali vrednost okoli 350 milijonov lir. Tega italijanskega predloga pa jugoslovenska delegacija ni sprejela, češ da obstoji bojazen povečanja klirinškega salda.
Italijanski izvozniki, zlasti industrijski, menijo, da se na osnovi rezultatov, doseženih na zasedanju omenjenega odbora, ne more pričakovati pomembnejše izboljšanje v izmenjavi dobrin med Jugoslavijo in Italijo.
Kakor poroča »Jugoslovenski kurir«, se je njegov dopisnik te dni razgovarjal z nekaterimi uglednimi predstavniki italijanske industrije, ki so se v zadnjih letih močno prizadevali, da bi se povečal obseg trgovine z Jugoslavijo. Iz teh razlogov je razbrati, da so italijanski gospodarstveniki prepričani o tem, da se Jugoslavija ogiblje Italijanske Industrije. Italijanski industrljci so navedli več primerov, ki naj bi potrdili upravičenost tega njihovega prepričanja. Tako so navedli, da Je bil njihov predlog za zgradbo tvornice avtomobilov odklonjen. Tudi obljuba, da bo Jugoslavija kupila od Italije motorne železniške vozove, se ni izvršila z motivacijo, da ni kredita. Na predlog elektrifikacije proge Sušak—škrljevo pa so dobili odgovor, da se zadeva šele preučuje. Isto velja za predlog zgradbe več hidrocentral Italijanski industrijci so navedli še več takih primerov, na podlagi katerih vlada med njimi prepričanje, da Jugoslavija nima posebnega zanimanja na povečanju trgovinskih stikov z Italijo. Kljub temu pa so italijanski industrijci izjavili, da še niso izgubili upanja v Izboljšanje trgovinskih odnošajev med obema državama.
Težave obmejnega prometa
Prebivalstvo naše severne meje ee pritožuje. da se obmejni promet v zadnjem času vrši pri zelo težavnih okolnostih, ker se na drugi strani meje propagira misel, da naj bi obmejni prebivalci ne nosili denarja v Jugoslavijo. To se pravi, da naj bi ne kupovali kakršnegakoli blaga pri nas. Naj navedemo samo en primer: pred dvema tednoma so nemški lokalni organi prepovedali prenos vsake vrs?e mesa čez mejo v Nemčijo. Ta prepoved je bila čez dva dni preklicana z izgovorom. da je izšla pomotno Dne 23 t. m pa je bila ta prepoved spet izdana, češ da razsaja v našem obmejnem srezu (Maribor levi breg) slinavka in parkljevka.
Ta utemeljitev prepovedi pa ne drži ker je uradno ugotovljeno, da prav levi breg nima nikakih živinskih kužnih bolezni Prosimo naša oblastva, da se o tem porazgovore z nemškimi oblast vi ln dosežejo, da se bo obmejni promet lahko nemoteno razvijal Mislimo, da bo to lahko dosegljivo gaj je bila nedavno sklenjena pogodba med našo državo in Nemčijo, s katero je bil obmejni gospodarski promet zagarantiran.
Mamin zgled
Teta: »No, Alenka, koga imaš najrajši?« Alenka: »Mamo.« »In potem?« »Tebe, tetka!«
Tedaj se pa oče vmeša v besedo: »Kdaj p.idem pa jaz?«	t
»Navadno šele ob eni, ko zapro gostilne.« i
Gospodarske vesti
=r ustanovitev industrijske zbornice za savsko banovino. Te dni je ministrski svet podpisal odlok o ustanovitvi posebne industrijske zbornice za področje savske banovine s sedežem v Zagrebu. Tako bo imela savska banovina zdaj eno industrijsko (v Zagrebu) in dve trgovski zbornici (v Zagrebu in Osijeku).
= Zakon o samoupravnih hranilnicah bo menda kmalu objavljen. Po vesti iz Beograda bo zakon o samoupravnih hranilnicah, ki je bil izdelan že 1934, objavljen te dni Po določbah zakona so te hranilnice samostojne denarne ustanove, ki jih ustanavljajo občine. Zakon precizira razmerje med hranilnicami tn občinami ter določa delovno območje, ki jim bo dovoljeno in način plasiranja vlog. Hranilnice morajo biti včlanjene v zvezi in bodo kljub zvezni reviziji pod državno kontrolo.
—	Drugi tir na železniški progi špilje
—KadgOna. Ker se je promet v obmejnih nemških krajih, ki stoje ob progi Spiel-feld—Radkersburg (špilje—Radgona), v letošnji jeseni znatno povečal, so tamoš-nji gcsp:darstveniki zaprosili za napravo dvojnega železniškega tira in s tem v zvezi tudi za zvišanje brzine od dosedanjih 35 na 50 km. Kakor poročajo je bil te dm ogled zastopnikov železniške direkcije na licu mesta, da se pristojni činite-lji prepričajo o upravičenosti teh zah'ev. Zainteresirani gospodarstveniki upajo, da se bodo njihove težnje uresničile že prihodnjo pomlad
—	Francoska narodna banka je znižala diskontno mero od 3 na 2 in pol odstotka, a obresti na lombardna posojila od 5 na 4 odstotke.
= Angleški funt se v JugoslaviJI dviga, na tujih borzah pa slabi. Kakor poročajo iz Beograda, Narodna banka odklanja dajanje funtov za plačilo gotovega blaga iz neklirinških držav in daje funte po 238 samo za uvoz sirovin. Zaradi tega se je funt dvignil najprej na 244 in potem celo na 247. Ce Narodna banka ne bo izpremenTa svojega odloka, se bo funt po mnenju beograjskih gospodarstvenikov v kratkem dvignil na 250. Medtem ko vrednost funta pri nas ra^e, se je zadnje dni na tujih borzah znižala. Jugoslovenske borze bi bile torej edine, na katerih se funt dviga, povsod drugod pa popušča.
—	Konferenca za določitev lesnih Izvoznih kontingentov se bo sestala ob koncu tega meseca v Stockholmu. Udeležili se je bodo zastopniki držav, včlanjenih v evropski lesni konvenciji. Na konferenci se bodo določili izvozni kontingenti za leto 1939. Toda zaradi nestalnosti na evropskem lesnem trgu bodo zaključki te konference najbrž samo začasni. Ker je angleško tržišče najvažnejše za določitev kontingentov, je zastopnik konvencije obiskal Anglijo in preučil angleško lesno tržišče. Ugotovil je, da se angleške zaloge lesa ne morejo označiti za posebno velike. Toda položaj na lesnem trgu nI odvisen samo od zalog, temveč tudi od
stavbne delavnosti, za katero menijo, da prihodnje leto ne bo posebno velika. Zaradi tega je mogoče, da se bodo v Stockholmu odredih za prihodnje leto isti kontingenti, kakor so se odredili za letošnje. Se verjetnejše je, da se bodo kontingenti zmanjšali za 20%.
Borze
24. novembra
Na ljubljanski borzi so v privatnem kliringu iskali angleške funte po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 35.1250. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani daljo neizpremenjeno po 14.30. Isto ceno so imeli v Beogradu in Zagrebu.
Na zagrebškem efektnem tržišču je ostala vojna Skoda v glavnem neizpreme-njena. Zaključkov ni bilo, medtem se je v Beogradu zaključila po 465 (včeraj po 465 — 466.50). Tudi v drugih vrednotah v Zagrebu ni bilo prometa.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2395.16—2409.76, Berlin 1760.52 — 1774.40, Bruselj 743.95
—	749.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 204.76 — 206.82, New York 4367.26
—	4403.57, Pariz 114.46 — 115.90, Praga 150.69 — 151.79, Trst 230.95 — 234.03.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.4975, London 20.5425, New York 440.875, Bruselj 74.5750, Milan 23.20, Amsterdam 239.85, Berlin 176.35, Stockholm 105.85, Oslo 103.25, Kdbenhavn 91.7550, Praga 15.0750, Varšava 83, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
t*t trni
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 463 — 464, 4% severne agrarne 57.50 — 58.50, 4% agrarne 59.50 bi., 6% dalmat. agrarne 87 — 88, 6% begluške 90 bi., 7% stabiliz. D6.50 bi., 1% invest. 98.50, 7% Seligmann 100 bi., 7% Blair 90.75 den., 8% Blair 96 bi.; delnice: PAB 220 — 225, Narodna banka 7350 den.. Narodna šum-ska 20 bi., Gutmann 40 — 43, Šečerana
Osijek 75 — 100, OatJeika livarna 16®
den., IsLs 26 den., Trbovlje 180 — 189, Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 465 — 466.50
(465), za dec. in febr. — (465), 4% severne agrarne 58.25 — 59, 4%' agrarno 60 bL (60), 6% dalm. agrarne 87.50 — 87.75 (88), 6% begluške 88.50—89 (88.75 —89), 7% invest- 99 — 99.50, 7% Blair 90.50 — 90.75 (90.75), 8% Blair 95 — 96.50 (96), PAB 227 — 227.50 (225 — 227), Narodna banka 7400 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Chlcago (24. t m) Zaradi praznika borza ni poslovala.
+ Winnipeg (24. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za dec. 58.3750, za maj 61-25, za julij 62.1250.
+ Novosadska blagovna borza (24.t.m.) Tendenca nc-izpremenjena. Fsenlca: sremska in slavonska 147 — 149. Rž: baška 144—146. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg. 148—150; J ari, 68 kg, 180—185. Oves: baški sremski in slavonski 146—148. Turščica: baška, sušena, pariteta Indjija in Vršac 99—101. Moka: baška in banatska Og in Ogg, 237.50 do 247.50; >2« 217.50—227.50; »5« 197.50— 207.50; >6« 177.50—187.50; »7c 147.50— 157.50; >7 in pol« in »8« 110—112.50. Otrobi: baški 90—97. Fižol: bašld 280— 285. Dne 25. t. m. bo borza zaprta.
-f- Budimpeštanska termlnska borza (24. t. m.). Tendenca slaba. Promet slab. Rž: za m are 15.74 — 15.76, za maj 15.91 — 15.93. Turščica: za maj 15.54 — 15.56.
BOMBA2
'+ Liverpool (23. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 4.86 (prejšnji dan 4.84), za febr. 4.87 (4.87). sa apr. 4.85 (4.85).
-f New YOrk (24. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.66 (8.72), za febr. 8.48 ( 8.54), za apr. 8.36 (8.42).
HMELJ
-f- Louny, 24. t. m. Povpraševanje po češkem žateškem hmelju je dalje prilično živahno. Cene so nespremenjene in se gibljejo med 750 in 1000 KČ za 50 kg po kakovosti.
Voli so izginili čez mejo
Drzna tatvina na Ostrem vrhu pri Guštanju
GuštanJ, 24 nov.
Nad obmejnim trgom Guštanjem se je zgodil redek primer tatvine, ki je vzbudil po okoliških samotnih kmetijah mnogo govoric in upravičenega ogorčenja V Tolstem vrhu pri kmetu Osojniku pod Steharskim hribom so nedavni večer legli k počitku. Komaj pa so zaspali je gospodarja zbudilo čudno ropotanje v hlevu. Tudi pes je z močnim lajanjem javljal nekoga, ki se je priklatil h gospodarskemu poslopju Gospodar Osojnik je stopil z žepno svetilko v odprti hlev in je že videl, kako je Izginila skozi druga vrata temna moška postava v noč Tat je bil torej tokrat pregnan. Toda že dve jutri nato se ie zgodilo nekaj hujšega.
Kmet Lipovnik, ki takisto prebiva v Tolstem vrhu je v zgodnji uri pritekel na orožniško postajo v Guštanju javit, da so mu bili ponoči iz hleva odgnani voli pepelkaste barve, vredni 4.000 din. Ko se je prav zdanilo, je orožniška patrulja že bila na kraju dogodka In je takoj pričela preiskovati. Lipovnik je izpovedal:
»Ko sem okrog 5. zjutraj prišel s svetilko v hlev, da nakrmim živino, sem opazil, da je ponoči izginil večji par volov. Tam, kjer sta bila vola privezana, pa sta stala mlajša dva volička iz kota.« Hlev ni bil zaklenjen. Sled je vodila skozi nasprotna vrata, kjer je ležala na tleh prazna škat-lja nemških vžigalic in zavrženih je bilo nekaj ožganih palčic. Sledovi so vodili po poti od hiše do kmeta Lagoje, toda te domačije se je vodnik z živalima ognil in je voliča gnal čez travnik dalje po poljskih stezah in skozi gozd na banovinsko cesto, ki vodi iz Cerneč v Dravograd.
Jasno je bilo, da je vole odpeljal kakšen domačin, ki je prav dobro poznal pot in stranske odcepe ter se je vedno izognil hišam, kjer bi bil lahko opažen. Noč je bila tako temna, da bi bil vsakdo, ki ne po^na krajev, izgubil orientacijo. Na trdi banovinski cesti je zmanjkalo sledov. Ni dvoma, da so bili voli ponoči spravljeni čez mejo. Podrobnosti bo mogoče poročati, ko bo preiskava do kraja dognala zanimive podrobnosti.
Sokol
Zakaj poglobitev v sokolsko idejo? Mnogi bratje in sestre se zadovoljujejo samo z vpisom v društvo in morda še priložnostnim posečanjem telovadbe. Mislijo, da so že s tem postali Sokoli. Ne zavedajo se, da ni mogoče življenje po zapovedih, ki jih nisi z vsem srcem doživel, da ni mogoče delo za idejo, katero poznaš le v obrisih. Zato ono cesto opažano nepravilno pojmovanje bratstva, ko iščf posameznik v njem le svojih koristi in ne ve. da v resnici predstavlja najidealnejšo obliko medsebojnega sožitja. Zato sklicevanje na sokolsko pripadnost v stiski, ko je vsak način rešitve dobrodošel. Dober Sokol pozna svoj cilj, pozna pa tudi pravi način življenja ki ga bo dovede! do njega. Do tega spoznanja je prišel po temeljitem razmišljanju in prebiranju sokolske literature. Ve, kaj sme in kje je meja, preko katere kot dober Sokol ne more. Vedno uživa zaupanje in spoštovanje vseh, ki ga poznajo. Zato spoznavajte resnično sokolstvo. Žrtvujte nekoliko časa in prebirajte sokolske knjige. Ravnajte se po naukih, ki jih iz njih pridobite in uveljavite sokolski t. j. bratski način občevanja v vsem življenju. Samo tako bomo zadostili obveznostim. ki smo jih prevzeli z vstopom v sokolske vrste. Delo je naša naloga, predvsem vztrajno delo na izoblikovanju samega sebe s temeljito poglobitvijo v sok ' ' življenje.
• Vest o smrti Martina Korena je zbudik toplo sočustvovanje z njegovo usodo, zlasti pa v krogu železniških delavcev in uslužbencev, kjer je bil znan kot priden delavec in vzoren stanovski tovariš. Nesrečni žrtvi dela in poklica ohranimo trajen spomin! Žalujočim svojcem iskreno sožalje!
Huda nesreča na ljubljanskem glavnem kolodvoru
Ljubljana, 24. novembra Na glavnem kolodvoru se je nocoj pripetila precej huda nesreča, ki bi utegnila zahtevati življenje 26-letnega delovodje železniških delavnic Ladislava Ankona. Zaposlen je bil pri delu na strehi med glavnim postajnim poslopjem in kolodvorom, pa se je streha iznenada vdrla pod njim, da je iz precejšnje višine padel na tla. Pri tem je dobil hude notranje poškodbe in rane na glavi. Nujno so bili poklicani mestni reševalci na pomoč; med prevozom na kirurški oddelek je ranjenec izgubil zavest. Kakor nam poročajo, je njegovo življenje v nevarnosti.
železničarjeva smrt pod kolesjem
Maribor, 24. novembra Naporna, odgovorna in nemalokrat življenjsko nevarna je služba naših železničarjev. Leto za letom padajo številne žrtve poklica in službene dolžnosti. Snoči je na mariborskem glavnem kolodvoru pretresljiva nesreča spet zahtevala življenje mladega železničarja.
Ko je prispel v Maribor okoli pol 21. koroški vlak, je 36 letni železniški delavec Martin Koren, za posl j en v železniški kurilnici, pohitel, da napolni plinsko napeljavo v potniških vagonih s plinom. Kakor navadno je položil cevi, ki jih je napeljal od plinskega hidranta, ki je med tračnicami pred kolodvorom, k posameznim železniškim vagonom. Zlezel je pod potniški vagon in hotel pritrditi nanj plinsko cev. V tem trenutku pa »o se železniški vagoni nepričakovano jeli pomikati. Koren je očividno hotel čim prej na varno. Toda nesrečno naključje je hotelo, da ga je v hipu, ko je hotel izpod vagona, zajelo kolesje, ki je šlo revežu preko glave. Martin Koren je bil pri priči mrtev. Obležal je na tračnicah s strahovitno zmrcvarjeno glavo. Takoj je prispela na mesto tragične smrtne nesreče komisija, ki je po ogledu odredila prevoz Korenovega trupla v mrtvašnico na Pobrežju.
Konferenca gen. štabov Balkanske zveze
Beograd, 24. nov. p. Opoldne je prispela v Beograd rumunska vojna delegacija. Zvečer je skupno z našo vojno delegacijo odpotovala v Atene, kjer se jutri prične konferenca šefov generalnih štabov Balkanske zveze. Rumunsko delegacijo vodi šef generalnega štaba general Jonescu.
Odlikovanje
Beograd, 24. nov. p. Odlikovan Je bil z redom sv. Save 3. stopnje Ljubomir Dji-novski, vicedirektor Jadransko-podunav-ske banke v Ljubljani.
Iz državne službe
Beograd, 24. nov. p. V sodni službi so napredovali okrožni sodnik Ferdo Meršol v Novem mestu ter sreska sodnika Stanko švajger v Gornji Radgoni in Anton Kancler v Ptuju v 4/1, namestnik državnega tožilca Aleksander Trampuš v Novem mestu pa v 4/2.
Sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Bogomil Kobal je imenovan za tajnika aipelacijskega sodišča v 4/1, sreski sodnik Ernest Rus v Ormožu pa za tajnika aipelacijskega sodišča v Ljubljani v 7. P<>-lož. skupini.
V prosvetni službi je napredoval dr. Matko Heiic, direktor realne gimnazije, v Mariboru v 3/1, v veterinarski pa svetniki Filip Kulterer pri sreskem načelstvu v Celju, dr. Djuro Kosanovič v Krškem, Leopold Vari v Litiji in Pivel Koleno v Dravogradu v 4/2.
Premeščen je učitelj Janko žela iz Apač pri Ljutomeru v Braslovče.
Upokojena sta dr. Simon Dolar, direktor realne gimnazije v Kranju, in Miško Cirselj, učitelj 5. pol. skupine pri kaznilnici v Mariboru.
Ostavko na drž. službo je podala profesorica Anf .t.a ua II. realni gimnaziji v Ljubljani.
Megla
Pusti dnevi nas uničujejo telesno in duševno
Novejše raziskave so pokazale, da so velika mesta deležna komaj tretjine sončnih žarkov, ki ogrevajo njih okolico. To dejstvo je zvezano seveda z velikimi posledicami. Treba si je le predstavljati, kako trpimo pod vplivom vrste sivih, meglenih dni, kako vse drugačno veselje do dela nas obhaja ob svetlih, sončnih dnevih, nego tedaj, kadar jemljejo umazane megle in svinčeno nebo cestam vse barve. Ne gre samo za telesno zdravje, pusti dnevi nam uničujejo tudi duše vnos t.
Lahko bi izračunali do pare ali bolje rečeno v milijonih, koliko delovnega uspeha gre v izgubo po takšnih dneh. Da imajo velika mesta dve tretjini manj sonca, nego bi ga lahko imela, je kriv predvsem dim. Tisoči dimnikov iz stanovanjskih hiš in dimniki tovarn napolnjujejo ozračje z ogljikovim oksidom in neizgorelimi delci premoga, ogljikovim vodikom, žve-pleno kislino, katranskimi parami in drugimi produkti nepopolnega zgorevanja, tako da stoji nad mestom venomer siva plast slabega zraka. Spoznamo jo od daleč in psihološko vedno, kadar se vračamo s kakšnega izleta. Premogov! in prašni delci so tudi tisti, ki poslabšujejo mestno podnebje s tem. da povzročajo trdovratne megle. Ta megla se tvori tako, da predstavlja vsak premogovni ali prašni delec v zraku »kondenzacijsiko jedro«, na katerem se zbirajo megleni delci, čim se ozračje nekaj ohladi. Takšnih delcev s prostim očesom večinoma ne moremo videti.
Da megla v mestih na ta način nastaja, so pokazali z zanimivimi poskusi. Ko so z vodnimi hlapi nasičeni zrak v posebni komori ohladili s tem, da so ga s črpalko razredčili, je nastala megla na isti način, kakor če se vlažni zrak dviga ob gorski steni in zakrije petem vrh v oblake. če ponovimo isti poskus z istim zrakom, ko se je prva megla polegla, se v drugič megla stvori le nepopolno, v tretjič pa sploh ne dobimo več nobene megle, čeprav je zrak pr ©nasičen z vlago. Ta vlaga se seseda le počasi ob stenah ko-
more. Odkod ta razlika? Povzroča jo le prah v navadnem zraku, ki ga niti ne vidimo, in ta prah se po ponovnih konden-zacijah vodne pare seseda na tla.
Razumljivo je. da mislijo mnoge glave o tem, kako bi meglo odpravili in dali mestom sonca, kolikcT jam ga gre. Razširjenje mest, naprava zelenih pasov v kamenitem morju sta pač najboljša pripomočka v to svrho. Vrtna mesta bodočnosti bodo dim in meglo bolj malo poznala. Toda s tem velemestom sedanjosti ni pomagano. Treba je še drugih ukrepov. Mestne uprave lahko zahtevajo od tovarni, naj kurijo svoje dimnike tako, da ne bo dim uhajal v zraik. Tudi gospodinjstva pripravijo lahko do tega, da bodo kurila s kurivom, ki daje malo dima. Takšna kuriva so na pr. antracit, koks, briketi, da o plinu in elektriki sploh ne govorimo. Strokovnjaki trdijo, da več nego polovica vse nesnage v mestnem ozračju gre na račun nesmotrnega kurjenja. In tu je mogoče s primernimi odredbami in s pametnimi ceuami za plin in elektriko napraviti red.
Letalska nesreča
pri Amsterdamu
V začetku tega tedna se je primerila na letališču Schiphol pri Amsterdamu huda letalska nesreča. Letalo »Ijsvogel«, last holandske družbe za letalski promet, ki se je vračalo iz Berlina, se je zaradi goste megle s trupom dotaknilo zemlje ter se je razbilo. V aeroplanu je bilo v trenutku nesreče 12 potnikov, med njHmi 7 Nemcev, 4 Angleži in en Čeh, poleg tega pa še štirje člani posadke, šest potnikov je bilo usmrčenih, ker so v trenutku katastrofe odleteli nekam v stran, ostali so bili ranjeni. Letalo tipa Douglas in ameriški izdelek je popolnoma uničen.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Nezadovoljni vremenski
preroki
Topel november — Vijolice na Holandskem, v Norfolku cveto jagode — V pričakovanju hude zime
Meteorologi Zapadne Evrope, pred vsem angleški, so zelo vznemirjeni, da se topli november tako dolgo vleče. Toplotni vali v tem mesecu sicer niso posebno redki, v zadnjih dvajsetih letih so jih opazovali v tem času že trikrat. Toda toplota se res še nikoli ni tako dolgo držala in ni imela nikoli takšnih posledic. Vzroki tega pojava niso neznani: z Azorov in iz Španije vejejo topli vetrovi, ki so nam darovali nenavadno topel november . ..
V	mnogih pokrajinah južne Angleške in tudi na Holandskem cvetejo vijolice Celo v nekaterih delih Norfolka so zadnje nedelje trgali jagode. V Surreyu so opazili cvetoče jablane. Metulji še letajo naokrog in tudi čebele se še ne morejo odločiti, da bi začele s svojim zimskim spanjem.
V	številnih ribnikih so ugotovili, da so se začele ribe, posebno zlate ribice, dre-
stitl. Pri tem je le malo upanja, da bo zarod res obstal. V Londonu so opazovali celo golobje samice, ki so legle jajca, toda mladičem bo svet po vsej priliki potem premrzeL Tudi kokoši ležejo jajca. Krompir, ki so ga pustili do sedaj v zemlji, je postal nenavadno debel in je po okusu izvrsten.	*
Navzlic raznim prijetnim posledicam pa gledajo meteorologi na te pojave z neza-upnostjo, kajti doslej je veljalo skoraj redno, ,da je toplemu novembru sledila zelo dolga mrzla zima. Vsekako nas toplota ne sme premamiti Lahko se je sicer veselimo, toda pripravljeni moramo biti na zimo, ki bo gotovo prišla in ki bo morda tem hujša — pa čeprav se ribe drestijo v drugič in čeprav nas komarji in muhe vznemirjajo še v tako poznem lednem času ...
Nepodkupljiva točnost ameriškega aparata
Nekemu ameriškemu izumitelju je uspelo izdelati pripravo ,ki kaže z zanesljivo točnostjo stopnjo strasti v kakšnem poljubu. Ta »merilec poljubov«, kakor je imenoval pripravo, je dal patentirati tudi že na Angleškem. Tehnične podrobno-;£i svojega izuma. Iti zbuja veliko pozor-iiost, hrani mož zase, znan je le način nje-jjfovega delovanja.
Roke poljubljajočih oseb se priključijo električnemu vodu, ki prenaša strastnost poljuba na merilnik. Ta merilnik je razdeljen v 120 stopinj in kazalo pokaže baje z nepodkupljivo točnostjo prave občutke poljubljajoče osebe, če pokaže 90 stopinj, tedaj se oglas) majhen zvonec kot znak, da je v pripravi precejšnja napetost, v posebnih primerih pozove ta glas poljublja-Jočo osebo tako rekoč še enkrat k pameti.
S številnimi poskusi z novo pripravo so določili nekakšen barometer občutkov. Med zaročenci mora električni merilec pokazati pri poljubu najmanj 95 stopinj, med mladimi zakonci vsaj 87 stopinj, po dalj-8em zakonu napetost seveda popušča in sme po treh letih pasti na 30 stopinj — seveda če ne upoštevamo posebnih momentov. Pod 30 stopinjami pa je ljube-Ben 2e sumljiva.
Prijateljski poljub, pravi izumitelj, ne sme presegati 15 stopinj. Izumitelj pa pravi, da velja njegova razdelitev v stopinje s prej navedenimi številkami le za prebivalce zmernega pasu. V južnih deželah, kjer še ni delal poskusov, veljajo mogoče višje številke. Jasno, da so sprejeli njegov izum z zelo mešanimi občutki, kajti izmerjena ljubezen ni vsakomur po godu. Posebno v Hollywoodu utegne priprava izzvati pravo zmedo.
Me]a med Nemčijo in ČSR
provizorlčno mejne črto 38 km od Prage tvori med Nemčijo ln CSE navaden kos vrvi, potegnjen čez cesto
Arabski vstaS
Tipičen arabski upornik, kakršni delajo angleškim oblastim v Palestini velike preglavice
Angleški letalec
in ruska žena
Angleški letalec, inženir Ryan Grower, ki je bil štiri leta zaposlen pri ruski pe-trolejski industriji ter se je v tistem času oženil z Rusinjo, je hotel te dni obiskati svojo ženo. Pristal je z letalom v Ka-lininu, toda takoj po pristanku so ga prijeli in zaprli.
Ko je namreč inženir pred štirimi leti odpotoval iz Rusije v Berlin, je hotel vzeti s seboj tudi svojo ženo, toda ruske oblasti mu tega niso dovolile. Pravijo, da je hotel zdaj ženo odvesti. Za ta podvig si je izposodil švedsko letalo. Z njim se je dvignil v zrak dne 13. t. m. proti volji finskih oblasti in brez ruskega dovoljenja za pristanek na ruskih tleh. Zato so oblasti odredile njegovo aretacijo., letalo pa so zaplenile.
Panika v kinematografu
V nekem ecuadorskem kinu so imeli te dni predstavo za otroke. Med predstavo pa je izbruhnila panika, ki je nastala zaradi fotografskega posnetka z umetnim bliskom. Ljudje so menili, da se je primerila eksplozija z ognjem, zato so planili proti izhodu. Policija je skušala ljudi pomiriti s tem, da jih je zadržala ter jim zaprla izhode, dosegla pa je s tem ravno nasproten učinek. Sedem deklic so pohodili do smrti, trideset oseb je bilo v gneči ranjenih.
Odvetnik
Ustrelil je
— morilec
dve osebi
Na orožniški postaji v Višfkovu blizu Brna se je oglasil te dni odvetnik dr. František Zourek in izpovedal, da je v prepiru us/trelil hlapca svojega tasta He-gra, Jana Krajčoviča, in nato sestro svoje žene, Ruženo Hegrovo.
Dr. Zourek se je pred dvema letoma poročil s hčerjo bogatega kmeta Hegra in je zahteval od njega vse posestvo, med tem ko mu je kmst hotel izročiti samo polovico, drugo polovico pa svoji drugi hčeri. Zourek je sklenil ,da bo izzval prepir
in med njim v navideznem razburjenju ustrelil tasta. Spornega predmeta, nekega konja, ki si ga je bi! Zourek od tasta izposodil, da bi ga mučil, pa ni prišel iskat Hegr, kakor je bil odvetnik pričakoval, temveč hlapec Krajčovič. V prepira je Zourek nato ustrelil hlapca, potem se jc stplazil v Hegrovo stanovanje, kjer je sedela njegova žena s sestro Ruženo. Zourek je na svakinjo oddal osem strelov, ki so jo vsi sadeli.
Ankara— Atatiirk
Francija bo odpravila državno loterijo
Žrtev finančnih odredb ministra Reynauda
Ena baned najbolj priljubljenih uslar nov za Parižana in njegove rojake po provinci je bila doslej velika državna loterija. Za mnoge ceste v pariškem središču so številne prodajalne srečk državne loterije naravnost značilne.
Povpraševanje po srečkah je bilo doslej precej veliko. Vsak je mislil, da drži z »desetinko« kos velike sreče v svojih rokah. Sedaj bo tega konec. Državna
loterija je postala namreč žrtev finančnih odredb Paula Reynauda. Dne 1. januarja 1940. se ta loterija odpravi. Navzlic temu, da Francozi radi poskušajo svojo srečo, ustanova v zadnjih letih nI prina^ šala več dobička. Razen tega menijo, da je loterijska igra nemoralna. Francoski meščan naj poskuša v bodoče s šltedlji-vostjo nekaj doseči, ne pa da bi se zanašal preveč na možnost velikega dobitka.
Poslanik Coulondre
Mož, ki zastopa Francijo v Nemčiji
Nemški Usti posvečajo novemu francoskemu poslaniku pri berlinski vladi Cou-kmdreau veliko pozornost. Poslanik prihaja na svoje novo službeno mesto iz Moskve.
Coulondre se Je rodil v Montpellieru 1. 1885. V diplomacijo je prišel 1. 1907-, in sicer kot konzularni pripravnik v Londonu. Svetovna vojna ga je zatekla v Beyrouthu. Od tam se je takoj vrnil domov in se prijavil v vojaško službovanje. Kot dober poznavalec razmer v Siriji je bil poslan ponovno v vzhodne dežele, kjer je sodeloval pri dardanelski odpravi. Po vojni se je leta 1920 vrnil v diplomatsko službo. Do 1. 1936, ko so ga poslali v Moskvo, je služboval v francoskem zunanjem ministrstvu, in sicer v političnem in trgovinskem oddelku.
Odkritost in iskrenost sta po pisanju
francoskih listov poglavitni vrlini novega | predstavnika Francije v Berlinu. Coulondre je prepričan, da je poštenje najboljša lastnost poklicnega diplomata. Zato ni prijatelj tajne diplomacije in spletk, s katerimi se tako često operira na diplomatskem terenu.
Coulondre je navdušen prijatelj športa. Sijajno igra tenis, Izvrstno plava, se smuča in jadra. Na glasu je kot pripovedovalec anekdot. V tem pogledu baje nima premca.
Tudi kot družinski oče je Coulondre mož na svojem mestu. Ima troje otrok, ljubeznivo soprogo, ki mu ni samo žena, ampak tudi najboljša prijateljica in sodelavka. Mož ima tedaj vse prilastke, s katerimi bo lahko nadaljeval smer svojega diplomatskga predhodnika Francoisa Ponceta v Nemčiji,
V angleškem vojnem muzeju
Angleški vojni minister Hoare Belisha in grof Nuffield ogledujeta tip majhnega
Največje potniško letalo
Angleški minister za letalstvo je najavil, da se bo v kratkem začel graditi potniški avicn, ki bo največje letalo svoje vra e na svetu. V letalu bo prostora za 30 potnikov. Vozilo bo z brzino 370 km na uro, maksimalna hitrost pa bo znašala 440 km. Kabine v tem letalu bodo tako zgrajene, da ne bodo čutili potniki nobenih motenj med poletom v veliki višini.
Borba proti rudniškim nesrečam
V Ženevi bo v kratkem sestanek sedmerih poglavitnih proizvajalcev premoga na svetu: Belgije, Amerike, Francije, Anglije. Poljske, Holandske in češkoslovaške Strokovnjaki bodo razpravljali na sestanku Mednarodnega urada za delo o rudniških nesrečah ter o borbi p rtv: i nevarnostim, katerim so izpostavljeni rudarji v svojem težkem poklicu.
ANEKDOTA
Ko je Donatello izdeloval danes tako
znameniti kip vojskovodje Gattamelata, ga silili k naglici, tako da je na zadnje pobesnel, vzel kladivo in kipu razbil glavo. Ko je to zvedela beneška gosposka, je kiparja pozvala k sebi in med drugimi grožnjami, ki so jih gospodje spustili proti kiparju, je nekdo menil, da bi Donatello zaslužil, da mu glavo razbi-Jejo kakor kipu.
»Strinjam se s tem,« Je odgovoril Donatello, »toda le v tem primeru, če si upate mojo glavo prav tako obnoviti, kakor jo lahko jaz vašemu vojskovodji.
VSAK DAN ENA
Enajst delavskih bataljonov
Ob začetku tega tedna so češkoslovaške oblasti organizirale že enajst bataljonov iz nezaposlenih delavcev. Sedem jih dela na češkem, štirje baaljoni pa so zaposleni v Moravski šleziji.
Pogled na turško prestolnico Ankaro, ki bo v dogled-pem času prekr-ičena v Atattirka
Srečnejši kakor med ljudmi
Raziskovalec Gronlandiie Peter Fren-chen se bo v kratkem vrnil v arktične kraje, kjer je, kakor sam pravi, srečnejši kakor med civiliziranimi ljudmi. Fren-chen je bil 15 let srečno oženjen z Eskim-ko, zdaj pa je vzel za ženo neko dansko rojakinjo.
»Nalašč so vas zsvedli na napačno mesto, gospod. No? cm et ni prostor je tu poleg, tu je pa met k , -\<
("Ric et Rac«)
K oltarni pregled
Praško mladinsko
Naši povojni kulturni stiki i Oeškoslo-
Vaško so nam omogočili, da smo bdli dobro poučeni tudi o češkem modernem gledališču. Nekaj naših izvrstnih gledaliških delavcev je imelo priliko poznati ga tudi od blizu. Naše zanimanje je bilo osredotočeno predvsem na moderna stremljenja praških odrov, kar je seve povsem razumljivo, v zadnjih letih zlasti na mladega B. F. Buriana. Pri tem nismo opazili, da deluje v Pragi že četrto leto gledališče, ki zasluži našo pozornost, ker mi takega gledališča nimamo, dasi bi ga nujno potrebovali. Je to Praško gledališče Mile Mellanove.
Devetdeset mladinskih predstav v sezoni
Kadarkoli bo bsaeda o mladinskem gledališču, se bo o/nenjalo ime genialne Natalije Sacove, ki je stvarnlca modernega otroškega gledališča. V času, ko so bile take institucije v Evropi še v povojih, je cvetelo njeuo gledališče v Moskvi in želo uspeha, o katerih se ni prej nikomur sanjalo. (Pinm. Ljubi j. zvo L 1935). Tudi gospa Me'„lanov& se je šla Učit k njej predno je ustanovila svoje gledališče. (Mimogrede povedano: o Nataliji Sacovi že dolgo časa ni znano, kje je). Praško otroško gledališče je začelo delovati 1. 1935 v Novem divadlu na Vaclavskem n&mčstj. Leto pozneje se je preselilo v Komorno gledališče, kjer redno prireja predstave in si-e;er vsako sezono okrog 90. Doslej je igralo že lepo vrsto domačih ln tujih komadov, od katerih je imela največji uspeh sovjetska pantomimična pravljica »Za-morček in opica«. Igrali so jo četrt leta Na 48 predstavah jo je videlo okrog 25.000 praških otrok (V Moskvi je doživela 1100 repriz). Lep uspeh sta doživeli tudi sovjetski igri »Medved-beli trebušček« in »Veseli krojaček«, dalje zdrama-tozirana povest Frant. Langra »Bratovščina belega ključa«, zlasti pa ukrajinska IgTa od Pinčevskega »štorkljin mladič«. Otrokom je ugajala tudi angleška igra .>Doktor Dobričina in živalice« od Loftin-ga. Dasi so igrali še tri češke komade, vendar moramo priznati, da Češka mladinska dramatika vse do zadnjega časa ni imela pomembnih del. Sedaj se je obrnilo na bolje% in ne majhno zaslugo ima prav gledališče gospe Mellanove.
Obisk pri voditeljici
mladinskega gledališča
Obiskal sem gospo Mellanovo in jo povprašal o organizaciji in delovanju njene-;ga gledališča. Izvedel sem veliko zanimivega. Gledališče podpira Društvo prijateljev Praškega otroškega gledališča, čigar ■ilani so tudi mnoge odlične osebnosti češkega kulturnega in političnega življenja, Naklonjena mu je tudi mestna občina, ki vsako leto odkupi nekaj predstav za siromašne otroke. Člani gledališča so poklicni Igralci. Igrajo samo odrasli, otroci le v najnujnejših primerih, ko dotične vloge ni mogoče zasesti z odraslim igralcem, ker so pokazale dosedanje izkušnje, da Ima igranje na otroke slab vpliv. Člani otroškega gledališča se posvečajo izključno mladini. Skušajo biti z njo stalno v stiku in proučujejo psihologijo otrok. Stremijo po tem, da bi bili sami dobri in optimistični, ker le taki imajo lahko dober vpliv na mladino. V njihovem gledali-JČu se mora vsakdo izogibati intrigam in ne strpijo kulta primadon. So mnenja, da otroško gledališče ni nič manj važno za vzgojo otrok kakor šola, zato tudi delujejo v ozkem stiku z vzgojitelji mladine. Na sleherni prašiči šoli imajo med učitelj-stvom svojega zaupnika, ki organizira obisk gledališča, iz vrst učiteljstva je izbran posvetovalni zbor, ki ima vpliv na repertoar in na izvedbo. Udeležuje se skušenj in pomaga režiserju s svojimi izkušnjami v šoli. Pri predstavah pazijo učitelji, kako mladina reagira na posamezne prizore in pri tem zbirajo dragocena opažanja za svoje vzgojno delo. Ob odmorih je voditeljica gledališča v stiku z otroci. Stavi jim vprašanja in se razgovarja z njimi. Otroke je treba prepričati, da je gledališče njihovo In da je zato njihova dolžnost, da skrbijo zato, da bo čim boljše. Morajo dobro slediti igri in povedati svojo kritiko. Zakaj jim to in to ugaja in zakaj ono ne. S tem se v njih vzgaja misel za kritično sodbo. Gledališče je tudi v stalnem pismenem stilni z otroci. Iz vseh šol prihajajo ljubka pisma, naslovljena na posamezne nosilce vlog, n. pr. ^Spoštovani čarovnik Muri-Buri, Praha«, ali »Ljubi zamorček Nagua, Praha«. Pisma dostavi bodisi pošta ali pa jih otroci sami spustijo v nabiralnik, ki ga imajo v ta namen pripravljenega v gledališču. Vodstvo gledališča prireja za svoje obiskovalce tudi nagrade za najboljša pisma, pesmi, povesti, risbe itd. Gospa Mel-lanova ima kar cele kupe proizvodov mladih umetnikov, ki jih človek pregleduje z večjim zanimanjem kakor nekatere umetniške razstave. Scenograf, režiser in mladinski pisatelj Imajo v njih dragoceno gradivo, otroci se pa vadijo. Marsikaj, s čimer si otrok v šoli ne upa na dan, kar pa mu leži na srcu, zaupa v pismih svojim ljubljenim igralcem.
Samo umetnost in vzgoja
Vodstvo gledališča se strogo drži načela, da smejo otrokom igrati le umetniško in vzgojno neoporečne komade. Otrokom se ne sme ničesar igrati, Česar ne razumejo, ali pa kar bi lahko slabo razumeli. Posebej igrajo za otroke od 5 — 9 in od 8 — 12 in za mladino od 12 — 16 leta. Vsako igro vadijo po 6 — 8 tednov, dnevno po 2 — 3 ure in nimajo napovedovalca. Za sleherno igro je nova scenarija, nove obleke in tudi posebna glasba (prof. Jan Seidl). Ker so nekateri okraji Prage zelo oddaljeni od gledališča, otroci revnih slojev pa nimajo za tramvaj, gostuje gledališče kdaj pa kdaj na predmestnih odrih in tudi v šolah. Prav tako prireja predstave po manjših mestih Češkoslovaške. Vstopnina je nizka — od 1 — 9Kč, pri skupnih obiskih imajo šole še poleg tega 30% popusta.
Za repertoar skrbi Praško otroško gledališče skupno z Masarykovim ljudsko-vzgojnim zavodom (Masarykfiv lidovy-chovn£ ustav). Vsako leto razpihujeta nagrade za najboljše mladinske igre. IS a lanski poziv se je odzvalo preko 60 avtorjev.
Mladina in sedanji položaj
Dogodki zadnjega časa so brez dvoma
močno vplivali tudi na češkoslovaško mladino. Vzgojena Je bila v duhu Komen-skega in Masaryka. Njena srca so bila polna vere v pravičnost in prežeta od ljubezni do domovine. Tudi otroku Je težko pojasniti, kaj je zakrivila njegova domovina. Otrok opazuje in premišljuje, zgublja vero v tisto, kar so ga učili v Soli ln doma, čuti, da ni prevarjena samo njegova domovina, temveč tudi on sam. Da bi laže prestal to hudo krizo, Je uvrstilo Praško otroško gledališče Mile Mellanove v repertoar na začetek letošnje sezone pravljično narodno igro Josefa Kajetana Tyla »Jurčkov privid«, ki Je imela pre-miero 1.1845, ki pa Je prav danes dobrodošla. Pravkar jo igra tudi praško Narodno gledališče. M. Mellanove jo je zelo posrečeno priredila za otroke. Črtala je vsa preostra politična namigavanja, erotiko ln težje razumljive momente, podčrtala pa vero v lepše dni, optimizem, ljubezen do rodne grude, ki bo edina rešila narod ln katera mu bo nudila možnost, da zaceli rane. Vse dejanje je prepleteno z motivi narodnih pesmi, naravnost nepozabna pa je slavnost žetve na koncu Igre. Nekaj mladih igralcev iz Burianovega gledališča D-39, zlasti pa horeografistinja Nina Jirsjkova, ki so tokrat sodelovali, Je zelo pripomoglo, da je komad imel pri mladini vsestranski uspeh.
In kako Je pri nas?
Praško otroško gledališče nam je lahko pobuda in vzor. Ljubljana bi lahko imela stalno mladinsko gledališče. Treba je dobrega organizatorja, zmožnih delavcev in razumevanja v uradnih in učiteljskih krogih. Izgovor, da to, kar si lahko dovoli Praga, ki ima nad 60.000 šolo obveznih otrok, si ne more dovoliti Ljubljana, ne drži. Pri gostovanju v Hradcu Kralovčm, ki ni večji od naše metropole, je bilo na treh predstavah igralske skupine gospe Mellanove preko 7.000 otrok.
Ce smo že v današnji dobi mi odrasli vsi zaskrbljeni in kar nekam preresni, privoščimo otrokom njihovo mladost. Naj se razvedrijo, naj gredo mimo njih te grde sence, ki jih mečejo na naše ceste oblaki evropskih dogodkov. Ne pozabimo nanje, še sami pojdimo med nje in iščimo utehe in pozablienja v njihovih očeh. Od mladine zahtevamo dandanes veliko več, kakor so zahtevali prej. Ce mora vedeti, kako se naj obvaruje pred strupenimi plini, kako se mora obnašati pri letalskih napadih, kako mora biti pripravljena na vse mogoče reči, ki smo jih odrasli izumili, ima tudi večje pravice, kakor nekdanja mladina, ima pravico na stalno gledališče, ki ji bo nudilo marsikaj, česar ji tudi moderna šola ne more nuditi.
O. B. (Praga)
Nove skladbe
1.	Luka Kramolc, Ob dvajsetletnici Jugoslavije. Luka Kramolc si je že napravil dobro ime z zbiranjem narodnih in umetnih pesmi za razne priložnosti in za šolsko uporabo. Nedavno je banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani izdala njegovo najnovejšo zbirko mladinskih zborov za ljudske, meščanske, srednje in učiteljske šole pod naslovom »Ob dvajsetletnici Jugoslavije«. Izdajatelj ie zbral 20 pesmi za mladinske zbore od raznih slovenskih skladateljev. Od teh pesmi je 6 originalnih in so jih prispevali Emil Adamič, Anton Jobst (tri), Stanko Premrl in L. M. škerjanec. Ostalih 14 pa je narodnih po zapiskih Matije Tcmea (dve), šaše šantla (dve). Emila Adamiča (ena), Vasilija Mirka (štiri), Luke Kramolca (tri), dr. F. Kimovca (ena) in dr. Danila švare (ena). Razen Jobstove »Pevec« (po tekstu Hašnika) in moje »Tiho, tišje je po smrečju...« (VidaJe-rajeva) so vse originalne pesmi rodoljubne in komponirane kot nalasc za proslavo 201etnice države. Tako Adamičeva »Kralju Petru II. v pozdrav!«, Jobstova »Ob dvajsetletnici Jugos'avije« v dveh priredbah: za mešani zbor (as-aur) in za mladinskega (g-dur) z variirano spremljavo. Semkaj spada tudi Premrlova »Koroška budnica« (napisana, kakor prejšnji dve. na besedilo dr. A. Debeljaka), medtem ko so narodne pesmi izbrane bolj zaradi redkosti in manjše popularnosti, zato ima zbirka tu i vrednost kot folklorni zbornik. Več'na objavljenih pesmi ima klavirsko spremljavo. Dobrodošle bodo ne samo onim, katerim so v bistvu namenjene, temveč tudi našim zborom, ki bodo v njih našli nekaj novih in za vsako priložnost uporabljivih pesmi.
2.	Ciril Pregelj, čuvarji .Jadrana. Na besedilo Joža Napotnika je znani celjski pevski pedagog in kulturni delavec, skladatelj Ciril Pregelj napisal h:mno za dvo-glasni mladinski ali mešani zbor s ^klavirjem (harmonijem) pod zgornjim naslovom in jo izdal v samozaložb' s poklo-nilom Jadranski straži ob rTeni dvajsetletnici. Himna hoče biti dostopna najširšim slojem, zato je napisana preprosto, vsakomur umljivo, ter tudi šolskim zbor-čkom ne bo delala težav. Izdaja je lična, z naslovno sliko. Pesem se lahko naroča pri izdajatelju v Celju in je pričakovati, da bo v polni meri našla zaželeni odziv.
L. M. S.
Zapiski
Tretja izdaja spisov Ivana Gunduliča. Jugoslovenska akademija v Zagrebu je 3501etnico rojstva in 3001etnico smrti velikega dubrovniškega pesnika Gjiva Frana Gunduliča dostojno počastila z novo izdajo njegovih zbranih spisov. Izšli so v zbirki »Stari pisci hrvatski« kot zajetna knjiga na 680 + XVI strani, z obsežno studijo Djura Korblerja o Gunduličevem življenju in delu. To študijo je prof. Milan Rešetar izpopolnil z dodatno razpravo o redakcijah in rokopisih Gunduličevega »Osmana«. Izdaja, ki jo je uredil profesor Korbler ln pregledal največji strokovnjak za staro dubrovniško književnost prof. Rešetar, je najpopolnejša izmed dosedanjih izdaj Gunduliča in bo ostala še dolgo poglavitni vir za proučevanje njegovega dela, ki je velik kulturni dokument južnoslovanskega življa in starih tleh Dalmacije Izdaja obsega »Arijadno«, »Pro-zerpino«, »Dubravko«, »Dijano«, »Armido«, »Pjesmi pokorne«, »Od veličanstva boži-jeh«, »Suze sina razmetnoga«, »Ljubov-
nSc srmmeCJtT«, »U ——» — ---nr
drioe«, »U alavu Ferdinanda IL kneza to-
skanskoga« in »Osman«. V dodatku so objavljene Se pesmi iz Ohmučevičevega rokopisa, prevod Tassovega »Jerosodima oslobodjena«, Sorkočevlčevo dopolnilo »Osmana« in vsa pozneJSa dopolnila (Zla^ taričevo, budlnsko lz 1. 1827, Mažurani-
6*vo). Umljh* Je, da > ta aa dolg« dobo
deflnltlvna izdaja OunduHfia opremljena po vseh znanstvenih pravilih, zlasti s Jezikovnim komentarjem in da Je Izdana na trpežnem papirju. Z njo so se zopet obogatila standardna dela domače klasične in Slavistične literature.
ŠPORT
Ali jih bo spet šest komadov?
Ni treba, kajti Gradjanski je 2e večkrat tudi iz Ljubljane
odšel brez točke
Zmagovalec nad nekdaj slavno Barcelono, dunajskim »Wunderteamomc ln prvakom Italije prihaja ▼ goste v Ljubljano. Našim fantom Je pri zadnji tekmi v Zagrebu, letos septembra, nasul pol tucata golov. Klub slavne in velike tradicije, klub samih Imen državnih reprezentantov bo v nedeljo gost na Igrišču ob TyrSevi cesti.
Boriti se proti tako renomlranemu nasprotniku ni lahka reč. Pa vendar Je tudi Gradjanski že doživel v Ljubljani — in še večkrat celo — grenke minute. Ali ne bi bilo mogoče tudi v nedeljo ponoviti
kaj sličnega? Prav gotovo, toda naši fantje bi morali podvojiti borbenost, ki so Jo pokazali v nedeljo proti HaSku. Gradjanski ni Hašk, tega se morajo naši zavedati vseh 90 minut tekme. »Purgeri« bo trši borci kakor njihovi domači partner ln zato veljaj proti nJim Se posebej načelo: opreznost do konca!
Akterja glavne tekme bosta torej Gradjanski (Zagreb) in LJubljana. Ob 12.30 bo proti B-moštvu Ljubljane igralo ambiciozno moštvo iz Hrastnika, ki Je v Jesenskem prvenstvu doseglo lepe uspehe.
V nekaj vrstah
Nogomet za zeleno mizo Na zadnji seji poslovnega odbora JNS je bila zavrnjena pritožba beograjskega Jedinstva proti verificiranju ligaške tekme s Hajdukom, ki jo je sodil ljubljanski sodnik Macoratti in se je končala s tesno zmago Spličanov (3:2), in sicer lz razloga, ker je klub zamudil po pravilih določeni rok, do katerega bi bil moral brzojavni protest utemeljiti tudi še pismeno Pri Jedinstvu so seveda zaradi tega sa-veznega sklepa precej slabe volje. — Kazenski odbor JNS je suspendiral igralca zagrebškega Gradjanskega in najdražjo nogometno moč Jugoslavije Viltja šipoša zaradi znanega incidenta z Igralcem lastnega kluba Lešnikom na zadnji prven. tekmi z Gradjanskim iz Skoplja. šipoša je razen Lešnika ln Kokotoviča — slednji se je tik pred tekmo sporekel in ni hotel na igrišče — kaznovalo še klubovo vodstvo z denarnimi globami, šipoš vsekako to nedeljo v Ljubljani ne bo smel igrati. — Po 14 dni prepovedi igranja sta »dobila« na seji igralca Letič (Sparta) in Djokič (Jugoslavija). — Za nedeljsko tekmo med Ljubljano in Gradjanskim v Ljubljani je določen ss. Nenkovič iz Kra-gujevca. Na isti seji so delegirali tudi sodnika za važno prvenstveno tekmo v Mariboru med železničarjem in Mariborom, in sicer g. Habdijo iz Osijeka.
Da bi v nedeljo Zagreb ne bil brez nogometne tekme, se je Concordia dogovorila za gostovanje subotiške Baoke, prvaka subotiškega nogometnega podsave-za. Sicer pa velikega dela nogometne publike v nedeljo niti ne bo v Zagrebu, ker se pripravlja močna odprava prijateljev Gradjanskega v Ljubljano. Zveze so ugodne, cene primerne in »purgeri« se le nekoliko strašijo onega igrišča na Tyrševi cesti, tako da je verjetno, da bodo precej številni prišli podpirat svoje miljence. Tc bo šele veselo!
V nizu občnih zborov naših vrhovnih športnih forumov se zdaj pripravljajo na letni obračun tudi lahkoatleti. Občni zbor je sklican za nedeljo 4. decembra v Zagreb. Tudi na tem občnem zboru bodo na sporedu nekatere važne reforme za naš lahkoatletski šport. Tako Je tehnični referent Kovačevič sestavil predlog za nov način izvedbe prvenstva po moštvih 7.a 8 najboljših iz letošnje sezone, tajnik prof. Mihič pa predlog za pokalno lahko-atletsko prvenstvo v dveh skupinah (se-
verna in Južna). Pripravljeni »o dalje predlogi za kvalifikacijo atletov po sposobnostih, za spremembo dovoljene meje za juniorje, za daljšo prepoved nastopa v primerih prestopa iz kluba v klub Ln še nekateri. Upajmo, da bo letošnji občni zbor potekel manj burno kakor Je lanski ln se bodo slednjič našli za delo vsi, ki jim Je na srcu procvit naše lahke atletike.
V nedeljo bodo imeli blizu Zagreba med Podsusedom ln Samofcorom, zanimivo mo-tociklistično prireditev, prvo te vrste v naši državi, in sicer dirko na leteči kilometer. Tekmovalo se bo z motorji solo v 6 kategorijah ter z motocikli s prikolicami. Ker je dirka nekaj novega pri nas, je razpis zelo obširen ln naj ga interesenti vpogledajo pri svojih klubih.
Mednarodna smučarska federacija (Fls) bo letos na svetovnem prvenstvu v Zakopanih tudi vnanje pokazala svojo samostojnost. in sicer z lastno zastavo. Idejo zanjo je dal sam predsednik major Oestgaard; zastavica je vsa modra, sredi polja pa se bleščijo tri črke — F. I. S. — v zlatu.
Sigmund Ruud, naš stari znanec lz Planice, je bil dolge mesece bolan in je šele pred kratkim vstal iz postelje. Seveda je malo verjetno, da bi mogel v do-gledni bodočnosti aktivno poseči v športne dogodke.
Lep zimsko-sportni katalog je izdala zagrebška tvrdka M. Drucker na Ilici 39
0	priliki 501etnice obstoja svojega podjetja. V teku dolgih let se je trgovina stalno večala, obenem pa so se množile tudi vrste blaga, ki jih je imela v zalogi. Malo pred vojno, še bolj pa seveda po vojni je začela uvajati vse športne predmete in ima dandanes že svojo pravo športno industrijo. Tako se je tvrdka spremenila v
1	jugoslovensko industrijo športnih potrebščin V rokah imamo katalog za zimski šport, ki najbolj nazorno kaže. kako bogato se je razvila s športom samim tudi industrija športniku potrebnega blaga. Katalog nudi bogato izbiro vseh mogočih potrebščin za modernega smučarja.
SK Celje (nogometna sekcija). Drevi ob 20 obvezen sestanek I. moštva v posebni sobi gostilne »Pri angelu« v Prešernovi ulici.
SK Ilirija (hokejska sekcija). Ob pol 14 trening na igrišču za Kolinsko tovarno. Vsi in ob vsakem vremenu! Načelnik.
Bsli robijjaS pred Ipfelfanskis!? semtom
Drugemu ]e kopal jamo, sam pa je vanjo padel
Ljublj-na. 22. novembra.
Majčkeno senzacijo je danes pred malim kazenskim senatom vzbudil v belo raševino oblečen obtoženec, ki sta ga iz mariborske kaznilnice privedla dva crož-nika z nasajenima bajonetoma. Take pojave gostje iz ljubljanskih '.modnih raz-pravnih dvoran zlepa niso vajeni. Obtoženi trgov ki pomočnik France Godec, pristojen v nemško Avstrijo, je bil lepo obrit, skrbno počesan, kljub blatu, ki je ležalo na ulicah, je imel svetlo povoščene čevlje ,oblečen pa je bil v lepo snežno belo robijaško oblačilo kokrino nosijo »navadni« r^fciiaši, ki so na robiji šele novinci, v razliko od tistih, ki jim uradno pravijo »povratniki«, to so taki, ki so vsaj dvakrat že prestepili robijaški prag.
Tudi po tej prestani »senzaciji« ni zmanjkalo v teku razprave snovi za živo zanimanje, ki ga je povzročil bel; robi-jaš. K njemu nr zatožno klop so posedli drugega obtoženca, »civilista«, delavca Franceta Lipotnika iz Dobrave pri Celju. Obtožnica ki jo je zastopal državni tožilec g- Go£-lar, je ta dva čudna družabnika dolžila, da sta nekako v marcu leta 1931. zagrešila dva vloma, prvega pri trgovki Mariji Hribernikovi v Bitnju in drugega pri gostilničarju Antonu Pogačniku v Podnartu. Nasilno sta vdrla skozi okno in si naložila velike količine jest vin, med katerimi nikakor nista zanemarila najekusneiših.
Najprej je predsednik senata s. o. s. Brelih pretresel vest Godcu, ki je lomil nekako mariborsko štajerščino in se venomer opravičeval, da slovenski ne zna dobro, pa jo je zato tolkel kar v sladko gladki gracovščini. Po veliikih premorih, ko je počival v raznih kaznilnicah širom srednje Evrope In v ječah skupno skoro 10 let »obžaloval« • svojo tatinsko podjetnost, je prišel nekako 1. 1930. preko jugo-slovenske meje. Kmalu je postal gost mariborske kaznilnice, kjer je našel tovariši jo naših državljanov ln je to tovariši jo pogrel pozneje, ko se Je znašel na svobodi. V današnjem zagovoru je zatrjeval, da se je v kaznilnici spoznal z Lipotnikovim bratom. Nekoč da sta se znašla oba lačna na cesti Jn jo mahala lz Celja preko
Ljubljane in Goienjske proti avstrijski meji. Ker sta bila lačna, sta vlomila. Godec ni pozabil ob vsakem opisu vloana ljubeznivo zatrditi, da je bil Lipotnik tako lačen, da se je že onesvestil. Tako je bil Francelj, kaker je Godec imenoval Lipotnika, tuai tam blizu Jesenic »spet lačen«. Zabavno je postalo, ko je predsednik Godcu pri tem opisovanju predočil, da se njegove trditve ne ujemajo s trditvami pred preiskovalnim sodnikom v Mariboru. '--Tisti gospod me ni dobro razumel!« Ker je predsednik slučajno dobro poznal »tistega gospoda«, s katerim je študiral v Giadcu in je vedel, da nemščino obvlada tako, kakor sicer malokateii sodnik, je Godca na to opozoril. Toda Godec je Še trdil svojo: »Res ne zna dobro nemščine!« Toda Godec je sicer vse priznal, kar so ga dolžili. Vprav strašno odkritosrčno! To je vzbujalo sum. »Je res, kar ste danes povedali?« ga je vprašal predsednik. »Jo, jo, dos is wohr!« je Godec prepričljivo kimal z glavo.
Lipotnik pa je vztrajno vse zanikal že izpočetka. Trdil je, da se je z Godcem poznal le tri do štiri dneve. Takrat ko je bilo vlomljeno, je bil še v službi v rudniku Pečovniku, pozneje pa je bil v zaporu. Za nekatere tatvine sta bila obsojena že v Celju. Lipotnik je svojo kazen že prestal, Godec pa še prestaja v mariborski kaznilnici svojih pet let robi je. Obsojen je bil tudi na pet let pridržanja. Prav za teh pet let mu je prav milo, upirajo se mu. Zdaj pa je Lipotnik trdil, da ga Godec le iz maščevanja dolži udeležbe pri vlomih zato, ker se on, njegev brat in svakinja niso odzvali Godčevi prošnji, naj celjskim sodnikom ne povedo, kdo je Godec. Godec se Je namreč poskušal izma-zati z zanikanjem, da bi bil Godec.
Ko so zaslišali še oškodovanca Antona Pogačnika in Marijo Hribernikovo, so obtožencema z ravnilom zmeiili dolžino čevljev zaradi primerjave z dolžino odtisov j stopinj, ki so jih našli na kraju vloma, j Tudi k temu je Godec »strokovnjaško« i ugovarjal: »Imam erarske necivilne čev- j lje, prej sem imel druge!« Ker je bila mera nekoliko večja, kakor na odtisih, je nekdo v šali podprl možnost, da utegnejo
odttt veodarie bttl Oodftevt: »V sedmih letih bo mu tudi noge že lahko nekaj zrastle.« Državnemu tožilcu, ki Je zahteval obsodbo po obtožbi, Je ugovarjal branilec dr. Fettih, češ, da vendarle ne more verjeti fcpavedim svojega varovanca. V obrambnem govoru ga Je orisal kot človeka, ki se zaradi težkih kazni ne bo mogel drg&če preživljati kakor na račun justičnega budžeta, pa Je zato njegov dlj verjetno ta, da bd — čeprav nedolžen — čim delj časa prebil v kaznilnici. Predlagal Je sodnikom, naj bi ne verjeli njegovim obtožbam in aamoobtožbam in naj bi ga oprostili, če pa so mnenja, da ga Je treba zaradi njegovega priznanja vendarle obsoditi, naj ga, čeprav morda proti njegovi volji obsodijo na čim nižjo kazen.
Preden se Je senat umaknil k posvetovanju, Je Godec na predsednikovo vprašanje, če ima še kaj povedati, zaključil kar kor Je začel: »Jo, dbs tst wohr!«
Sodniki so to zamotano zadevo rešili takole: Godec je v družbi neznanega storilca dvakrat zagrešil zločinstvo tatvine. Senat Je glede izreka o kazni razveljavil sodbo celjskega sodišča in Je izrekel enotno kazen skupno na 6 let r«bije, vse ostalo, tudi Godcu tako nesimipatično Sletno pridržanje iz prve sodbe pa Je senat pustil v veljavi Nasprotno Je senat Lipotnika v dvomu za njegovo krivdo popolnoma oprostil v smislu S 280. k. p. Godec s to sodbo ni bil zadovoljen. Iz žepa Je privlekel neke dokumente za dokaz, da ga naša sodišča niso upravičena obsojati kot tujega državljana na pridržanje po prestani kazni. Pritožil se bo. Medtem pa ga bosta kot nevarnega odvedla orožnika z nasajenima bajonetoma nazaj v mariborsko kaznilnico. Ce je Godec hotel Izkopati Jamo Lipotniku. Jo je zagodel le sebi. Bno leto dalj bo nosil belo obleko.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url Petek, 25.: Zaprto.
Sobota, 26.: Brezov gaj. Izven. Znižane
cene od 20 din navzdol. Nedelja, 27.: ob 15. uri ženitev. Izven Znižane cene od 20 din navzdol, ob 20. uri žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA Začetek ob 20 uri Petek, 25. Aida. Gostovanje gdčne Vere
Majdičeve. Izven. Sobota, 26.: Roxy. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 27.: ob 15. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol, ob 20 uri La Boheme. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca.
Premiera Abrahamove operete »Roxy« bo v soboto 26. t. m. Delo je povsod izredno uspelo ter bo imelo prav gotovo velik uspeh tudi na našem odru. Naslovno vlogo bo pela gdč. Barbičeva, v ostalem so zaposleni v tem delu: ga Poličeva, ga. Japljeva ter gg.: Sancin. Golovin in prvič v tej stroki tudi g. Lipah.
•Josip Kijavec, naš rojak in najodlič-nejši tenorist bo gostoval v nedeljo 27. t. m. v Puccinijevi operi »La Boheme«. Umetniške in pevske vrline Josipa Rijavca so splošno znane in priznane. Povsod kjer je Josip Rijavec nastopal v najvažnejših lirsko-tenorskih vlogah, bodisi na češkem, v Nemčiji, ali Južni Ameriki, povsod je bil visoko spoštovan in cenjen.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 27.: školjka. Popoldanska predstava ob 15.15.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 25.: Zaprto.
Sobota, 26.: ob 20. Pesem s ceste. Prvič. Bloki.
Nedelja, 27.: ob 15. Pokojnik. Znižane cene. Ob 20. Boccaccio. Znižane cene.
Priljubljenost »Pesmi s ceste« je bila v pretekli gledališki sezoni tako splošna, da se ta zelo zabavna in dramatsko vseskozi mikavna, napeta Schurekova komedija stavi tudi na letošnji repertoar. Prvič letos se bo' »Pesem s ceste« oglasila na našem odru to soboto.
R
D I
Petek, 25. novembra Ljubljana 11: šolska ura: Naši izseljenci po Evropi (gdč. Julija šušteršič).
—	12: Iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: 2sna v kiparstvu (ga. Mara Kralj). — 18.20: šramli igrajo (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Pogozdovanje v Jugoslaviji. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Koncert Radijskega orkestra. — 21.10: Klavirski koncert ge. Ducy Temmel-Belec.— 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 26. novembra Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje otroške povesti in kramljanje strička Matička- — 1750: Pregled sporeda. — 13: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci.
—	19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Zedinjenje Srbije s Črno gero. — 19.50: Beseda k prazniku (F. S. Finžgar)
—	20: O zunanji poliliki (dr. A. Kuhar).
—	20.30: Jože Vombergar: Muhas i amor,
—	veseia zvočna igra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec igra radijski orkester.
Beograd 17.20: Narodna glasba. — 20: Ruske romance. — 20.45: Narodni nape-vi. — 21: Orkestralni in pevski koncert.
—	22.15: Lahka gedba. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Zborovsko petje in klavirske skladbe. — 21.45: Swing trio.
- 22: Ples. — Praga 19.10: Mešan glasbeni program in ples. — Sofija 16-30:
Lahka in komorna glasba__19: Kvartet
mandolin. — 19.30: Instrumentalni in pevski koncert. — 21.45: Lahka godba in
ples. — Dunaj 12: Pesmi in plesi. _ 16:
Veselo popoldne. — 19: Komorne skladbe.
—	20.10: Pester spored. — 22.30: Sobotno rajanje. — Berlin 19: Podoknice in se-renade. — 20.10: Lahka godba. — 22.30: Kakor Dunaj. — Miinchen 19: Koncert po željah. — 20.10: Velik zabavni spored.
—	22.30: Plesna muzika. — Pariz 19.30: Lahka glasba. — 20.30: Violinski koncert.
»3TJTR0« R. 274.
8
Pefek, 25. XL 1988.
Harold Hajnhl
Kriv?
Stanley Kirt je skozi mrežo svoje celice vprašal paznika:
»Ali dajejo obsojencu tukaj kako omotično sredstvo, preden jih posade na električni stol?«
■»Ne vem«, je odvrnil paznik Thompson. »Nekateri pravijo, da dajejo, drugi spet, da ne.«
»Morali mi bodo nekaj dati, če me hočejo spraviti tja.«
»Saj še niste obsojeni.«
jPa bom, Jim.« Jetniki so klicali paznike po krstnem imenu, toda zaradi tega disciplina ni pešala. Petnadstropna kaznilnica je imela povprečno okrog 200 jetnikov.
Pogovor se je nadaljeval še nekaj minut, nato pa je Thompson odšel, rekoč: »Stisnite zobe, Stanley, in bolje vam bo.«
Tri dni pozneje Je bil Kirt obsojen zaradi umora na električni stol.
Bil je nedolžen. Prav za prav se ni niti udeležil napada, ki je bil delo edinega storilca Toda nekdo, ki sd je šel kupovat cigare v trenutku, ko je bandit bežal, je označil Kirta za morilca.
Kirt je vedel, da dremlje v njem nagon ubijanja. Pri enem izmed svojih dveh vlomov, za katera je odsedel kazen, je že skoraj streljal. V srečo mu je bilo, da streljanja ni bilo treba.
Vsak hip ga zdaj odvedejo v celico na smrt obsojenih. Priziv bi bil brezuspešen, tudi če bi imel denar zanj.
Ostala mu je samo ena nada: zbežati iz ječe. Ni hotel umreti v 24 urah.
Nič drugega ga ne reši, kakor to, da ponoči umori paznika Thompsona, ko prevzame o polnoči službo.
Kirt je imel tri majhne pile, ki mu jih je vtihotapil prijatelj, kateri mu nocoj pripravi avto ob zidu jetnlšnice in mu vrže vrv čez zid.
Na srečo nI bDa Jetnlflnioa od zunaj zastražena Pripravil si je debelo vrv iz rjuhe, da bi prišel z okna na zid jetnlšnice. Ročaj žlice je nabrusil kakor bodalo in je bil pripravljen.
• • •
Thompson je bil zelo vljuden... Veliko sta se med seboj zabavala Kirtu je bilo težko ubiti »pravičnega« moža.
Toda to bi ne bilo nič hujšega, če umrje Thompson pri opravljanju svoje službe — je dokazoval Kirt sam sebi — kakor če bo on usmrčen za nekaj, česar ni zagrešil. Ko bi njegov advokat ne bil pokvaril obrambe, bi ne prišlo tako daleč, si je rekel v opravičbo.
Kirtova mati je pravično pričala, da Je bil njen sin v času, ko se je zgodil umor, doma pri večerji, nekaj milj daleč od kraja zločina
Toda blazni advokat Je rekel, ko je govoril poroti: »Mogoče je, da je njegova mati lagala v njegov prid. Mislim, da bi tudi moja mati lagala, da bi ml rešila življenje.«
In nato Je oprl svoj zagovor na »zamenjano istovetnost«. Priča, ki je označila obtoženca za storilca, je priznala, da ga je videla samo ulomek sekunde. Ni videla obtoženca, videla je nekoga drugega. Zagrešila Je v svojem pričevanju sicer pošteno, toda strašno zmoto.
• • *
Kirt je pogledal na uro. Tričetrt na dvanajsto. Sičanje centralne kurjave bo pre-glušilo zvok piljenja. Za Thompsona morda ne, toda ta bo mrtev.
Straže so se Izmenjale. Thompsonovi koraki so odmevali po stopnicah.
Kmalu je stal pred Kirtovo celico. »Trideset in eden«, je rekal zapisujoč stanje jetnikov v petem nadstropju. Odšel je k svojemu stolu ln začel Citati časnik.
Ko je Thompson čez eno uro drugič obšel celice, je Kirt sklenil, da ga bo poklical in mu prebodel srce.
Is prej»n£h opazovanj j« vedel, da je
Thompsonovo src«, kadar stoji pri mreži njegove celice, tik nad peto prečnico. Kirt Je vstal, stopil k mreži in se vadil v bo-
denju.
Iznova s« j« ozrl na uro. Zdajci s« j« zavedel, da ne more več dalj« čakati. Pokliče Thompsona ln mu bo rekel, da ga boli želodec. Poprosi ga za pilule, kakor že prej večkrat.
»Jim! Jim!« Je zaklical.
»Kdo kliče?«
»Številka 517.«
Thompson je v trenutku stal pred nJim.
»Kaj pa je?«
»Spet ta želodec...«
»To je hudo. Prinesem vam ...«
NI dogovoril; brez glasu se Je zgrudil na tla.
Ko se Je Kirt obrnil, da bi vzel pilo. Je zagledal svoje ime na ovojki, ki je padla Thompsonu lz roke. Pobral jo Je, raztrgal in bral poročilo svojega advokata:
»Višji paznik mi ni dovolil, da bi vas še danes obiskal, ker je že preveč pozno. Zato pišem tole pisemce. Bandit, ki ga Je danes policija obstrelila. Je priznal, preden je umrl, da je Izvršil umor, za katerega ste bili vi po nedolžnem obsojeni. Tukaj nisem nikomur tega povedal. Hočem vam prepustiti veselje, da jim boste sami prvi to oznanili. Zjutraj stavim predlog, da se obsodba razveljavi.«
Henry
Bredolomca
Sonce je bilo kakor rdeča krogla in Je neusmiljeno pripekalo na zapuščeni otok. Roger je prihajal s čeri, kjer je dolge ure gledal na morje, da bi opazil kako ladjo. Toda zaman, niti najmanjše barke ni videl.
»Nič«, je rekel otožno, ko je pristopil k svoji ženi Pavli.
»Danes sta ravno dva tedna od najinega brodoloma,« je dejala žalostno.
»Zdi se, da bova na tem pozabljenem otoku preživela ostanek svojega življenja. V teh dveh tednih nisva zapazila niti ene ladje. . .«
Lepa bodočnost se nama obeta,« j« rekla Pavla Čeprav ni bilo v njenem glasu niti malo Ironije, jo Je Roger nezaupljivo pogledal. Zadeva zavoljo katere sta odšla na to nesrečno potovanje, se mora slednjič izravnati. Vseeno, kje. Tu Je bila prav tako ugodna priložnost, kakor bi bila kje drugje.
»Ali se zavedaš, kakšno življenj« naju čaka, ako nobena ladja ne opazi najinega signala?«
»življenje na tem zapuščenem otoku bi še ne smatrala za tako docela neprijetno — hujše je, da bova morala zopet skupaj živeti,« je pravila Pavla potlhem.
Po kratkem odmoru je nekoliko nervozno nadaljevala:
»Način najinega skupnega življenja tukaj — morava seveda nekoliko izpremeniti«.
Roger jo je vprašajoče pogledal.
»Kaj misliš s tem?«
»Trdno sva bila sklenila, da se dava ločiti. Ta sklep bova Izpolnjevala ter se smatrala za ločena človeka. Ali ti je vse jasno?«
• • •
Pavla je vzela pečeno ribo z ognja ter jo podala Rogerju.
»Tu je tvoja večerja«.
»Počakaj malo ln sedi. Pavla!«
NI sedla, temveč je stoje čakala, kaj ji bo povedal.
»Ce ml hočeš kaj povedati, se podvizaj. Moram iti na pečino, zdaj sem jaz na vrsti, da opazujem, ali pride kaka ladja«.
»To je tisto, o čemer hočem govoriti. Mislim, da je neprestano iskanje ladje brezuspešno«.
»Ne veruješ več v najino rešitev?«
»Ne preveč. Spominjam se, kaj je rekel mornar tik pred katastrofo. Bili smo na
MALI OGLAS
MfffT?'7Tf7'71
Beseda 1 Din. davefe 3 Din; ea šifro ali daja nje naslova 3 Oln Na) manjši znesek 17 Oln
Uradnica
srednjih let, vešča knjigovodstva, dobi službo. Prednost imajo interesentke z /narijem nemščine. Točne podatke in zahtevke na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gorenjska • uradnica«.
27277-1
Pekovskega
pomočnika
t lastnim obrtnim listom, Iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27394-1
r-
Samostojne
kuharice
dekleta za vsa hišna dela, dobe službe za Ljubljano in izven mesta v posredovalnici Wolfova 10. Istotam je prenočišče za ženske.
27387-1
Zdravega fanta
do 17 let starega, sprejmem v službo. P. n. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten fant«.
27391-1
Dve frizerki
dobro verzirani, sprejmem takoj ali po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Istotam sprejmemo tudi vr/enko.
27356-1
Vsaka beseda 50 par; davek 5 din; za Šifro tli dajanje naslova J din; naimantšt mesek 12 din.
Fant
vojaščine prost, išče službo sluge ali kaj sličnega, najrajši v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27368-2
Službo kavarniške kuharice
i večletnimi spričevali, — iščem zi 1. ali 15. december. Ponudbe na podruž nico Jutra v Celju pod »Pridna in poštena«.
27380-2
Krojaški pomočnik
sprejme delo na dom, samo velike komade, fino delo. Poizve se Aleševčeva 11, Šiška.
27376-2
Naročniki »JUTRA« M »varovani ca 10.000 Din.
iPotniki
'esfda 1 Oln. davek otn za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj Si mesek H Din
Veliko podjetje
išče poštenega in agilnega zastopnika, mesečni zaslužek din 3.000 — 4.500, — lahka kolekcija, katera se dobi brez kavcije, more se vzeti tudi kakor postranski zaslučiA- ali kakor honori-rano delo. Javiti se osebno ali pismeno Minerva, Zagreb, Praška ul. 6.
26321-5
Beseda 1 Din davek 3 Din; ea Slfro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Jabolka sekunda
kg 3.50, zaboji po 40 kg se dobe danes in jutri pri Kr :ijski družbi. Novi trg 3, v Ljubljani.
27392-34
Glasbila
Beseda 1 Otn. davek Din za Slfro ali dajanje aaslova 5 Din Najman' Si eneeek 17 Din
Klavirsko
harmoniko
'i kovčkom, v odličnem stanju prodam po zelo ugodni ceni. Ogled v Dalmatinovi ul. 10-1., levo.
J7388-26
Brridam
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova 8 Din Naj manjši znesek 17 Din.
Poceni odprodaja
2.000 parov »nežk Stev. 35—Jo din 39 štev. 37—38 din 49 štev. 39—40 din 55 Za »Tretorn« snežke 20 do U odstot. popust Trgovci popust. Veletrgovina t čevlji ALEKSANDER OriLA Sv Petra c. 18. tel. 24-35 362-6
Namočena
polenovka
zopet stalno pri Kovačiču, Miklošičeva cesta 32.
27398-6
Za miklavževo
pecivo, čokolada V.\ kg 9 din, kakao moka 6.50 din, kakao 8 din. lešniki 11.50 din, mandeljni 9.50, oblati 50 para v špeceriji Kovačič, Miklošičeva 32.
27389-43
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
Kupim
Beseda 1 Din davek 3 Din: ea Slfro aH daja n Je naslova 8 Din Naj manjši znesek 17 Din
Vodovodne cevi
'•oiarce stare ali rabljene, -
ki:pim Habian Ivan. Smar ie pri Jelšah
27276 1
Pohištvo
Beseda 1 Din davek 3 Din; ea Slfro ali daja nje naslova 5 Din Nai
manlš' mesek 17 Din
Samsko spalnico
rabljeno, v dobrem stanju, kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27397-12
Sobe išče
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj
manjši znesek 17 Din
Sobo
išče gospod k boljši družini, s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soliden«.
27374-23a
Avto, mota
Beseda 1 Din davek a Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din Naj
manjši znesek 17 Oln
Limuzina
naprodai skoro nova, original ' -nežna, prostora za 9 oseb, din 2.500. — Brus Martin, Ptuj.
27357-10
Motor
vožen po glavni reparaturi 2000 km, v brezhibnem stanju, prodam. Ponudbe pod šifro »600 ccm za prikolico« na ogl. odd. Jutra.
27379-10
Beseda t Din. davek 3 Din; ea šifro aH daja nje naslova 5 Din Nai manjši npsek 17 Din
Gostilno
na prometnem kraju v Ljubljani, oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27381-17
		
mL	m	m
-?esede 1 Oln. davek > Oln za Slfro ali dajanje
5. snesel* 17 Din
Restavraterja(ko)
z osebno pravico za 1. decembra. išče Sokolski dom v Marenbergu. Pogoji osebno v Vuhredu pri starosti ing. Paherniku.
27305-19 Cestni lokal
takoj oddam. Tržaška c. 71.
27378-19
Delavnico
suho in svetlo, oddam. — Šmartinska C. 10.
27377-19
Stanovanja
aeseda l Din. davek Din za Slfro ali dajanje laslova S Din Najmanj S< znesek 17 Oln
Stanovanje
išče starejša gospa v sredini. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Gospa«.
27385-21a
»Nu, v božjem imenu!« je odvrnil pilot. Letalo je pristalo in moža sta zamenjala prostora. Kapitan Kozlostrelec je nrijel za vodilo; rrr! je zahrumel stroj po letališču, pokosil najprej nekaj debelih vej, nato pa strmo šinil v višavo.
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova 5 Oln. Naj manlšl znespfc 17 iiin
Solnčno veliko sobo
separirano, oddam. Soška ul. 13, Kolezija, štrekelj.
27373-2?
Beseda i Din davek s Din; za šllro ali daja nje naslova S Oln. Na) manjši znesek 17 Oln
Vagon za
Beograd prost
Opremim pohištvo. Za dopolnitev teže, ca 3000 kg, iščem interesenta proti znižanemu prispevku. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
27290-31
'Ij
lil
beseda • Din iaves c Oln: za Slfrc ali daja nje naslova 8 Din Naj manjši znesek 17 Oln
Dvignite v oglasneu oddelku dospele ponudbe.
Avto sobota, Agilnost, Ana Stanič, Avto, Adler, Beograd, Bežeči oblaki, Bela Ljubljana, Dobro naložen kapital, Delikatesa, Družabniki, Dobro ohranjen. Dobrosrčen, Diskretna, Dopisovanja, Diplome de Pariš, Gorka sobica, Gotovina 228, Gotova plača. Hiša, Hranilnica, Hitro, Iskreno razumevanje, Kavcije zaže-ljene, Ljubezen, Ljubljana, Lep zakon. Letošnja zima. Lepi kraj, Ljubljana 555, Lepa bodočnost 1938, Mlad in agilen. Mlad vdovec, Mirko, Mirno, Marljiva in vestna, Na obroke. Najbolj varno, Nikel, Oskrba. Osamljenost, Osamljen 24 Osamljena 155. Odvetniška pisarna, Popolna harmonija, P'ačljivo v gotovini, Pomagateij, Preprosta, Pisarniški 100, Plačilni, Podfaktor, Parket express, Položaj, Potrebno 100.000, Pristen, Resen družabnik. Renta, Srečen bodeš, Stroj, Samevam, Sanje, Stalna dobra plača, Sporazum, Srečna okolnost. Simpatična in dobra, Sodelovanje, Samostojna kuharica, Sreča, Samostojna 32, Sončna lega. Slučaj, Šivilja, Takojšnji zaslužek, Trgovina, Taino prijateljstvo. Ugodna lega, Ureden, Verziran, Vestna in marljiva, Vedno uspeh. Vila 700.000, Zelo poceni. Zakon zasiguran. Zastopstvo, Zajamčen uspeh, Zmerna cena, Zmožen kavcije.
^Razno^.
Beseda ou, Jave* Oln: za ilin	3aj*
nje aaslova : lMb Nai manjš) sdpsp* <r Oln
Od Vas
je
odvisno, da imat> obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
•Valnica — Svet!ol;ka)nio
Prazno sobo
lepo, solnčno in zračno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27399-23
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, separirano v vili oddam stalnemu gospodu. Bližina tehniške šole in trgovske akademije. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
27367-23
IN
. VEČBARVNE .. .
JUOOGRAflKA
SV PETRA NAM
Med mestom in dežele
»osrednje »Jutro mali oTlasnil-
HOTELI »KO-OP«
v
Gozdu • Martuljku Vrnjački Banji
Imajo
centralno kurjavo
ODPRTI SO CELO ZIMO Cene znižane! — Komfort! •

Razglas licitacije
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV bo imel v svojih službenih prostorih v Zagrebu na dan 9. decembra 1988 ob 11. url prvo javno OFERTALNO LICITACIJO za oddajo mizarskih in ključavničarskih del za adaptacijo prostorov okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Ponudbe je treba oddati najkasneje do tega roka v zapečateni kuverti z šifro: Ponuda »tolarskih 1 bravarskih radova za adaptaclju prostorija Okružnog ureda za oslguranje rad-nlka v Zagrebu.
Obenem s ponudbo je položiti kavcijo po odredbah licltacijskih pogojev. Brzojavne, zakasnele ali ne po predpisu sestavljene ponudbe se ne bodo vzele v poštev.
Obrazci za sestavljanje ponudb se lahko dobe vsak dan pri tehničnem odseku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, soba št. 418 ob uradnih urah proti plačilu din 30.
V Zagrebu, dne 28. novembra 1938.
St. 59.320-1988.
OSREDNJI URAD
ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU.
INSERIRAJTE V „ JUTRU"!
?m?odična dobava sanitarnih potrebščin
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV v Zagrebu bo Imel v torek, 20. decembra 1938. ob 11. url v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovlčeva ul. 3-1H., prvo JAVNO OFERTALNO PISMENO LICITACIJO za periodično dobavo sanitarnih potrebščin za krajevne organe osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Dobavna doba se začne s 1. marcem 1938. L ln dalje.
Ponudbe po predpisih taksirane po odredbi T. br. 25 taksne tarife zakona o taksah je treba oddati ali po pošti dostaviti v zaprti ln zapečateni kuverti do gori omenjenega roka osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305).
Kavcijo v znesku 5% za domače ln 10% za Inozemske ponudnike je treba položiti pri blagajni osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba štev. 420) najdalje do 10. ure na dan licitacije.
Pogoje in obrazce ponudbe dobe interesenti pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305) brezplačno. Polletna vrednost nabavke cca din 300.000.
Stev. 56.495-1938.
Iz pisarne OSREDNJEGA URADA
ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV
v ZAGREBU, od 15. novembra 1938.
f
Društvo kmetijskih strokovnjakov
javlja vsem svojim članom, da je umrl gospod
Franc Gombač
v. klet. nadzornik v pok.
dolgoletni član ln podpredsednik društva Ohranili mu bomo časten spomin.
ODBOR.
f
Potrti v globoki žalosti, sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je dne 22. novembra 1938 v vestnem izvrševanju svoje službene dolžnosti preminul tragične smrti naš najboljši soprog, brat, zet, svak ln stric, gospod
ČEDOMIR PANTELIČ
poročnik — vodnik granlčarske čete.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 26. t. m. ob pol 15. uri lz mrtvašnice mestnega pokopališča na pokopališče na Pobrežju.
Pobrežje, Tetovo, S. Blstrlca-Petrovac na MlavL
Globoko žalujoča soproga ZORKA ln rodbine RENČELJ, PUREBER in PANTELIC
krajih ki ao najbolj zapuščeni. Najbrže smo preveč oddaljeni od rednega ladijskega prometa«.
Pavla ga je mirno poslušala.
»Pa bom vendarle vso noč na straži,« j« dejala hladno.
Roger Je ostal ptri ognju ln zamišljeno zrl za odhajajočo Pavlo.
Pavla je hitro splezala na vrh čeri, odkoder je opazovala ali ne pride kaka ladja Tam sta imela pripravljeno grmado drv da bi jih prižgala — ko bi zagledala na 'obzorju ladjo. Zamišljeno Je sedela in zrla po prostranem morju. Zdajci je za-čula korake za seboj. Ozrla se je. Bila je Rogerjeva silhueta
»Kaj hočeš tukaj?« ga je vprašala ostro. »Samo eden izmed naju mora biti tu na straži«.
Mirno Je stopal k sedeči Pavli.
»Pavla, bodi pametna — vse govorjenje o ločitvi zakona — smatram za nerazumno reč — imam te rad — in bom imel zmeraj — samo. . . «
Vstala Je. Stala sta si tesno nasproti. In nenadno se Jima Je zdelo, da so bila vsa nesporazumijenja med njima — malenkostna. Objel jo je.
»To Je bil tako brezpomemben fllrt s tistim dekletom,« je rekel skesano. »Ni nobene druge — kakor ti. Ali nisi tega vedela?«
»Nisem bila prepričana. . .« Je zašepe-tala. »Zato — samo zato sem čakala«.
»Čakala? O čem govoriš?«
Obrnila Je obraz proti morju. V daljavi je bilo videti luč majhne ladje. »To Je ladja, ki pelje živila v kazensko kolonijo. To je reden promet. Videla sem to ladjo — vsako noč — ob tejle uri. . .«
Nasmehnil se je.
Pavla ga Je objela ln zašepetala:
»Danes še ne bova dala znamenja — morda jutri — danes še nočem biti rešena ... !«
KUPIM
1—2 Diesei motorja
15—20 HP aH večja, na nafto, oglje ali les, dobro ohranjena. — Obširne ponudbe na podr. »Jutra« Maribor, pod »Moč«.
Najslajša in najboljša
krepllna pijača je
BERMET-VINO
ČRNINA IZ FRCSKE GORE. Sremskl Karlovci — Gostilničarji nudite to špecljahteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja
B. MARINKO V,
Sremskl Karlovci, Fruška gora.
Oglasi v „JutruM imajo vedno največji uspeli!
ftfed mestom in deželo
»osrednje oJntrov« mali oelasnfb
MAGNEZIJA
SAN PELEGRIP
Kdor trpi zaradi želodčne kisline, pozna najbolje težave ln splošno nerazpoloženje. Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGR1-NO (znamke Prodel) Je prikladen preparat zoper takšne stanje, ker s svojim blagim učinkom nevtralizira želodčno kislino in omogoča dobro prebavo.
Vzemite vsako Jutro žličico peneče se MAGNEZIJE SAN PELEGRINO. Prodaja se v lekarnah v škatlicah, ki vsebujejo eno dozo z ali biez vonja
Prodajna cena din 6.—.
R. S. br. 27283-23/X 193J L
čitajte ia širite »J U T B 0«
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja ln sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Zupančič Jožeta
PIS. RAVNATELJA V POK.,
kakor za poklonjeno cvetje in vence, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, predsed. MOL g. dr. Juro Adlešiču in gg. obč. svetnikom za spremstvo, deputaciji drž. pravobranilstva, gg. zdravnikom za njihovo pomoč ob bolezni ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 30. t. m., ob 7. url v farni cerkvi, sv. Jakoba.
LJUBLJANA, dne 24. novembra 1938.
Žalujoči ostali
Urejuje Davorin Stavljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.