205 S.Second Ave. Chisholra« Minn. MARC 14 N Tiha ned«lja 15 P Matronija 1» T Julij 17 S Patrik + 18 C Ciril 19 P Sv. JoSef * J 20 S Katbert 21 N Cvetna nedelja 22 P Katarina Sv«L 23 T Vlktorijan 24 S Gabrijel 25 C Vel. četrtek 26 P Vel. petek D £ 27 S Vel, sobota * 28 N Vellkanoč 29 P Jona amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vefo in narod — za pravico in resnieo — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL IETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 51. CHICAGO, ILL., TOREK, 16. MARCA — TUESDAY, MARCH 16, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Dan Hat. Ma v Stieboypu - Vlada žigosa Krutost Shod se je vršil na zelo lep način in udeležba je bila naravnost presenetljiva. — Sheboygan pokazal, da hoče vneto sodelovati pri razširjevanju katoliškega tiska med nami. Sheboygan, Wis. — (Izvirno). — Kakor so spregovorile druge naselbine na posebnih shodih za katoliški tisk, tako je spregovoril zadnjo nedeljo tudi naš lepi Sheboygan tu gori ob lepem plavem michiganskem jezeru. Kljub temu, da je bilo vreme bolj mrzlo smo imeli prav lepo udeležbo. Cerkvena dvorana je bila skoro polna. Zelo lepo se je odzvala zlasti tudi mladina, ki je s tem pokazala, da se globoko in živo zanima za katoliški tisk, kar je vse pohvale vredno. Saj mladina, ki raste in prihaja na odgovorna mesta bo kmalu vodila in na njo bo kmalu padla vsa odgovornost med nami. Zato, če se mladina zaveda te svoje dolžnosti in sodeluje v takih ozi-rih je to le njej v veliki kredit in priznanje. Narod pa, ki ima za vedno in pametno ter mladino, tak narod ima FRANCIJA VZNEMIRJENA ŠPANIJA Jugoslovanski-italijanski pakt jo spravil v alarm. ... -o— Pariz, Francija. — Tukajšnji vladni krogi so vidno alarmirani vsied poročil, da se snuje med francosko zaveznico Jugoslavijo in med Italijo prijateljski pakt, za katerega baje potekajo pogajanja že nekaj mesecev. Francija se boji, da se ji Jugoslavija ne odtuji, in bi na način ne dobil Mussolini bolj proste roke proti Franciji in Angliji. Na drugi strani pa trdijo poročila iz Jugoslavije, da bo nameravani pakt z Italijo le začasnega značaja, ki ima pred-.trezno'vsem za cilj, utrditi državo na bodoč- znotraj, ko se napravi konec ŠTEVILO PREMOGARJEV UBITIH J2I fflflQ A 1U A^ ' Logan> W' Va' — Usodna eks-D LUn. I ti An/i plozija, ki je razdejala na veliko daljavo rove nekega tukajšnjega premogovnika, je zahtevala tudi število človeških žrtev. Nesreča se se je pripetila pretekli petek zvečer in njenega pravega vzroka se še ni ugotovilo. Reševalne skupine so se takoj odpravile na Štiri velesile blokirale morsko obrežje Španije. Pariz, Francija. — Dolgo napovedovano patruliranje španskega obrežja se je kon čno uresničilo. V noči med |delo, upajoč, da bodo ponesre-soboto in nedeljo je stopila v čenče našle še pri življenju. Pri- nost. Zato živela naša slovenska propagandi iz Italije, in dalje, mladina v Sheboyganu! Nekako ob 2:15 uri popoldne je otvoril shod domači preč. g. župnik Ruda Potočnik, ki je v vznešenih besedah pozdravil vse došle govornike in goste, kakor veljavo blokada, katero oskrbujejo bojne ladje Anglije, Francije, Italije in Nemčije. Obrežje so si države razdelile tako, da se že na ta način vidi, s katero stranko v Španiji simpatizira kaka država. Tisto obrežje, ki je v posesti vladnih čet, ste dobili pod kontrolo Italija in Nemčija, dočim patrulirate obrežje, ki ga imajo zasedenega naci-jonalisti, Francija in Anglija. -o- PREDSEDNIK NA POČITNICAH Warm Springs, Ga. — Koncem zadnjega tedna je prispel semkaj na svoje posestvo predsednik Roosevelt na počitnice za dva tedna. Obiskal je pri tej pri-liki tudi zavod za žrtve otroške paralize, katerega je ustanovil vlekli pa so na dan 16 mrtvih trupel; pogrešana sta še dva druga-premogarja, katerih pa ne bodo mogli doseči, kakor se boje, več dni. KRUTOST PROTI DELAVSTVU Družbo Remington Rand vlada obdolžuje surovosti in jo poziva, da vzame na delo 4000 odpuščenih uslužbencev. Iz tMuffoslavije __ Nesreča samomorilnega kandidata, ki je hotel, da ga ubije I elektrika, a je padel z visokega droga in si razbil glavo. — V kosteh in drvih tihotapijo saharin čez mejo.— i Smrtna kosa in drugo. tudi vse navzoče, ki so se udele- Ue izbruhnila v petek opoldne v žili v tako lepem številu tega sho- gesterih restavrantih De Met da se obnove trgovski odnošaji med obema državama. -o- HITRO PORAVNANA STAVKA Chicago, 111. - Sedeča stavka on sam To so predsednikove pr-s ' ve počitnice po njegovem poto- vanju v južno Ameriko, s ka- da. Posebno toplo je pozdravil navzočega sheboyganskega mladega rojaka bogoslovca Fr. Cirila Sircelja, kateri študira v Lemontu pri oo. frančiškanih za duhovnika in bo letos maja meseca pel novo mašo. Pozdravil je družbe v "downtown" distriktu. Trajala pa je komaj tri ure, ko ■je vodstvo podjetja pristalo na zvišanje plač, kakor so stavkarji zahtevali. Začela se je stavka v restavrantu na State in Adams; z naglico se je objavila ta vest terega se je povrnil cembra. -o- sredi de- MESEC DNI ZAPORA ZA TOWNSENDA Washington, D. C. -— Na mesec dni zapora in globo $100 je bil pretekli petek obsojen 70 vse druge, potem je v zbranih jusiužbencem drugih peterih re bU preteKn peteK besedah govoril o velikem pope- Istavrantov, ki so razkropljeni po ;letni dr Townsend, znani pro nu tiska, radi katerega se danes mestu in pridružili so se drug za !pagator za starostno pokojnino drugim. Podjetje šteje okrog 450 »200 na mesec. Obsojen je uslužbencev,jad katerih je kakih ,ker se 0(jZVal na zasliševanje na poziv nekega odbora poslanske zbornice, ko je ta meseca maja preiskoval delovanje nje- v naselbini vrši shod. Ako kateri shodi, so ti shodi nadvse važni, ker pri teh shodih gre zato, da razširimo med naše rojake katoliški tisk ter jih tako otme-mo pred pogubonosnim tiskom in njega uplivom, katerega se tako čuti vse povsod. Sheboygančani v tem oziru nočemo biti in tudi ne bomo zadnji. Vse hočemo storiti tudi mi, da se dober katoliški tisk razširi med naše ljudi ter da te naše ljudi ohranimo katoliške. Saj vidimo vsepovsod na lastne oči, kako veliko razdejanje je povzročil med našim narodom protiverski tisk. Spravil je premnoge ob vero, ki mora •biti človeku najdražje na svetu. Kaj je človek brez vere? Ali mu ni vera glavna opora, da more skozi to težko življenje? In nasprotniki mu ubijajo v duši in srcu ravno ta najdražji zaklad, da je potem prepuščen nesrečni u-sodi. In tisk, ki se prizadeva, da ohrani ljudi pri veri, vrši s tem veliko važno misijonsko delo, ki ga ljudje le prevečkrat dovolj dobro ne razumemo. V tisku imamo neprecenljivo orožje in če bi katoličani zanemarili to dragoceno orožje bi zanemarili vse. Zato več pozornosti v bodoče katoliškemu tisku. Delajmo zanj, da se razširi v vsako slovensko hišo, le tako bomo primerno zavarovali to, kar je naše pred nasprotniki, ki so neprestano na delu, da bi vničili to, kar smo mi katoliški Slovenci s tolikimi težavanji In žrtvami zgradili. Njegovim krepkim besedam so navzoči navdušeno aplavdira- 400 deklet. Zunaj pred okni na cesti so se nabrale gruče radovednežev, ki so na ta način imeli prvikrat priliko videti sedečo stavko v teku. Po treh urah stavke je vodstvo pristalo na 25 odstotno zvišanje plač. Dosedanje plače so bile od $8 do $11. •o- KRIZEMJVETA — Pariz, Francija. — V poslanski zbornici je bil pretekli petek odobren in nato poslan v senat neki zakonski predlog, naperjen proti navijalcem cen. Pq njem bodo podvrženi kaznim trgovci, ki bi dvignili cene brez upravičenega vzroka. — Berlin. Nemčija. — Na protest, ki ga je ameriški poslanik, Wm. E. TV-Id, pretekli petek osebno vložil pri zunanjem ministru von Neurathu proti napadom nazijskega časopisja na Zed. države, je zun. minister izrekei svoje obžalovanje. — Vatikan. — Zdravstveno stanje papeža Pija se na prav razveseljiv način izboljšuje. V konferenci s kardinalom Pa-cellijem in dvema drugima vatikanskima prelatoma, je pretekli petek sestavil načrt, da bo osebno vodil kongregacij-ske obrede tekom tega tedna. --o—— OGENJ UNIČIL DRAGOCEN FILM Chicago, 111. — V dvorani Northwestern univerze je bilo občinstvo pretekli petek ogrože- Washington, D. C. — Presenetljiv korak je to nedeljo podvzela federalna vlada proti brezobzirnosti, s katero nastopajo nekatere družbe proti stavkujočemu delavstvu. Družba, ki je točasno direktno pod vladnim ognjem, je Remington Rand, ki izdeluje opremo za pisarne in ima šest tovarn, katere so razkropljene po državah New York, Connecticut in Ohio. Vlada je nastopila proti njej po svojem uradu za poravnavo delavskih odnoša-jev in v izjavi, ki jo je podal ta odbor, se v ostrih besedah žigosa družba zaradi njene krutosti in brezobzirnosti napram delavstvu. Obenem je odbor pozval družbo, da mora ponovno zaposliti 4000 delavcev, katere je odpustila po stavki v svojem podjetju preteklo leto, in istočasno je delavska tajnica, Perkins, poklicala predsednika družbe, James H. Randa, Jr., k sebi na razgovor ta četrtek. gove organizacije. Proti razsod- no od ognja, ki je izbruhnil v ce-bi namerava vložiti priziv in je lici filmskega operatorja, ko se bil zato izpuščen pod bondom,je kazal neki znanstveni film. $1000. i Strah občinstva pa se je kmalu ' polegel in 350 oseb, ki so bile v GLASUJTE za enega ali Jrugega kampanjskega kandidata, ko pošiljate naročnino za POLICIJA IŠČE ROPARSKEGA MORILCA Chicago, 111. — Tekom petka in sobote je tukajšnja policija r3t "Ar.i'er. Slovenec." postavila na zasliševanje več sumljivih moških, da pride na sled zločincu, ki je v četrtek izvršil umor nad 39 letno Mrs. Mary Irwin, 5504 So. Albany ave., ženo nekega policista. Ženska je 31a s svojo 13 letno hčerko po cesti, ko nenadoma skoči pred njo izza drevesa neki moški, z masko na obrazu, in zakriči: "Daj mi denar!" Še predno pa je mogla Mrs. Irwin sploh odgovoriti, je napadalec oddal proti njej smrtonosen strel in nato zbežal, ne da bi vzel denar. Par minut pozneje je očividno isti moški roparsko napadel dve dekleti ter dobil od njih $10. Kakor policija sklepa iz opisa, napadalec ni mogel biti izvežban ropar, marveč je moral biti to njegov prvi poizkus in je bil zato tako nervozen. _ dvorani, je v redu zapustilo lokal. Uničil pa je požar dragoceni film, ki kaže življenje na Borneo in ki sta ga vzela raziskovalca Mr. in Mrs. Martin Johnson. GREEN POSTAL BOJEVIT li, kar je znamenje, da je preč. g. župnik zadel v pravo s svojim lepim govorom. Kako se je shod vršil naprej sledi v prihodnjih številkah tega lista. Urad za delavske odnosa je je bil ustanovljen po določbah Wagnerjevega delavskega zakona. Proti veljavnosti tega zakona pa so družbe vložile priziv pri sodiščih in zadeva leži že več mesecev pred vrhovnim sodiščem Zed. držav. Pričakovalo se je, da bo vrh. sodišče ta ponedeljek izreklo svojo odločitev glede njega, in tako je bila obdolžba omenjenega urada izdana na predvečer sodnega izreka. Vladni urad obdolžuje družbo, da je trdovratno odklanjala kolektivna pogajanja s svojim uslužbenstvom in je v "mrzli, premišljeni krutosti" vodila boj proti stavkarjev. Posebno ostro je nastopil urad proti temu, ker je družba v svojem prizadevanju, da zlomi stavko, premestila svoje tovarno v druga mesta, kajti to je, kakor pravi urad, vrglo v revščino nad 6000 uslužbencev in njih družin, ko so se njih dohodki nenadoma ustavili. Dalje žigosa družbo, da je kazala napram stavkarjem pravo srednjeveško brezobzirnost ter si je vzela oblast nad življenjem ljudi in izvajala to oblast v taki obliki, da je nekaj nepojmljivega to za modernega delavca. Končno je vlada pozvala družbo, da mo ra zopet sprejeti v službo 4000 svojih odpuščenih delavcev. Namera se mu ni posrečila Maribor, 22. febr. — V Bre-sternici pri Mariboru se je včeraj pripetil dogodek, o katerem govori danes vsa tamoš-nja okolica. Posestniškega sina 28 letnega Ivana Novaka iz Bresternice je zadela nesrečna smrt, ki jo je sam izzival. Včeraj je Novak ves dan popival v Bresternici ter je bil nenavadno potrt, tako da je njegovim tovarišem v gostilni bilo takoj jasno, da se to pitje ne bo dobro končalo. Res jim je na prigovarjanje, naj pove, '.kaj ga tako tare, dejal, da namerava izvršiti samoumor. Zatrjeval je, da bo šel v smrt na nenavaden način, da bodo še dolgo o njem govorili. Res ga je potem ponoči zadela smrt, pa na čisto drug način, kot je on nameraval. Po policijski uri ob 10 zvečer je odšel iz gostilne ter se napotil k železnim nosilnim stebrom, na katerih je visokonapet.na električna napeljava. Plezal je po ■ stebru, da bi se na vrhu prijel za žice ter bi ga v trenutku ubil električni tok. Ni pa pri-el do vrha, ker mu je kak meter pod žicami spodrsnilo, pa je omahnil in padel s stebra. Priletel je na glavo na betonska tla, ki so okrog stebra ter si je lobanjo popolnoma razbil. Obležal je na mestu mrtev. -o- prebrisane, foleg tega pa nam vedno nova odkritja tihotapskih primerov nazorno dokazujejo, kako na široko cvete tihotapstvo v naših obmejnih krajih. -o- Konkurenca, ki prihaja iz vrst Lewisove delavske organizacije C. I. O je pričela delavski federaciji delati skrbi in vodstvo se j® odločilo, da bo podvzelo protikampanjo. Na levi na sliki vidimo Wm. Gfeena, ki z dvema odbornikoma dela načrte za kampanjo med jeklarji. KO OBNAVLJATE naročnine, ali ko pošiljajte nove naročnine ne pozabite obenem omeniti, katertemu kampanj skemu kandidatu želite nakloniti vaše glasove. Nfe pozabite tega! Brihtni tihotapci Ljubljana, 23. febr. — Sa harin spravljajo čez mejo celo v kosteh. Podeželan pride s prav nedolžnim obrazom do obmejnih organov ter prijavi nekaj kilogramov mesa te? med tarnanjem nad slabimi časi plača odgovarjajočo carino. Komaj pa zapusti carinsko stražnico, je njegovega tarnanja in otožnosti konec. Zaveda se, da je spravil obenem z mesom v kosteh čez mejo tudi lepo količino saharina in da bo izkupiček za saharin bogato nadoknadil tisto carino., ki jo je plačal za meso. Najlažje tihotapijo dvolastniki, to so posestniki, ki imajo del posestva v Avstriji, del pa v Jugoslaviji. Kdo bi na primer pregledal kos za kosom vsa drva, ki jih kdaj pripelje tak posestnik čez mejo. za kar ima kot dvolastnik seveda pravico. Ko pa potem posestnik doma drva lastnoročno razklada, meče posamezna polena na poseben kupček. Na skrivnem mestu pa nato odmaši tem polenom luknje in iz njih iztrese cele zaklade saharina. To je nekaj primerov, ki so jih odkrili čuvarji državnih financ v zadnjem času v našem tihotapskem svetu. Vsi organi, ki imajo opravka z borbo proti tihotapstvu, so soglasnega mnenja, da slovenski tihotapci ne spadajo med najmanj Okraden v ječi Pred nedavnim je prišel v zapore celjskega okrožnega sodišča novi jetnik Ivan Sene-kovič in si prinesel s seboj za tri dni hrane. Ponoči so mu pa njegovi sojetniki vzeli torbo z jedili in si jih porazdelili med seboj. --o- Neznanka v Dravi Na levi strani Drave blizu Nove vasi, občina sv. Marko, je neka neznana ženska skočila v Dravo. Kmetje, ki so to videli so takoj_ prihitejj^najio-moč, toda bilo je že prepozno. Neznanka je po ugotovitvi orožnikov stara okolu 30 let in kot so povedali vaščani, kateri so jo videli malo poprej hoditi po vasi, je baje duševno bolna. -o- Nova moderna bolnišnica V Murski Soboti se bo gradila. povsem nova, razmeram odgovarjajoča moderna bolnišnica, katere gradnja je preračunana nad 7 milijonov di-larjev. Nova bolnišnica bo za vso Slovensko Krajino in Mur-•ko polje izredne važnosti in s tem bo tudi rešeno eno najbolj nsrečih vprašanj za Slovensko Krajino in Mursko polje. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Marija Mandeljeva, rojena Horvat, soproga ravnatelja tobačne tovarne v pokoju. — Na Glin-cah pri Ljubljani je umrla Antonija Marinčič, rojena Su-hadolc, soproga zidarskega mojstra in posestnika. — V Brežicah je umrl Viljem Vouk, šef davčne uprave. — V Ljub-jani je umrla Neža Mohorčič, dova železniškega uslužbenca. -o- Obsojeni Celjski senat okrožnega sodišča je obsodil Alojzija Jager iz Št. Jurija ob juž. železnici na 5 mesecev strogega zapora in na dveletno izgubo častnih državljanskih pravic radi številnih tatvin. — Radi prikrivanja tatvine je bila obsojena na 2 meseca zapora tudi Amalija Ratej iz Sp. Hudinje. — Na 8 mesecev strogega zapora je pa bil obsojen Maks Škrjanc, ker je kradel kolesa in kokoši. -o- Nesreča pri delu Pri nakladanju težkih hlodov na vozove blizu Bizeljske-ga je padlo močno deblo na nogo 'Ivanu Ureku in sicer s tako silo, da mu je zlomljena kost pogledala skozi čevelj. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 16. marca 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-Mjkov in dnevov po praznikih. Izdaja ip tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.t Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: „$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto------ Za pol leta--- Za četrt leta------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto -_.$6.00 Za pol leta -- 3.6© Za čfttrt leta--------1-75 Posamezna številka-------3C Tha first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 tura in bodočnost katoliškega gibanja pri nas. Hardtu, S.J. Po P. Niti verniki, niti duhovniki ne posvečajo katoliškemu tisku tiste skrbi, kot bi jo morali. — Izjavil papež Pij 10. Subscription: For one year --------- For half a year---- For three months ___$5.00 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_______$6.00 For half a year---3.00 three months - L75 iingle copy------------- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani aa uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne, — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrata. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____ Usoda jugoslovanskega konkordata Predsednik tiskovnega odseka N. C. W C. škof J. Cannon: Od 20 milijonov katoličanov, kar jih je v Ameriki, podpira katoliški tisk samo ena tretjina, to je 7 milijonov in še od teh jih je mnogo takih, ki imajo po več listov, torej je število resničnih podpornikov še manjše. Brezupno je, kako je beseda naših agitatorjev bob v steno. Katoliško časopisje se mora opomoči, mora dobiti nove sile, če hočemo obstati. Že nekaj tednov so vsi nasprotniki sedanje vlade m vsi nasprotniki katoliške Cerkve na delu proti konkordatu, ki bi ga bilo treba letos ratificirati — podpisan je bil ze leta 1935. Vrsto napadov je začelo vodstvo srbske pravoslavne cerkve, ki je sredi januarja izdalo posebno brošuro s celotnim besedilom konkordata — čeprav je konkordat po mednarodnem običaju do končno veljavnega sprejema tajen — in z ugovori k posameznim členom. Vsa vsebina brošure razodeva skrajno nestrpnost in veliko nepouče-nost. Pozna se ji, da jo je pisalo strastno sovraštvo do katoliške Cerkve, ne pa ljubezen do pravoslavja ali celo države. Tudi "Glasnik srbske pravoslavne patriaršije", čigar lastnik je "sveti arhierejski sinod", je poln neosno- vanih napadov na konkordat. V ozadju teh napadov je bojazen, da ne bi katoliška Cerkev razvila prevelike delavnosti in tako pokazala, v čem se loči od pravoslavja, ki čimdalje bolj izgublja na duševni moči. Pravoslavna Cerkev si je namreč v Ustavi z dne 16. novembra 1931. zavarovala velike pravice in sredstva s strani države, sedaj po načelu o enakopravnosti vseh ver, ki je tudi v naši državi ustavno priznano, iste pravice in sredstva zahteva tudi katoliška Cerkev. Vsa javnost ve, da bi katoliška Cerkev v takem položaju ustvarjala vsa večja dela, kakor jih ustvarja pravoslavje in da bi tako na pomenu silno pridobila. Zato vsak ugovor s strani vodstva srbske pravoslavne cerkve izzveni v milo prošnjo: Ne prepustite nas enakopravnosti. Druge veroizpovedi v tem oziru niso tako napadalne. Svoje razmerje do države imajo urejeno in to jim je dovolj. Tudi islamska verska zajednica ima v svoji ustavi z dne 5. novembra 1936 priznane velike pravice, da se na splošno ta ustava imenuje "avtonomija islamske verske za-jednice", pa se v to vprašanje še ni spustila, ker ji srbsko pravoslavje kot simbol srbstva ni ničmanj zoprno kakor katoliška Cerkev. Opozicionalni politični krogi pa smatrajo konkordat za ugodno priliko, ob kateri je mogoče sedanji vladi delati neprilike. Scer vedo, da je konkordat v glavnem delo rajnega kralja Aleksandra, katerega ime imajo ob vsaki priliki na jeziku, in da je konkordat sklenila prejšnja vlada Bogoljuba Jevtiča, ki ga niso mogli prehvaliti, dokler je imel oblast in veljavo, pa vse to jih ne moti, da ne bi izda jali letakov, v katerih ponavljajo stare kulturno bojne fraze, ki jih zaključujejo z vzkliki na vlado: Dovolj smo bili pod suženstvom Turkov, ne izročajte nas sedaj še suž onsti Rima! — Med ljudstvom pa vsa ta gonja ne najde skoro nikakršnega odmeva. Katoličani jo mirno gledajo, ker vedo, da more katoliška Cerkev delovati tudi brez konkordata in ker zaupajo svojemu episkopatu, stik med preprostim ljudstvom drugih veroizpovedi in med "višjimi krogi" pa že zdavnaj ni več živ, ker se ga spomnijo samo pred volitvami, tako da vse rovarjenje ostaja bolj v mejah kavarniških omizij in salonov. Prva vihra pa se je že nekoliko polegla in videti je, da bo konkordat le sprejet. Denar bo tudi tu izgladil nasprotja in pomiril razdražene duhove. Finančni odbor je na seji dne 5. februarja dovolil pravoslavni patriaršiji podporo v znesku 20 milijonov za njene nove palače in opremo, in 7,500.000 za zgradbo novega pravoslavnega bogoslovja, in 50 milijonov za podeželske svečenike, vse preko rednega proračuna. Splošno se pričakuje, da bo posledica te širokogrudnosti ta, da se bo mržnja do katoliške Cerkve ohladila in bo konkordat brez zgražanja * ratificiran. Z JOHNSTOWNSKIH GRIČEV Johnstown, Pa. Ker ravno pošiljam naročnino za list, bom, cen j. g. urednik, napisala tucii par vrstic, če jih boste uvrstili med dopise, morda bo bralce zanimalo. — Delavske razmere so se zdatno izboljšale, odkar je oče Roosevelt prijel gospodarstvo v svoje vešče roke. V John-stownu so skoro vse industrije zaposlene in delavci delajo po 4 do 5 dni na teden. Kdor je zdrav večina dela, kdor pa nima dela pri kompanijah ali tovarnah, je vseeno preskrbljen, ker prejema pomoč od reliefa. Včasih nismo bili kaj takega vajeni in kdor ni imel dela, tudi ni imel jela. Dolžnost naša je torej, da smo našemu predsedniku hvaležni, da nam je izboljšal naše življenjske razmere in naš delavski položaj. Kar se tiče novic jih pa ne vem veliko, ker nikamor ne grem zaradi tega, ker me muči ta nepotrebni revmatizem že par let, da včasih komaj še do cerkve pridem, pa se moram peljati s poulično karo. Sicer pa poskrbi za novice in jih vneto poroča naš agiini zastopnik Amerikanskega Slovenca Mr. Klučevšek, ki tudi pridno išče nove naročnike in agitira v letošnji kampanji za list. On že poišče, kje je še kak zavedni rojak, ki ga je vredno pridobiti da se naroči na katoliški list Amerikanski Slovenec. Dokler je še živela Nežika Tomec, je tudi ona vneto agitirala in je znala pridobivati nove naročnike tako za Am. Slovenca, kakor tudi za mesečnik Ave Maria. Kot vneti delavki za razširjanje katoliškega časopisja ji bodi ohranjen blag spomin. Mr. Tomec, njen še živeči soprog je tudi vnet katoličan in vnet borivec za katoliške resnice, kateremu tudi vsa cast in priznanje. Koliko je pa takih, ki pozabijo na to kar so se v stari domovini učili, uozabijo na obljube ki so jih delali svojim staršem in žive kar tjevendan, kot bi ničesar ne bilo. Ko pa pride zadnje ura, se pa le spomnijo, da so nekoč verovali in si žele duhovnika. Seveda, po smrti bi bil vsak rad svetnik, toda pomisliti moramo, kako naj zahtevamo plačilo od gospodarja kateremu nismo služili? — V Ameriki imamo vse bolj udobno kot v starem kraju, tako na domu, pa tudi v cerkvah, ki so pozimi lepo zakurjene in se vsedemo v pro-stoiTie sedeže ter se nam ni bati, da bi nas kdo ven sega-njal, kot je bilo to v starem kraju. Pa tudi nam ni treba uro in pol hoditi predno pridemo do cerkve, kot v domovini, potem je bilo treba pa še na mrzlem tlaku klečati, ko je bilo v cerkvi komaj par klopi za mestno gospodo in za kake stare ljudi. Pa nas kljub temu to ni nič oviralo, da bi ob nedeljah ne prihajali k službi božji. Seveda, tukaj je udobno, pa si želimo, da bi bilo še udobnejše. — Pozdrav vsem bralcem in naročnikom, g uredniku pa naročam, da moje glasove pripiše čast. zlatomaš-niku Cirilu Lupanu v Pueblo, Colo. A. Požun slovenskega citati, še manj seveda angleško, kar je pa mladine, sem pa že zgoraj omenil, da ne umejo slovenskega čti-va. — Dela se tukaj v železnem rudniku po šest dni na teden in skoro bi lahko zapisal, da brez malega vsi mladeniči delajo. Snega imamo to zimo posebno dosti, tako do šest čevljev ga je zapadlo. Zima pa ni bila posebno huda, tako le 40 do 45 pod ničlo', je bilo najhujše to zimo. Največkrat je bilo tako le med 15 in 20 stopinj nad ničlo, pa tudi do 50 nad ničlo smo že imeli. Kakor sedaj vse izgleda, imamo snega do maja meseca dovolj, ker se le po malem topi. Po dnevu se namreč počasi taja, noči so pa bolj hladne in zopet zmrzne. Menim, da ne bo posebno veliko vode od snega, ker jo zemlja sproti popije. — Ostajam s pozdravom vdani naročnik Joe Snidarsich. -o- SHOD KATOLIŠKEGA TISKA V CLEVELANDU mi, kot vojaki nebeškega Kralja, ki je Kralj vseh kraljev, stopiti pod zastavo Kristusovo, katere znamenje je križ, da s križem tudi zmagamo. Vse naročnike lista Amerikanski Slovenec pa opozarjam na to le. Morebiti vaš sosed nima tega lista, ali pa če ste oddaljeni od St. Clairja, povabite ga s seboj na shod. Morebiti je vaš sosed bolj mlačen za katoliško misel; povabite ga s seboj, naj tudi on sliši prepričevalne govornike. S tem boste storili misijonsko delo. On,' za katerega se vojaki bojujejo in zmagajo, jih nagradi. Tudi vas bo nebeški Kralj nagradil obilno v raju, za vaša dobra dela. Zato se vsi odločimo. Na cvetno nedeljo 21. marca vsi v Slovenski Narodni Dom na St. Clair, na shod katoliškega tiska. Vsi naročniki pa sprejmite vda-nostne pozdrave ter voščila za velikonočne praznike. Na svidenje na shodu na cvetno nedeljo. Jacob Resnik -o- KAKO JE MED ROJAKI V MINNESOTSKI NAROČNIK ZA KATOLIŠKI LIST Soudan, Minn. Spoštovani g. urednik. Na- Cleveland-Newburg, O. Tudi pri nas v Clevelandu se bo vršil velik shod vseh katoliško mislečih rojakov. Zakaj so se začeli pojavljati shodi za katoliški tisk? — Zato, da tisti, kateri iz nebrižno-sti ali iz nevednosti še niso naročeni na katoliške liste, da iste naročijo. — Ne samo časopis, tudi knjige so potrebne. Sedaj je čas, ko ni še vse zamujeno, da v naše hiše prihajajo katoliški listi in knjige. — Naša človeška narava je slaba. Ako se vedno družimo s pijanci, se kaj lahko zgodi, da sami postanemo pijanci. Ako čitamo veri sovražne liste, smo v nevarnosti, da zgubimo vero v Boga. Kakor hitro pa izgubimo vex-o v Boga, postanemo brezverci. Brezverci odpadnik je pa velikokrat še hujši nasprotnik vsemu kar je katoliškega, kot ta, kateri ni bil nikdar podučen v katoliških resnicah. — Pomislimo na tisti čas, ko smo odhajali v tujino, kakok so nam dobra mamica in skrbni oče ročeno prejel v redu; hvala le- ponavljali zadnje besede: Sin Tako bo z našim tiskom. Kdor svoje dolžnosti ne stori v tem oziru, bo kriv razdiravne katastrofe, ki grozi nad obzorjem človeštva. — Citat po Rev. Tothu. V časopisnem svetu si stojita nasproti dve silni armadi — tisk vrne in Cerkve, pa tisk nevere iu zmote. V Umu boju ni nevtralnih tal in tudi odločitev ne bo težka, če pomislimo, da je od tiska odvisna krščanska kul- Da! — List Amerikanski Slovenec se mi jako dopade in oba z ženo ga vselej težko pričakujeva da ga dobiva. Potem ko ga enkrat dobiva, bi ga pa vsak izmed naju rad prvi pre-čital. Samo škoda, da nama obema že oqi precej pešajo. Jaz imam namreč že blizu 70 let in žena 66 let. Toda, dokler nama bo vid dopuščal, bomo na list naročeni. Moja družina ne razume citati slovensko, zato imajo pa angleške katoliške liste naročene, kot "Sunday Visitor" in "The Register." Novic nimam posebnih, da bi jih sporočal či-tateljem, ker tukaj je bolj majhna naselbina in nas je prav malo Slovencev; je pa več Fincev in Švedov. Jaz bi tukaj agitiral za list Amerikanski Slovenec, pa so menda vsi, kateri razumejo citati slovensko, nanj naročeni. Je tukaj nekaj starih, ki ne umejo moj, hči moja, ne pozabi na Boga tudi takrat, ko ne boš več pri nas. — Gotovo nista ne oče, ne mati rekla tistim, kateri sedaj pišejo proti veri in cerkvi, da naj, ko pridejo v Ameriko zavržejo vero in pozabijo na Boga in na nauke, katerih so se v svoji mladosti učili. O, gotovo ne! To so storili brezverski časopisi in knjige. Zato se sedaj vršijo po naselbinah katoliški shodi. Pri nas v Clevelandu se bo vršil tak shod v S.N.D. na St. Clair Ave., v nedeljo 21. marca. Začetek shoda je ob 3 uri popoldne. Vsi Slovenci fare sv. Vida, sv. Lovrenca, Matere Božje in sv. Kristine, prav vsi pri-dimo skupaj in pokažimo javnosti, da kadar nas kličejo naši duhovniki, naši voditelji, da smo vdani vojaki v vojni za sv. cerkev. — Kakor poveljnik v vojni pokliče vojake in mu viu sledijo, tako moramo tudi GILBERTU Gilbert, Minn. Radovedni ste morda, cenjeni čitatelji, kako je pri nas. Delavske razmere so bolj slabe kot dobre. Ce dela hišni gospodar, pa že pravijo, da je dovolj in tako sinovi in hčere ne dobe dela, razun morda po par šihtov. Rudniki so namreč še vsi "zamrznjeni" in to že 13 let. Od tedaj se moramo mučiti za delom na vse kraje, kakor pač kdo more ali ima več ali manj sreče. — Odmev kampanje za katoliški tisk se čuti tudi tukaj, dasi je v resnici le bolj odmev. Morda se še zdramimo. Naš g. župnik Father Swai-ger so nam v nedeljo 7. marca oznanili v cerkvi, da bomo imeli sv. misijon in sicer se bo začel na cvetno nedeljo 21. marca in bo trajal ves Veliki teden. Sv. misijon bodo vodili č. Father Vodušek, ki so po-x slani od prevzv. ljubljanskega nadškofa dr. G. Rožmana. Rojaki, izrabimo lepo priliko ki nam je dana in poskrbimo v času sv. misijona za duše. Pomislimo, da bo za marsikaterega izmed nas ta sv. misijon zadnji. Sedaj je čas, po smrti ga ne bo več. — Po končanem sv. misijonu bom poskusil še kaj poagitirati za naše katoliško slovensko časopisje. Vse pohvale so vredni shodi za katoliško časopisje, ki jih, kakor vidim, imate tam po srednjem zapadu. Gotovo so iako koristni za marsikatero naselbino.- Pa si pri tem. mislim, da bi bili taki shodi morda tudi pri nas v Minnesoti uspešni. Kaj mislite, bi se dalo kaj takega napraviti ? Gotovo bi se po takih shodih nomnožilo število naročnikov katoliških listov in ljudstvo bi prišlo do zdrave dušne hrane. — K sklepu želim še vesole velikonočne praznike vsem cenjenim naročnikom, sotrudni kom in čitateljem. Frank Ulčar Lawndalski Kužek je iz svoje pasje staje tako-le zalajal: "Patra Hugona, ki vse ve in vse razloži, smo vprašali pred dvema tednoma, odkod izvira zlo-česta volja, katera taji njegov pravzrok! Do danes še ni odgovora." Odgovarjamo: P. Hugo je že javno in dosti glasno povedal, da bo na ves pasji lajež z Lawn-dala z molkom odgovarjal. K temu izzivanju je pa, to-le pripomnil: Ce bi imel sploh kaj odgovoriti, bi odgovoril: "V knjigi z naslovom "Dva svetova" sem bral, da je neki Anton Plešec pred leti zapustil svojo dobro verno mater tam nekje v Beli krajini in se nameril v Ameriko. Ko je tukaj temeljito obračunal z moralo in vero, se je udinjal za-grobokopa vere in morale svojih rojakov. Ako še živi, bi rad vedel, če je medtem že tako propadel, da bi si upal svojo diabolično zločesto voljo svoji dobri, verni, pobožni materi naprtiti. V odgovoru na to bo našel tudi odgovor na stavljeno vprašanje." V neki knjigi se bere, da so učenjaki preračunali, da od začetka sveta pa do sedaj, je živelo na svetu 36,627,843,275,075,-845 ljudi. Nadalje, da zemeljska površina meri 11,320,689,732 kvadratnih milj, kar prinese, če se razdelijo milje na čevlje in se potem vse te dele s prvim številom, pet ljudi na vsaki čevelj. To dokazuje, da naša mati zemlja je samo eno veliko pokopališče, kajti gornje številke dokazujejo, da v obsegu vsakega groba mora ležati 128 mrtvecev. V drugem pomenu besede, da od začetka sveta in do sedaj je bila zemlja že 128 krat prekopana, da je mogla zagrebsti vse mrliče. * * * Pri nekem gospodu je služil Ribničan. Neko popoldne sta se peljala s konjem ven na deželo; zaradi prihajajočega avtomobila se je konj splašil. Voz se je prevrnil in seveda, obadva, gospod in hlapec sta padla ven iz voza. Gospod je ušel nesreči popolnoma nepobit, samo lasuljo, ki jo je nosil, je izgubil. A hlapec Ribničan ni bil tako srečen; dobil je nekaj prask po glavi in rokah, tako da je kri tekla. Ko pride gospod k njemu, ga vidi sloneti na kamenu, z njegovo lasuljo v rokah. Gospod ga vpraša: No Janez, ali si zelo pobit? Auh, pabit, pabit, gaspud, sej vid je, de j mam vsa tagarejna glava v m jih rakah. * * * Dva trgovca sta si drug drugemu konkurenco delala. Eden je obesil klobase v oknu z napisom: Dvajset centov funt — več plačati, se pravi ravba-rija. — Drugi trgovec je isto-tako razobesil klobase z naoi-som: Dvaindvajset centov funt — manj plačati, se pravi samega se zastrupljevati. -o-- SlRITE AMER. SLOVFNCA "TARZANOVA DVOJNIKA" (76) (Metropolitan Newspaper Service) Mk Napisal: Edgar Rice Burroughs Čarovnik Intanio je nečen, ko je opazil, močan strup, ki ga je s dečkoma nič škodoval. bil sitno preseda njegov dasi stresel v jed, ni Zato je hotel to zamujeno stvar sedaj popraviti. vso silo je zamahnil z batom proti Doc«. Toda Dick je naglo vstal, za- Kriliit sulico i« hotel v. »:•• .>li-;trovnti prijatelja. Z obema rokama je trdno držal Diel sulico nad Docavo glavo, da hi zadržal'močan udarec, kar se uui je deloma tudi posrečilo. Težak bat je udaril ob močan ročaj sulice in zdrknil po strani, nc da bi zadel Doca. Toda Intanio m odnehal., porinil je Dicka na stran iu v drugič šc niOčncjo zamahnil . ■ • . . . Istočasno se tudi veliki Tarzan ni nahajal v nič boljšem polož.aju. \ e-1 lvi slon Uudah je divjal in grozil da umori njega in opice, ki so mu prihitele na pomoč. Nekaj opic je že obležalo in Tarzan je spoznal, da se slon pripravlja k ponovnemu napadu, kajti obrnil se je proti njemu. Skoro je bil Tarzan prepričan, da sedaj slonu lie uleče, pa naj si še ko prizadeva. —'Opice so se bile pri pravile da sprejmejo napad v primerni oddaljenosti. Tarzan sc je bil ravno nekoliko okrenil, pa je zapazil, da z vso silo dirja iz džungle drugi slon. — Je li tudi ta tako divji kot Gudah? Torek, 16. marca 1937 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Nedeljski pomenki P. Aleksander TRETJA NEDELJA V MARCU "Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem." Evangelij Cvetne nedelje s svojim 'Hoza-na" izveni ta teden v žalostni refren in odmev: "Križaj Ga!" Vsaka življenjska hozana in slava navadno izveni v tak odmev tesnobe in razočaranja. Noben tega ni bolj vedel in pričakoval, kakor Kristus sam. Mi navadno tega nočemo vedeti, zato se nam navadno vsi upi spake-drajo v spake obupa, slabe volje in razvalin, ki kažejo le podrtijo . . . Veljala je Kristusu beseda sv. Duha: skozi trpljenje mora v tudi o nas rekli: Blagoslovljen, ker je prihajal v imenu Gospodovem, tudi odšel je v njegovem imenu. Po pravici bodo lahko rekli to o tebi, če boš delo solil z dobrim namenom. Delo, storjeno iz sebičnih ozirov, pa naj bo še tako neznatno in navidez ničvredno,je kakor neslana,pripa-ljena in pokvarjena jed. Ne samo, da tistemu, ki jo uživa, ne koristi, še bolezen mu prikliče. Zato je vse nehanje sveta brez haska in pravih uspehov, ker na sol dobrega namena in božjega blagoslova nič ne da. Zato je svet bolan, ker se pita s puhlo slavo, slavo, velja tudi nam: tudi navi- s sebičnostjo in odvratno samo- ŠPANCI BEŽE PRED BOMBAMI N a s a s INKVIZICIJA IN RUSKA "CEKA' P. Hugo. Ne ena ne druga teh dveh ni njej in strah pred njo po vsem Madridsko prebivalsvo skuša pred uničevanjem iz zraka rešiti, kar pač more Slika kaže nekega moškega, ki, obložen z oblekami, beži v zavetišče. iz razdejanih hiš. dežno podrto življenje bo izzvenelo v slavo, slavo večnosti seveda, če bo nam kakor je bilo Kristusu posvečeno življenje z bogo-ljubnostjo. Blagoslovljen, ki v imenu Gospodovem prihaja. Po vsej pravici so mu to Jeruzalemčani vzklikali. Ce kdo, Kristus je vse svoje delo Bogu posvetil, zato je Bog tudi po pravici lahko klical iz neba: Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam dopadenje. Tega dopadenja mu noben bič ni mogel vzeti, nobena trnjeva krona, noben križ . . . Za božje dopadenje delava tudi midva, prijatelj. Ne za slavo, ki mine kakor veter, ne za ljudsko priznanje, ki je danes povolj-no, jutri sovražno. Komur je bo-goljubnost smoter življenja, ga ne bo vrgel iz ravnotežja noben še tako velik križ. Bogve, če bodo lahko kedaj pašnostjo. Zato je tolikokrat razočaran, ker samo sebe išče, še takrat išče le sebe, ko dela v dobrobit človeštva, zato je tako skisan: nobenega sonca v njem, nobenih pravih upov, mesto veselja, le s plesom in razposaja-njem pokrita prevara. Bog je sonce, veselje in sreča, ki edini more napolniti hrepeneče čjoveško srce. Ce je Bog z menoj in s teboj, prijatelj, kdo more biti proti nama? Duhovne abecede ne poznamo. Ali ni sam o sebi dejal: Alfa in Omega sem (prva in zadnja črka v abecedi), začetek in konec. Brez te abe'cede smo duhovni analfabeti, ljudje, ki ne znajo ne pisati ne brati.; Naravno, da nam je pismo življenja brez jedra, naravno, da knjiga našega življenja ne more drugam kakor v peč obupa in zdvojenosti. | IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA Mučenec slovenske pesmi Vsakovrstnih bridkih novic ki prihajajo od Soče smo se že skoro navadili, da nas nič več ne pretresejo, kot so nas pretresale v začetku preganjanja našega naroda. E|na je hujša od druge in krivičnej-ša, vendar ta, ki jo danes tukaj objavljamo, je kruta, ki mora pretresti dušo vsakemu Slovencu, ki še slovensko čuti. V Gorici je dne 16. februarja umrl nasilne smrti po vsej deželi poznan in priljubljen organist Lojze Bratu ž. * Njegova mučeniška smrt je posledica podlega zločina, ki je bil izvršen na božični večer v Podgori. To barbarsko dejanje, ki so ga zakrivili zločinci, katerih oblast še do danes ni izsledila, smo objavili v našem listu. Na sveto noč je blagi pokojnik vodil cerkveno petje v Podgori. Ker so bile slovenske božične pesmi med polnočnico prepovedane, je ljudstvo po končani službi božji ostalo v cerkvi in pelo zase domaČe božične pesmi, brez katerih na Goriškem ni božiča. Ljudsko petje je spremljal na orglah g. Lojze. Pred cerkvijo se je med tem zbrala druhal, ki je zgrabila pevovodjo g. Bratuža in štiri pevce. Nesrečneže so tirali v temno cclico in jih pretepali, nato pa jim vlili v usta ricinovo olje. Bratužu so dali strojno olje, mešano z bencinom. To brozcloveško nasilje je zapustilo pri posameznih težke posledice. Dočim so drugi vsaj delno okrevali, ,ie ubogi Lojze dobil strahoten živčni napad, ki ga je mučil štiri dni. Stanje se mu je za hip izboljšalo, toda nastopilo je usodno zastrupljenje jeter. Bolnika so prepeljali v goriško bolnico "Rdeča hiša," kjer se je boril s smrtjo šest tednov. V zadnjih tednih je bolezen prišla do vrhunca. Poklicali ^o specialista iz Padove, ki je ugotovil popolno zastrupljenje. Pomoči ni bilo več nobene. V torek 16. febr. ob 6 popoldne je Lojze Bratuž, umorjen po teroristih, oddal svojo plemenito dušo Bogu, ki je v Njegovo čast bil posvetil vse svoje življenje. Odmev tega strašnega zločina je velikanski po vsem Pri-morju. Vsi pošteni elementi se zgražajo nad zločinci, ki jih še ni doletela kazen, goriški Slovenci pa stoje z grozo in solzami v očeh ob novem grobu priljubljenega Lojzeta Bratuža. Lojze je po stanu bil idealen učitelj, po poklicu nadarjen glasbenik, po prepričanju zaveden Slovenec in globo-koveren mož. V življenju je bil trpin, v smrti mučenec. Rojen je bil v Gorici 1. lf)02. in bi ravno 17. februarja dopolnil 35 let. Deško dobo je preživel v podzemskih kaver-nah, kjer se je v svetovni voj- leč naokrog. Maščevalna roka mu j s odjedla tudi ta košček kruha — bil je odpuščen iz službe; treba je vedeti, da je bil Lojze zaveden katoličan in se je kot tak tudi v Pescari udejstvoval. Prosvetna zveza v Gorici je imela v Lojzetu izbornega pevovodjo in glasbenika. Ni je vasi na Goriškem, da ne bi or-glal pri slovesnostih pokojni Bratuž. On sam je igral na orgle, brat, sijajen tenorist, g. Joško, je pa prepeval pesmi v čast Bogu in sveti Materi. Vsepovsod je rajni vodil in uril pevske zbore, komponiral moderne, prisrčno ubrane pesmi in posvetil vse svoje moči lepemu cerkvenemu petju. Celo furlanski pevci v Gorici so ga izvolili za svojega pevovodjo in priredili z njim več zelo uspelih nastopov. Nepozabni ostanejo koncerti "Mladike" v Gorici in mogočni pevski zbori na božjih poteh. Na Višar-jah, Mengorah, v Kanalu, vipavskem Logu, Oberšljanu, na Sveti gori — povsod je pelo vsako leto nad sto izurjenih pevcev in pevk. Cecilijansko gibanje je po vojni doživelo na Goriškem zavidljiv razmah, ki sta ga ustvarila skladatelj Vo-dopivec in rajni Bratuž. Pokojni metropolit Sedej je poklical nadarjenega Bratuža za profesorja petja v Malq semenišče ter ga imenoval za nadzornika cerkvenega petja v goriški nadškofi ji. Dijaki so našli v njem izbornega pedagoga in prijatelja, organisti za zmožnega učitelja in organizatorja. Toda tudi v Gorici ga je preganjala nemila usoda. Bil je pretepen in pol leta zaprt v goriški ječi. Njegova blaga mati ni mogla preboleti tega udarca: umrla je od žalosti. Pred tremi leti se je Lojze poročil. Upal je, da bo v družinskem življenju našel mir pred preganjanjem. Tudi to upanje je bilo zaman. Administrator goriške nadškofije Si-rotti ga je odslovil iz Malega semenišča. Zadnja leta je pokojni privatno učil glasbo podeželske organiste in vodil cerkveni pevski zbor v Podgori. Koliko je zahtevala Abesinija Trst, februarja 1937 — Od 31. decembra 1936 do 31. januarja 1937 je padlo v operacijah in policijskih akcijah v Abesiniji 76 vojakov in 45 delavcev. Med temi sta dva oficirja in dva pilota. Nekaj jih je podleglo vsled nesreč in bolezni. Celokupno število žrtev od 1. januarja 1936 do 1. januarja 1937 je znašalo 1,981 in sicer 1,336 jih je padlo v bojih, 153 jih je podleglo ranam, 27 pa jih je izginilo. Od začetka vojne, t. j. od 3. oktobra 1936 pa do 31. januarja 1937, je znašalo število žrtev 3.497. To so seveda uradne številke. -o- KRATKE NOVICE — V Idriji so oropali cerkev sv. Barbare in odnesli iz nje mnogo dragocenosti ter tudi nekaj denarja. Roparjev še niso izsledili. Škoda zr.aša okoli 11.000 lir. * — Radi žganjekuhe SO V Goču pri Vipavi aretirali Alojzija Mohoriča in Josipa Vov-ka ki sta dobila po S mesece in 100 lir kazni. — V Preserju pri Komnu je zgorela kmetija Janeza Kodri-ča z vsemi gospodarskimi poslopji in z vso letino, predvsem 10 kv sena. Kodrič ima preko 5.000 lir škode. —V Sv. Jakobu pri Kanalu je uničil požar 8 ha gozda, kar znaša okoli 5000 lir škode. V Idriji je zgorelo skoro vse Cre- svitla točka v zgodovini človeštva. Z ognjeni in mečem se zmota ne ubije. To moramo najprej pribiti. Takoj za tem pa to, da odkar je bila človeška zgodovina "obogatena" z rusko "če-ko", bi tisti, ki kujejo kapital iz inkvizicije, bolje storili, če bi o njej tako molčali, kot miš v luknji, pred katero mačka preži. A naš "Ave Martin", pravilno Jon-tez, je bil še tako nesramno drzen, da je pomolil nos iz luknje. ;Naj sam sebi pripiše, če ho Za- gorju Bremen, air Ki ima okoli 65.000 lir škode. Gabrijelu Birsi v Rihembergu pa je požar hiše povzročil za 45.000 lir škode. _ V Kopru so pričeli 1930 leta izsuševati in kultivirati zemljo, kjer so bile prej soline. Do sedaj so na ta način pridobili že okrog 420 ha plodne zemlje. Cena zemlji je baje poskočila od 200. — na 3.000. — lir za ha. Bolje bi bilo morda, če bi uporabili denar, ki so ga tu zabili, za reševanje in saniranje kmečkih gospodarstev v Istri. — V neki baraki prš Cero- vem so našli mrtvega 60 letnega Alojzija Strgarja. Menda ga je zadela kap. TO IN ONO IZ DOMOVINE j ski skrivala njegova družin pred granatami in šrapneli. Za j Za božič se je znova stegnila časa kobariškega poraza so ga odvedli Italijani z družino v internacijo. Do konca svetovne vojske so Bratuževi živeli v provinci Campobasso v Južni Italiji. V teh bridkih letih je družini obolel skrbni oče, ki e umrl kmalu po povratku v Gorico. Lojze je obiskoval v Gorici gimnazijo in 1. 1922. dovršil maturo na tolminskem učiteljišču, ki je bilo takrat še slovensko. Poln idealizma je nastopil učiteljsko službo v Solkanu, nato v Brdih in končno v vipavskih Batuiah, odkoder je bil kazensko premeščen v provinco Pescare. Pokojni!v blagi značaj, izredna prikupljjvost in mojster-ska nadarjenost so povsod navezali ljudstvo na 'agilnoga Pescari kruta maščevalna roka, ki je pod varstvom nočne teme urno rila mlado, idčalno življenje,. Ko je Lojze Bratuž ležal koti da, komaj 22 let stara Povožen Neznan italijanski avtomo-bilist je na državni cesti v Medlogu pri Celju zadel v 36 letnega posestnika Vinka Štor-rnana iz Kaplje pri Št. Juriju ob Taboru, ko se je tod peljal s kolesom. Avto je podrl Štor-mana na tla, ga povozil in mu zdrobil lobanjo, nato pa od-brzel naprej. Pozneje je Štor-man v celjski bolnici podlegel poškodbam. -o- Nesrečen padec Trgovski sluga Anton Jošt, ki je bil uslužben pri trgovcu Honigmanu v Celju, je v temi padel blizu svojega stanovanja po stopnicah in si močno pretresel možgane. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali se je pretresu'možgan pridružila še pljučnica in je podlegel. --o- Zastrupljenje Za zastrupljenjem (tetanus) je v Trbovljah umrla m!a- ž e n a rača, ki je počasi šepal naprej, Dasi je šofer dajal signale z hupo, se berač za vse to ni zmenil. V zadnjem trenutku, ko je bil avto že blizu berača, je ta tako nerodno skočil na stran, da je priletel naravnost proti avtomobilu, ki se je ustavil jn nezavestnega berača pobral ter ga odpeljal v ptujsko bolnico. Izkazalo se je, da je nesrečni ponesrečenec 72 letni Franc Lenko, ki se je pred kratkim vrnil iz Francije, kjer je bil brez zaslužka. -o- Smrtna kosa V Trstu je umrla Avgusta Vodopivec, rojena Machne, vdova po velikem županu v Ljubljani. — Na Rakeku je umrl Jovan L. Acimovič, posestnik in špediter. — V Stra-žišču pri Kranju je umrla Iva Rupnik, soproga posestnika in cefranega potegnil nazaj. Kadar kdo nasprotnike Cerkve ob steno pritisne, takrat radi vržejo na mizo zadnjo odločilno karto — inkvizicijo. Toda naj nikar ne mislijo, da nam bodo ž njo usta zamašili. Komur je stvarna, kritična zgodovina inkvizicije znana, ne odpira tako na široko svojih ust ,kot naši pamfletisti Molek, Jontez in drugi. Najmanj zdaj, kot je v ruski "čeki" dobila sovrstnico, če sploh smemo tako reči, ki jo daleč, daleč prekaša. Ce omenjeni pamfletisti slišijo ime "inkvizicija", vidijo za njo samo katoliško cerkev s krvavimi rokami. In njene žrtve jim v bujni domišljiji rastejo v milijone. V resnici pa inkvizici-jja prvič ni otrok katoliške cerkve. Ona je hčerka rimskega civilnega kazenskega prava. Rodila se je stoletja prej, preden jo je tudi Cerkev adoptirala. Rimsko civilno kazensko pravo je smatralo zločine proti veri: krivo vero, odpad od vere, za največji protidržavni zločin in ga kot takega s smrtjo kaznovalo. Inkvizicijo srečamo že v 4. stol. pod cesarjem Teodozijem I. On je 382. nastavil posebne in-kvizitorje, ki naj bi krivoverske enkratite polovili. Določil je zanje smrtno kazen. V poznejši zgodovini srečujemo tri vrste inkvizicije: cerkveno, politično in mešano. Kar se tiče cerkvene oz. mešane inkvizicije, je bil postopek začasa njenega najvišjega razvoja sledeči: Oni krivoverci, ki so priznali svoje zmote, jih obžalovali in se s Cerkvijo spravili, so morali sprejeti zanje doolčeno kanoni-ško pokoro, strožjo ali milejšo, daljšo ali krajšo, kakršna je bila pač njih krivda. Tisti, katerih preklic in spreobrnjenje je bilo sumljivo, so bili obsojeni na dosmrtno ječo. A če so se v ječi odkritosrčno spreobrnili, so bili po-miloščeni. Taki pa, ki so trdovratno vstrajali v zmoti, ali ji ponovno zapadli, so bili izročeni svetni oblasti, po katere strogih postavah so bili obsojeni na smrt. Najbolj razvpita je "španska inkvizicija", ki je bila mešanega značaja, cerkveno-državna ali državno-cerkvena. Na pritisk španskega kralja Ferdinanda in Elizabete Kastiljske je bila 1478. svetu. Njegova "kritična" zgodovina o njej je postala neizčrpna zakladnica raznih pamfletis-tov doli do našega Moleka, Jon-teza in Gvilla. Kako malo zanesljiv je v svojih poročilih je razvidno že iz tega ker je bil zagrizen. framason in radi neke velike poneverbe izgnan iz Španije. Res kritična zgodovina zajeta iz originalnih aktov španskih arhivov, ki jo je spisal protestant Ernest Schaeffer, nam ta strah prikazuje v čisto drugačni luči. Njega je kot protestanta seveda posebno zanimalo, koliko njegovih vernikov je postalo njena žrtev. Dognal je, da jih je bilo vsega skupaj 2100 postavljenih pred njeno, sodišče. A le 220 obsojenih na smrt. Poleg teh je bilo obsojenih še 120, a so bili v podobi sežgani. Kar se tiče smrtnih žrtev Maranov in Mo-riskov, števila ni mogel dognati. Sigurno pa jih z daleka ni bilo toliko, kot jih navajajo razni pamfletisti. Ponavljamo, kolikor jih je že bilo, «o obžalovanja vredne žrtve, dasi ne nedolžne. Presojati jih je treba v okvirju tedanje dobe in njene mentalite. Danes živimo v vse drugačnih časih. Človek bi mislil, da se kaj sličnega ne more ponoviti. A se je. Žal, da še v neprimerno groznejši obliki. To je ruska komunistična "čeka". Žrtve inkvizicije so bili edinoJe revolucionarji proti Bogu, krivoverci in odpadniki. In tem se je krivda najprej po pravnem procesu dokazala. Nato je šele sledila kazen. Ruska komunistična čeka je pa na debelo morila take, ki so hoteli ostati Bogu zvesti, ali so pa revolucionirali proti trinogom, proti katerim je revolucija sama na sebi upravičena. Svojo vero in svojo upravičeno last lahko vsak po naravni, božji in pravični človeški postavi brani. mladega učitelja. V so ga imeli Italijani nadvse radi. Or&lal je v božjepotni cerkvi "H Volto SJauto" in vodil pevski zbor, ki je slovel da- i žrtev zločina v mrtvašnici "Rdeče hiše" v Gorici, so ga neštete množice hodile kropit kot pred leti pokojnega nadškofa Sedeja. Vsa Goriška, ki je dobro poznala in visoko cenila blagega pokojnika, drhti v nemi grozi. Naša sveta cerkvena pesem je dobila novega mučenca in vse verne Slovence je do dna duše pretresel ogabni zločin, ki vpije p'o kazni, če ne danes, pa jutri! Božji pevec Lojze, počivaj v miru! Ko je mati zemlja zasipala tvoj grob, je v duhu okoli njega bil zbran ves slovenski narod in vsa slovenska srca so zaklicala: Slava tebi, ki si večno zapisan med naše mučenike! ——o- ŠIRITE AMEk SLOVENCA" rudarja Karolina Omerzu, rojena Naraglav. Rane, kjer se je okužila, niso niti našli, tako majhna je bila, zato se tudi obvarovati ni mogla. -o- Odlikovanje Grški kralj Jurij V. je odlikoval predsednika ljubljanskega veleaejma g. Frana Bo-nača z ravnateljskim redom Foniksa, ravnatelja velesejma dr. Milana Dularja z oficirskim rodom Jurija I. in upravnika glavne carianriee Antona Pirca z oficirskim redom Fe-niksa. -o-- V avtp se je zaletel Na banovinski cesti med Stojnico in Spuhljami je vozil neki potniški avto. Šofer je opazil na desni strani ceste be- vzorna gospodinja. — V Bin kiju pri Škof ji Loki je umrl j uvedena in od papeža Siksta IV. Franc Hafner, oče številne'potrjena. Njen namen je bil katoliško Španijo očuvati pred ta- lil kot smo že dejali število žrtev inkvizicije je v primeri z žrtvami ruske "čeke" malenkostno. Po lastni ugotovitvi moskovske III. internacionale, ima "čeka" nad dva milijona smrtnih žrtev na vesti. Morila jih je kar po kratkem procesu. In sicer: 7 članov carske družine, 28 škofov, 6775 duhovnikov, 6575 učiteljev,. 8800 doktorjev, 54.850 častnikov, 198,000 stražnega o-sobja, 260,000 vojakov, 355,250 izobraženih drugih civilnih poklicev, 198,000 delavcev, 915,000 kmetov. Tedaj' 432,279 omikan-cev in 1,571,000 proletarcev raznih stanov. Te-le številke si ti, ki to bereš, izreži, pa jih takim gobezdačem kot so Molek, Grill in Jontez porini pod nos, kadar ti bodo prišli kako inkvizicijo. Mislim, da bodo začeli kihati in se lepo proč obrnili. Ce pa ne, se ti obrni proč od njih, potem ko si jima zabrusil: Pred svojim pragom pometajte! družine, ki je učalcal 75 let. Most čez Muro Že lansko leto se je mnogo govorilo o potrebnem mostu čez Muro pri Petanjcih in šole letos je prišlo do uresničenja s tem, da se je o tem razpravljalo na seji banskega sveta, ki je dovolil v ta namen k lanskim 800.000 Din. še 700 000. Most bodo gradili še letos. S tem mostom šele dobi Prek-murje pravo zvezo z ostalo Slovenijo. S četrtega nadstropja nn tla Neki noči se je Rudolf Gale iz Most pri Ljubljani, dober delavec, ki se je pa zadnje čase nekam čudno vedel, vrgel s četrtega nadstropja nekega poslopja, ki še ni dodelano, na tla in obležal mrtev. kozvanimi Maram, navidezno spreobrnjenimi Judi, in Moriski, prav tako navidezno sprebrnje-nimi Mavri, ki so ogrožali katoliški značaj dežele. Pozneje so se jim pridružili še protestanti. Grozote te inkvizicije je opisal Llorente. Po njem je šel glas o KO OBNAVLJATE nareč-nine, ali ko pošiljajte nsve naročnine ne pozabite obenem omeniti, kateremu kampanj-kemv kandidatu želite nak'.o-niti vaše glasove. Nl2 pozabite tega! wmmiwm Društvo sv. Jožefa ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (C -llinwood) O. Društvo zboruje vsak tretji čstrtek v mesecu v cerkveni dvorani oli 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, sc. vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste šc prestari. Y društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti cd 1''. do 55. leta. V mladinski oddelek pa tiikuj po rojstvu in do 10. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji dništvo tudi razne vrste športa za mladino. Lawrence Leskovec, preds. Matt Kostelc, podpreds John Pezdirtz, tajnik, 15606 John Omerza, blagajnik lli.lines Ave. John Trček, boln. tajnik mm mti tfttari 4 uti'tir-'tnYiKifr':-"*"'- t L. ■H'- J T i ^'tf-.V.' f- ^^ SJp ' Vfe.TfS^&rSa M? " Mi ,11 lili 1.1 * 'i j.' * i i I I "MATI SKRB" Spisal Herman Sudermann ROMAN Prevedel Mirko Javornik Ko se je stemnilo in sta mojster in hlapec storila delopust, je Pavel po navadi še kako urico brskal po delavnici, brez smotra in smisla, samo zato, ker ni hotel "črne Suze" zapustiti. Najrajši bi bil stražil ob njej prav do jutra. Rad bi bil vzel zraven kako risbo ali nekaj knjig pod roko, a to je bilo brez smisla, saj je bila tema — hotel je le, da bi imel vse stvari skupaj. To se je godilo vse v največji tajnosti; nihče ni bil trdneje prepričan, da je Pavel popoln norec, kakor Pavel sam. Nekega večera, ko je v temi brskal za neko knjigo, da bi jo vzel s seboj, mu je v zadnjem kotu predala prišlo pod roko nekaj podolgovatega, kar je bilo zavito v tenak svilen papir. V temi je čutil, kako je zardel. Bila. je Elsbethina piščal. Ali je bilo res mogoče, da se je tako poredko spomnil nanjo in na tisto,, ki mu jo je podarila. Sence njegove bolesti so požrle svetlo podobo, ki se mu je oni temni dan zadnjič prikazala. In zdaj se mu jei v vseh teh mukah in skrbeh še ona sama razblinila v senco. Prvi hip si je komaj mogel prizvati v dušo njene poteze, šele polagoma mu je v srcu vzrasla vsa njena podoba na novo. Vzel je pod pazduho piščal namesto knjige, zlezel na kolnico in sedel na kotel. — Radovedno je tipal po zaklopkah, nastavil tudi ustnik na ustne, a ni si upal spraviti glasu iz nje; ni hotel, da bi koga motil v spanju. "Prav za prav bi bilo lepo," si je mislil, "da bi znal piskati vse mogoče ljubke na-peve in zraven bi mislil na Elsbeth. Potem bi se po dolgem času spet nagovoril sam s seboj in bi vedel, da sem tudi samo zase na svetu! — Toda, kaj sem res na svetu samo zase? je vprašal potem in v mislih prijel za gonilo. "Kakor se to gonilo vrti in vrti, ne da bi vedelo, zakaj, in ni samo zase nič drugega ko mrtev kos železa, tako se moram tudi jaz vrteti in vrteti in nič izpraševati, zakaj ? — — Baje so na svetu ljudje, ki imajo pravico, da žive sami za sebe in da svet obrazijo po svojih željah, a ti so drugače ustvarjeni kot jaz, ti so lepi in ponosni in drzni in o-krog njih vedno sije sonce. Ti si smejo tudi dovoliti veselje, da imajo srce in da se po tem srcu ravnajo. Jaz pa — oh ti ljubi Bog!" Ustavil se je in v otožnih mislih ogledoval piščal, ki so njene zaklopke v motni luči sijale skozi mrak. "Ce bi bil jaz kateri od tistih," je nadaljeval čez čas, "bi bil postal slaven glasbenik — saj vem, tu notri je mnogo na-pevov, ki jih še nihče drugi ni piskal — in če bi bil dosegel svoj cilj, bi bil poročil Elsbeth — in oče bi bil bogat in mati srečna. Zdaj je pa mati mrtva — oče je ubog pohabljenec — Elsbeth bo vzela drugega — in jaz ogledujem piščal, pa ne znam piskati nanjo." Zasmejal se je na glas, potem se je pomaknil v ospredje, da je lahko dosegel dimnik. Pobožal ga je in dejal: "A ta piščal, na to se bom naučil piskati, da bo veselje!" Ko je. tako sedel, se mu je zazdelo, da čuje od vrta napol zadušeno hihitanje in šepet. Prisluhnil je. Brez dvoma. Tam se je srčkala zaljubljena dvojica, ali pa še več ko ena, zakaj najrazličnejši glasovi so doneli vse križem kakor iz gruče vrabcev. "Dekleta imajo ljube, se mi zdi," je rekel, "a jim bom že pokazal pot!" Snel je bič, ki je visel na hlevskih vratih in natihem splezal čez zadnji plot, da bi tujim mačkom prekrižal pot. Nenadno pa je obstal kakor okamenel, oči so mu izstopile in bičevnik mu je zatrepetal v rokah. Spoznal je glasove sestra. Naslonil se je na deblo in poslušal. "Ali vaju zdaj pušča pri miru?" je iz-praševal šepetaje eden od ljubih. "Zdaj ima dosti posla s svojim strojem," je odvrnil Gretin glas, "celo s svojimi neslanimi pridigami nama prizanaša . . ." "No, saj za tiste se nista nikoli dosti brigali?" Greta se je zasmejala. "Kljub svoji resnosti je pa vendarle neumen fant. In na ljubezen se ne razume prav nič. Odkar pomnim, lazi za Elsbeth Douglasovo, pa misliš, da si je kdaj upal ozreti se nanjo z enim samim očesom? No, ta se bo že lepo zahvalila za to, da bi morala vzeti takole solzavo cunjo. — Je pa njen bratranec, Leo, že drugačen dečko." Srce je grozilo, da se mu bo ustavilo, a poslušal je dalje. "Ne razumem, zakaj ga sploh poslušata," je dejal glas ljubega, "midva sva ga vedno pretepala in potem zapodila in v zahvalo naju je pa povrhu prosil še odpuščanja. Takemu zajcu je treba samo zobe kazati." "No, počakaj- hujskač!" si je mislil Pavel, ki je zdaj vedel, koga ima pred seboj. Greta pa je odvrnila vneto: "Fej, ampak tega že zaradi naju ni zaslužil. Tako naju ima rad, da bi se morali prav za prav sramovati, da ga slepariva; kar nama le more brati z oči, vse nama podari. Prisegla bi na to, da je iz same ljubezni zmeraj tako žalosten. Potemtakem človek včasih že lahko posluša kako moralno pridigo, posebno če se potem kljub vsemu le ne ravna po njej." "Dobro, da vem!" je mislil Pavel in lezel v polkrogu okoli njiju, dokler ni prišel do ute, v kateri je taborila druga dvojica. Tam je bilo vse precej tiše in le od časa do časa je zacvrčal poljub ali smeh izmed temnega listja. Potem je začul Katičin glas: "In zakaj si zadnjo nedeljo toliko plesal z Matildo?" "To je grdo obrekovanje," je odvrnil drugi brat. "Kateri grešni gobec ti je pa to natvezel?" "Župnikova Hedviga mi je pravila!" "No, ta mi je tudi prava — nevoščljiva ti je, to je vsa storija. Kako me je zad« njo nedeljo gledala — mislil sem, da se mi bodo lasje užgali." "Oh, hinavka!" "No, nikar se ne trapi zaradi tega! Hi« navke ste vse! Ti moj mali, sladki škr-janček, moje sončece, moj kuštravček — položi mi glavo v naročje — rad bi te raz-mršil." "Tako?" "Ne, zdaj mi ležiš na verižici! Tako je prav! — Zapoj mi kaj!" "O čem naj pojem?" "O ljubezni!" "Najprej si zasluži — ti hudobnež!" (Dalje prih.) TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleiko in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS RAZNE ZANIMIVOSTI SfEKLI CIGANI Prebivalstvo Cluja v Rumu-niji je doživelo silno razburjenje. V nekem ciganskem taborišču izven mesta so zboleli vsi cigani na steklini in so ogrožali sosedstvo. Ljudje so pred cigani bežali v hiše in se niso upali odstraniti iz njih. Končno je ukrotila ciganske besne-že žandarmerija, ki je polovi-la vse cigane in jih odpremila v bolnišnico, kjer so nekateri okuženci umrli. Oblast je odredila, da se morajo uničiti vse živali, ki so jih imeli cigani pri sebi. MAHARADŽA JE DRŽAL BESEDO Veliko pozornost je zbudilo v nekem tržaškem predmestju, ko so se pred skromno hišo, v kateri stanuje neki natakar s parnika "Conte Verde," Giuseppe Tondato, ustavili trije luksuzni avtomobili, v katerih je sedel eksotično oble-cn Indijec s svojimi spremljevalci. Obiskovalec je bil indijski knez, maharadža iz Alvar-ja, kateremu je Tondato na nekem morskem potovanju tako dobro stregel, da mu je knez obljubil obisk v Trstu. Dejal je, da pride k njemu na večferjo. V zahvalo za to večerjo je ostavil natakarju svojo sliko v zlatem okviru. -o- STARO SOVRAŠTVO Štirideset let sta živela dva kmeta iz okolice Szegeda v smrtnem "sovraštvu, zaradi mladenke, ki sta jo oba hotela imeti za ženo. Čeprav je mladenka zavrnila prvega in dru-gea ter se je omožila s tretjim, je trajalo sovraštvo med tek- mecema za ljubezen v mladosti naprej. Te 'dni pa .je dolci-pelo. Šestdesetletni Kurucz je srečal 71 letnega Balinta na poti in mu je vrgel kamen v glavo. Kamen je zadel Balinta do smrti, nakar se je Kurucz sam javil orožnikom. -o- MANJ LOKOMOTIV, VEČJA ZMOGLJIVOST V zadnjih letih število lokomotiv v Zedinjenih državah stalno nazaduje, pri tem pa je opazovati, da prav tako stalno, narašča njih zmogljivost. To je v zvezi s tem, da postavljajo čedalje mogočnejše stroje v promet. Najvišje število lokomotiv, namreč 65.358, je bilo v Uniji leta 1924. Odtlej je število neprestano nazadovalo. Statistika podaja naslednjo sliko: v L. 1916, je bilo 61.382 lokomotiv s povprečno vlačilno silo 33.188 kg na lokomotivo. L. 1924., kakor rečeno, 65.358 lokomotiv s povprečno vlačilno silo 39.980 kg. L. 1934., torej deset let pozneje, je bilo lokomotiv 48.000, vsaka pa je 'ahko vlekla 47.700 kg. Pisano polje BŽ3B J. M. Trunk •?rt:TF. \MER. SLOVENCA V-.. /; 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Želodčno zdravilo iskreno priporočano Chicago, IH. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus." Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 46 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam. ■ — _ _ -Pišite po brezplačni vzorec— — — 1 Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St. Chicago, 111. | Send me a free semple. 9 Pri vseh Name ---------------------------------------------------------------------- drugistih | Address ..............................................................................— wwmwwwmwwwwmwwwwww j Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kraigsko-Sovenska^^ Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois, i SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" J Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- J » ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se J ! lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni < in onemoglosti. K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do J 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko J 1 za $250.00; $100.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. j [ V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v raz- , » redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelefk je zelo nizek, J samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za- < varovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova- * nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden, j Asesment primerno nizek. K. vanja. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- < Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim j rezervo izplačano v gotovini. Nad 76 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. i Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja ] J enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva < vsak član in članica. J Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. j i S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali člani- ( ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti > društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, 1 upadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ] j 8»; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna , Pojasnila fn navodila piiite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR 1004 ! J No. QMcatto Street, JolUt, Illinois. *"" ----------- Panteizem. Nekaj je zašumelo in še šumi. "Napredek," oziroma g. Grill, urednik glasila S.S.P.Z., je napisal članek: "Nebesa me ne zanimajo." Nisem čital. Rev. M. Jager je člankarja radi tega imenoval — ateista, in proti temu očitku se brani g. Grill v člankih "V obrambo svobodne misli." Le te članke imam. Zdi-se,- da so vsaj neki-krogi postali pozorni, zato pišem. G. Grill je pokazal v zagovor na — panteizem, vsaj humanistični panteizem, in tu je vse polno — Boga, očitek ateizma toraj neopravičen. V osebno razpravo nočem poseči, pač pa vsaj nekoliko v članke in pišem nekaj o_pantei- zmu, ker tu je kamen, nad katerim lahko marsikdo pade, ako sledi Grillovim izvajanjem. Panteizem uči, da je Bog svet in svet je Bog. Ker pan-teist prizna svet, prizna toraj tudi Boga, in bi ne bil noben — ateist. V tem bi bila obramba g. Grilla zoper očitek atei-,ma. Ali je tako? Ta nauk panteizma je zoper razum in zoper znanstvenost. Vsi ljudje niso en človek, vse živali niso ena žival, vsi organizmi niso en organizem, vse stvari, ves svet ni ena stvar, niti najmanj en Bog. Prabitje, iz katerega prihajajo' posamezna 'Bitja, poseduje posledek tega razvijanja, ali že iz početka, ali ga ne poseduje. Ako ga ima že iz početka, kako se potem razvija? Ako ga nima, odkod potem razvitek? Bitje, dalje, ki ima razlog, da obstaja v sebi, mora biti neskončno popolno, vsaka omejitev je pri njem izključena. Ima značaj absolutne potrebnosti. To bitje mora biti absolutno, neodvisno, edinstveno, ne more imeti nobenih delov. Svet bi bil Bog po pantei-zmu. Ali mora svet biti takšen, kakšen je? Čemu skušamo potem svet reformirati ? Svet je nepopolen, prabitje neskončno popolno; svet je spremenljiv, ga reformiramo, prabitje — Bog — je neizpremenljiv. Kdor trdi, da je svet Bog, in to trdi panteizem, trdi nekaj neznanstvenega, neresničnega, nerealnega. Z drugimi besedami: Bog je edinstvena osebnost, različna od vsega sveta, on je nad vsem, ni pa to vse. Panteizem zanika osebnega Boga, in je potem takem — ateizem, in' če kdo izpoznava panteizem, mu ni nobene obrambe zoper očitek ateizma. Panteizem vsebuje marsika-ko — budalost. Pravi, da je človek "cvet božanstva." Hm? Ali morejo vse miljarde ljudi izpremeniti le najmanjši naravni zakon? Človek je do zadnje dlačice navezan na naravo in od nje odvisen. In ta reva naj bi bil — cvet božanstva?? Poglejmo okoli sebe. Ječe so polne, vešala delujejo. Plemenita dela so ižjema, kriminalnosti na dnevnem re- du. ČloVeška zgodovina je zgodovina zločinov in zmot. In to naj bi bili "žarki božanstva?" G. Grill navaja precej imen. Naj jih sledi tudi nekaj od moje strani. "Ako priznamo panteizem," pravi Schopenhauer, "je ustvarjajoči Bog sam tisti, ki je brezkončno mučen, in ki umrje vsako sekundo po enkrat. In vse to prostovoljno. To je budalost; bolj pravilno bi bifo, da zenačimo svet s hudiči." Po panteističnem naziranju je. Spinoza pravilno označil vsak kes nad še tako odurnim delom kot neumnost. Čemu tudi obžalovati, ko je vsako delo le trenutek v življenju napredujočega božanstva, le delo božje nujnosti? V nauku, ki vse, kar je in se godi, položi v božanstvo samo, ne more biti govora o grehu in zlobno-sti. Bili -so panteisti, ki so proslavljali kot najkrasnejše božje delo celo najgnusnejše zločine. G. Grill omenja tudi Goetheja. Pa je zapisal ta Goethe: "Pred mojo dušo se je odprl zastor. Pozorišče neskončnega življenja se izpremeni pred menoj v brezdno vekomaj odprtega groba, in zagledam le večno požirajočo in vekomaj prežvekajočo pošast." To je panteistični Bog! Henrik Heine je imel jasne trenutke. Pri takem je priznal: "Če ležiš na smrtni postelji, postaneš občutljiv in mehak, hočeš se zmiriti z Bogom in svetom... Da, kakor s stvarjo, sem naredil mir tudi z mojim Stvarnikom, v veliko pohujšanje mojih prosvetlenih prijateljev, ki so mi predbacivali, da sem se povrnil v praznoverje, kakor so imenovali moj povra-tek k Bogu... Da, povrnil sem se k Bogu kakor izgubljeni sin, ko sem dolgo dobo pasel svinje pri Hegeljancih. Ali je bila mizerije, ki me je gnala nazaj? Morda kak manj mize-cen razlog. Premagalo me je ijebeško domotožje in me je gjnalo skozi gozdove in prepade, po omotičnih stezah dialektike. Na rnoji poti sem naletel na Boga panteistov, pa ga nisem mogel rabiti. To revno, sanjavo bitje je zvezano in zraščeno s svetom, nekako v njem vklenjeno; zija te brez volje in brez moči. Da imaš voljo, moraš biti osebnost, in da jo kažeš, moraš biti svoboden. Ako koprniš po Bogu. ki more pomagati, — in to j je |>ač glavno — moraš priznati tudi njegovo osebnost, njegove zunanjosti in svete lastnosti: dobroto, vsevednost, pravičnost itd. Govoril sem o Bogu .panteistov, pa ne morem polagati, da priznam, da ni no-"ben Bog, kakor so. sploh panteisti sramežljivi ateisti, ki se manj bojijo bistva, kakor bolj pred senco, ki je naslikajo na steno." (Konec prihodnjič) LEPA JE 4 4 GORENJSKA 99 LEPŠEGA KRAJA NI... Knjiga "GORENJSKA" vsebuje nad 310 strani. Ilustrirana z številnimi slikami gorenjskih mest, trgov in vasi, ter številnih znamenitih planinskih in drugih krajev, ki krase lepo Gorenjsko. Naročite si jo radi sebe, da vidite svoj domači kraj v slikah, pa tudi radi svoje mladine, da vidi vaš rojstni kraj. Knjiga stane s pošt-< nino................................................................... (lepo Gorenjsko. Na- $1.50 Naroča so od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois rw