249
Mitologične preiskave.
Pregina, mitično bitje starih Slovencev.
Spisal Davorin Trstenjak.
Eedar poleti med gromom in bliskom huda burja piše in žitno latovje giblje in prevrača, stoka kmet in pravi: „oj! ti nesrečna pregina, kaj si mi škode napravila."
Kaj neki pomeni ta beseda?
Jaz jo razlagam iz besede „preginem" in mislim, da je sestavljena iz prepozicije pre in gin o ti; — gi-noti (fhh^th) pa stoji za gib noti (rLiEH^TH). Te besede prvotni pomen je gotovo plicare, zato gibanica, gibek, Llexibilis. Iz pomenov: plicare, flectere, pa so se obrazili pomeni: premage, pogi-belji, zgubitka (primeri: guba, ptica, falte) pogubljenja , lik nemškim : w i n d e n, plicare, flectere in uberwinden, superare.
Pregina (npirHHa) toraj stoji za: npirtiEiia —
fršgijbna, in znači: flectens, plicans, procel-ans, curvans, die beugende, verflechtende, umkeh-rende, primeri latinsko: procella, Sturm, in pro-cello; gibljem, prevračam. Tudi Belostenec *) tolmači pregib 1 jem v: procello, capero, corrugo, sta-roslov. pregybanje, plicatio, pregnoti za pre-gybnoti, plicare.*)
V staroslovenščini nahajamo: pregynia. Miklošič 2) je pristavil pri tej besedi: „sensus dubius"; vendar iz konteksta stavkov, v kterih se nahaja, se že razjas-nuje pomen, ker ,,v preginjeh in v neobhodnih gorah" kaže na zadelan, zaprečen pot, toraj so p r e-ginje: Windungen, durch Grestrupp verflochtene Wege, Schluchten (schlucht odschlingenirz winden), Ab-grunde, Biegungen itd. Stavek iz staroslovenskega virnika, kterega Miklošič navaja, in v kterem nahajamo „mjestjeh pregynenih", „pustijna^ pregynenoe", se drugače ne more razlagati, kakor: locis flexis curvatis, locus desertus, curvus, flexus itd.
Tudi pri starih Rusih najdemo mitično  bitje:  Pe-
*) Belostenec „Gazophyla" s. v:   pregibljem.
*) Primeri še srbsk. pregnuti za pregibnuti 1) biegen, beugen, 2) entschliessen, ker odlocitva jenagnenje na eno stran, zato črnogorsk. p r e g i n j a č, der Entschlossene, primeri starosl. lonci ti, definire, iz korenike: lonk, len k, curvare, beugen, poginjati se, vorwarts neigen.
2) Miklošič „Lex. paleosl." s. v.
regyna. Visokoučeni Sreznevskia) priobčuje iz sta-rega rokopisa „Uklanjajsja pred Bogom nevidimym: moijaščih člvk (človek) rodu i roždenicam (naše rojenice), Perunu i Mokoši i Peregyni = Pre-gini, ker pere je ruska oblika, staroslov. npi, novo-slov. pre.*)                                                (Kon. prih.)
*) Sreznevski „Archiv istoričk. i juridič. svjedjenij. Ko-laceva. čast, 2. otdjel 1. str. 114.
*) Staroslov. FtlH^TH, gvnoti, je že Miklošič postavil k: FblEHTftTH, gybnoti, vendar pomen: perire je že drugotni, prvotni je: flectere, plicare, curvare.
255
Mitologične preiskave.
Pregina, mitično bitje starih Slovencev.
Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.)
Da je Pregina, Peregyna morala biti elementarna boginja, pričuje tudi ta okoliščina, da se imenuje v družbi M o k o š a.
Mokoš je bil bog mokrote, deževja; slavenski Zevs všnog—vrjg, iz korenike: mok, irrigare, humectare, in ne imenuje se samo večkrat pri staroruskih letopiscih, nego tudi pri staročeskih, *) vendar pri teh kot žensko božestvo : M o k o s 1 a — Moksla^Mokošla — M o k-šla. Sufiks: la v ženskih imenih radi rabijo Slovenci, primeri: osebna imena moško Cink, žensko C in ki a, moško Korže, žensko Koržela, moško Rakoše, žensko Rakošela; — tako tudi: Mokoš, Mokš in Mokošla, Mokšla. V Mokšli je toraj osebljena dežonosna megla, ali pa ženska stran Mokoš a.*)
To božanstvo najdemo   tudi med  retranskimi   spomeniki.    Rajni  Ko 11 ar 2) je  napis  zvesto posnel,  a posiljeno  bral.   Na  simboli  božestva  so  sledeče rune: flAlraA,  kar se le brati more:  MIKISLA.    Simbol božestva je živinče, in Kollar je hotel spoznati v njem bika,   zato  je   bral:   Bikisla,   in  trdil,   ker se je utegnila poslednja  črka v pogubiti,  da znači:   Biko-slav.   Masch3) podobo popisuje takole: „Es ist die-ses Bild durch  das  Feuer   so  stark   beschadigt,   dass man nicht genau anzeigen kann, wie dasselbe ehemals gebildet gewesen.    Die Figur ist 2 Zoll lang  und ein Zoll hoch,  und wiegt 13 Lot.    Sie ist von Metali und ganz fein iiberzinnt.    So  viel  sieht  man,   dass   es ein vierfussiges Thier ist, welches mit unterschlagenen Beinen liegt,   den  Kopf aber  etwas in die Hohe halt. An den Stellen der Ohren sitzen zwei Erhohungen, die entweder Ohren  sein sollen  oder auch Ueberbleibseln abgebroehener Homer sind".   Na eni strani res ranske črke dajo, kakor je Masch dobro bral: Berstu.  Masch je mislil na mitična bitja: Berstuke, ktere je poznal iz starih letopiscev,  in   kteri   so   bili   enaki nemškim „Kobolde",   al   nemški  letopisci   so   im6  prstuk, prstuki = palčnjaki,   fingerlange ,    daumenlange Wesen,  Daumlinge, krivo pisali: berstuki,   namesti prstuki.   Beseda: Berstu — nam vendar daje prav prikladni priimek za božanstvo dežja, mokrote, in sicer slov. brsti ti, sprossen, keimen, brst, Sprosse, Knospe, brsen, uppig, sansk. brh, crescere. *) Berstu,   bodi-si ker ste  dve  črki že poškodovani:  Ber-stukaaliBerstuna,  ali kakošen bodi drugi sufiks toraj   znači:   germinare  faciens,   crescere  fa-ciens,  in ta priimek je prav naraven za božestvo d e ž j a.
*) Paul Stransky „Republ. bohem. Lugd. Bat. 1634. 24. cap. 6.
*) Stredowsky (Sacr. Moravia str. 54) Mokošla naravnost prevaja:  v pluvia.
2)  Glej Kollar „Tab. k Staroitalii Tab. VI. &g. 4."
3)   Masch „Die gottesdienstl. Alterth. der Obotriten", §. 211. Lg. 31.
*) Izvirni pomen sansk. korenike brh je ferire, in Še le drugotni: crescere , prim eri analogicno: b r s a t i, schlagen, ausschlagen, toda so si b r s e n j e, b r s t e n j e, das Sprossen, Keimen, mislili kot: brsanje. Primeri analogicno nemški: Die Baume schlagen aus.
Napis na sprednji strani tega živinčeta je Masch bral: Si k s a, al Kollar je našel runske črke, ktere dajo besedo: Mikisla, ne pa Bik i sla, in po mojem mnenji Mikisla ni druga nego češka: Moko sla. Po-labskoslovansko narečje glasnik a in o, kakor Rusinsko rado spremeni v i, zato najdemo: nic namesti noc, slivi, namesti: slovo, hit^, namesti: hotfu — hoču, vilsa nameBti: volsa = olša, Erle, vir j al namesti: v a r j a 1 =z orel, rizedelena namesti: razdelena; *) na malikih: Krikki, namesti: Kroko, Krako, ime kraja Krikov namesti Krakov, Ridegast, namesti Radegast, toraj je tudi mogoče: Mikisla namesti Moko sla, ker glasnik š tudi so polabski Slovani radi izgovarjali, kakor Senjani in Rečani, kot s, na priliko: vausesa, namesti v a u š e s a = vušesa, dausa, namesti duša. Stironožna žival je, kolikor se da spoznati iz posnetka pri Maschu in Kollaru podobna govedu, al o stroji glave kaže bolj na ovco, posebno gobec.
Obe živali krava in ovca bili ste pri arjanskih narodih simbola dežonosne megle. Po srbskih narodnih pesmah se mladorojeno solnce Božič koplje v miku, in tukaj je le mogoče misliti na mleko nebeških krav — megel; megle še dandanes si prosto ljudstvo misli kot ovce ali koze. Kedar se iz planin prikazujejo deževne megle, pravijo Dolenci: „Planinci ovce, koze, krave na pašo ženejo; dež bode". Ena solčavskih gora se veli: Ded. Kedar se na njem megle zbirajo, pravi ljudstvo v nižavah : „Dež že ovce, koze, krave pase; dež bode". Da je krava, ovca, oven, koza bila simbol deževne megle pri Indih, Germanih in Grkih, je do belega dokazano od najiz-vratniših mitologov; 2) ni mi toraj treba tega tukaj ponavljati, vendar ponavljam, da imamo v božanstvu: Mikisla — nov dokaz za avtentičnost retranskih starotin.
256
*) Dokaze pri Safafiku „Slov. starožitnosti" II. 44. 2) Dokaze nabrane   poglej   pri   Mannhardtu   „Germa-nische Mythen" str. 2. 4. 8. 63. 68. 176. 294 itd.