plačana T gotovnf Leto XI., št, 22 (hjutro" xxi„ št. igla) ~ Ljubljana, ponedeljek 27« maja 1940 UpravoLUvu i-jumjaiiti, tinarijeva c — Telefon %t 3122 3123, 3124. 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, 9elen-Durgova uL — Tel. 3492 ln 2492 Podružnica Maribor Grajski trg 7 Telefon St 2455 Podružnica Celi«- Kocenova ulica 'L — Telefon St 190. Podružnica lesenice. ttolodvoni St 100. Podružnica Nove mesto: Ljubljanska sesta St 12. Podružnica r»-tv»vl1e- v hiši dr. Baum- rtflorla ■Bi—hI M——j PONEDELJSKA IZDAJA Cena t !)' Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ui 5. Telefon 6L 3122, 3123 3124. 3125 ln 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti preje man a Din 4.- po raznaSal-db dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg št. 7. Telefon BL 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oc tarif u. bitke na vseh bojiščih pripravljajo generalni napad na Anglijo Po poročilih iz obeh vojnih taborov še ni nikjer prišlo do odločitve -zavzemajo vedno večji obseg in postajajo vedno boli srdite — Nemci nove uspehe na kanalski obali — Ofenzivni napad v Belgiji fe bil ©d& London, 26 maja. (C Z.) Pozornost je osredotočena na veliko bitko v sev ini Franciji in Belg ji, kjer je poležaj še vedno dokaj nejasen. Borbe zavzemajo vedno večji obseg in postajajo vedno silovitejše. Po večini gre za več aij manj lokalne operacije, ki nimajo Splošnega strateškega pomena. Začetek nove nemške ofenzive ali zavezni5kc protiefenzive pa se pričakuje vsak trenutek. Zaradi tega je popolna molčečnost gede premikanja čet bistvenega pomena. Po zadnjih poročilih so Francozi na levem nemškem krilu nekoliko napredovali. Mnoga nemških motoriziranih oddelkov je izoliranih in jih polagoma likvidiiajo. Zavezniško letaistvo EHl Vi ttl brez prestanka bombardira nemške koncentracije čet in komunikacije v njihovem zaledju. London, 26. maja. AA. (Havas). »Sun-day Grafic« piše. da se francoski vrhovni poveljnik Weygand ni podvrgel zahtevi, da bi stalno poročal o posameznih fazah bojev ali o kateremkoli drugem svojem ukrepu. Tako je Francija ostala 70 ur brez pedrebnih poročil z bojišč, zato pa je francosko vodstvo skrilo svoje tajnosti in sovražnik ne more vedeti, kje general Wey-gand pripravlja svoje udarce. Na koncu list naglaša svoje zaupanje v preizkušene metode generala Weyganda. Nemška ofenziva sta relsl Lys odbita — Borbe v seveeisi Franciji se nadaljujejo Pariz, 26. maja. AA. (Havas). Nemški napadi so bili izvršer; ob reki Lys na sektorju, kj jdr t i jo belgijske čete v Cour-traiju in nekel ko na jug«, k er držijo črto francoske čete. Ti napadi so bili iz v; šeni z izredno velikimi sre,jstvi. To je bil napad velikega stili s pomočjo številnega topništva, oklopnih vez, in napadalnega letalstva. Ofenziva je trajala ves včerajšnji dan z razi čnimi alternativami. Zvečer ?e je po močnem prctinrpadu belgijskih in francoskih čet poležaj na tem delu frc;.te popolnc-ma popravil. Zavezniške čete so doseg!e nesporne taktične uspeh". Voja-,kj krogi Smatrajo to kot dokaz, da jc rr.crala čet odlična, da so se če!e n\-vadile na teren in na nova nemška napadalna credstva. Vsak nemški n"pad se •ir i-v? i! s tremi napadalnimi vrstami na š-iaki fror.ti 10 do 15 km. Neuspeh nem-šk. :}. napada je posledica prevelike širi e to ltr in nc.--dostiega števili čet, kar je stalo Nemce velike izgube. V ?n.eri pr«;H zapadu ni bilo nobenh velikih sprFmemb. V pokrajinah VaJen-clenneSa. Cambraija in Arrasa, se borb" nadaljujejo, vendar sc beleži rcJativn • po-nehavanie. Smatra sc. d.: Nemci peg l.ja jo v <<• _ppkr.iv.-© tevji o pomoč % vojaštvu in ' Hiiuiran h vozovih. Sin en je p-.lož^j tudi severezapadno od Arr:--a. kjer r.i veli 'h borb. Francozi še vrd':o dr ijč- streliva in mornariški depot. Ne ka tra *".lortna ladja je bilo hudo peško- j V noči od 24. na 25. maja je nemško j letalstvo napadlo številna letališča v vzhodni in južnovzhodni Angliji, j V pomorskem predelu pred Calaisom i sta bila težko zadeta dva velika tovorna parnika in neka vojna ladja. Na južni fronti ni bilo posebnih dogodkov. Nemško letalstvo je zopet napadlo železniška križišča in topniške postojanke ter zbirališča čet, zlasti po gozdovih. Sovražnik je izgubil včeraj skupno 59 ! ictal. Od teh je bilo 19 letal sestreljenih j v zračnih bitkah, 17 od protiletalskega j topništva, ostala pa so biia uničena na tleh. Nemško letalstvo oosreša 7 letal. Nemci javljajo zavzetje Calaisa Berlin, 26. maja. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je nocoj ob 20. objavilo naslednje posebno vojno poročilo: Po nadvse uspešnem prorodu naših čet do Gravelinesa so sc danes hudi boji ob severozapadni francoski obali nadaljevali. Po vrsti ogorčenih spopadov je nemška vojska danes popoldne zavzela Calais. V Londonu zanikajo London, 26. maja. AA. (Reuter). Zvečer se v Londonu potrjuje vest, da zavezniške čete še vedno držijo Calais. Dostavlja se, da je angleška vojska, boreč se skupno z ostalimi zaveznišKfmi silami, odbila vse sovražne napade in da se sijajno bori. Sabotaža v Luksetnburgu Berlin, 26. maja. br. (Press Ass.). Iz Luksemburške piihajajo vesti, po katerih so se pojavile sabotažne akcije proti nemškim oblastem. Kakor zatrjujejo v nemških krogih, je prebivalstvo Luksemburške zastrupljeno po francoski propa- gandi. Nemške okupacijske oblasti so izdale vse potrebne ukrepe ,da bi se vsaka nadaljnja akcija proti njim in njihovim organom brez večjih žrtev zatrla. Boji pri Narviku Berlin, 26. maja. br. (DNB). O položaju na Norveškem poroča nemško vrhovno poveljstvo: V prostoru okoli Narvika sta bili zadeti neka večja vojna ladja in neka križarka od bombe težkega kalibra. Letalci so mogli ugotoviti, da sta ladji začeli goreti. Tudi včeraj so se izkrcali planinci s padali v ozemlju pri Narviku. da Dodpro tamošnje čete v obrambni borbi proti veliko močnejšemu sovražniku. Žrtve na morju London, 26. maja. AA. (Reuter). Vojno ministrstvo objavlja: Tajnik mornariškega ministrstva objavlja z obžalovanjem, da je lovilec min »Carlois« zadel ob sovražno mino. Poveljnik, en častnik in trinajst članov posadke so izginili in se ie bati, da so se potopili. Cilj Nemčije je okupacija Anglije Po sodbi italijanskih listov so operacije v Flandriji samo postranskega pomena Turin, 26. maja. AA. (Štefani) »Gazeta del Popolo« razpravlja v svojem uvodnem članku o položaju na zapadu in piše med drugim, da je sedaj Anglija prvič v svo.li zgodovini stvarno ogrožena. Po vojaških naporih Nemčije ni nobenega dvoma, da ima Nemčija čvrsto voljo, zavzeti angleško ozemlje, ker bo samo tako dejstvo lahko pripomoglo k odločitvi sedanja vojne. Operacije v Flandriji in eventualna okupacija Pariza So samo priprave in so postranskega pomena z ozirom na osnovno nemško operacijo, t. j. na nemško izkrcanje v Angliji. »Stampa« smatra, da sedaj Angliji v gospodarskem pogledu ne preostaja nič drugega kakor upanje v širšo pomoč s strani ameriških Zedinjenih držav, toda pod pogojem, da bo imela čas, okoristiti se s to pomočjo. Berlin, 26. maja. z. (Neue Ziircher Zei-tung). V berlinskih krogih poudarjajo v komentarjih k poročilom nemškega vr- j hovnega poveljstva, da so zadnji letalski * napadi na angleško obalo in v notranjosti Anglije priprava za splošno akcijo, ki bo sledila morda že v par dneh. Vse priprave za generalni napad na Anglijo so že v teku. Nemčija je odločena prehiteti Anglijo in Francijo ter jima zadati odločilni udar prej, predno jima pride na pomoč Amerika. Curih, 26. maja. z. »Neue Ziircher Zei-tung« poroča iz Stockholma, da prevladuje v vSeh tamošnjih krogih vtis, da se Nemci z vso resnostjo pripravljajo na generalni napad na Anglijo. Zadnje dni koncentrirajo močne čete na zapadni in južnrzapadni obali Norveške ter na Danskem. Prav tako se zbira v tamošniih vodah veliko nemško prevozno brodovje, pripravljeno, da vkrca čete in jih po temeljiti letalski pripravi prepelje na angleško obalo. Tudi inšpekcija admirala Ro-derja je v zvezi s temi pripravami. Splošno računajo s tem, da bodo Nemci pospešili svoj napad na Anglijo in ga izvršili morda še prej. predno bo odločena borba v severni Franciji in Belgiji. Vedno večja aktivnost zavezniškega letalstva Napadi na sovražne koSone na bojiščih in v sovražnem zaledju London, 26. maja. AA. (Havas). Ministrstvo za letalstvo poroča: Preteklo noč so naša bombna letala z obsežnimi operacijami nad severnim delom Francije, nad južnim delom Belgije in drugod bombardirala vojne kolone, transporte, koncentracije nemških čet. ceste, železniške proge, mostove in druge važne objekte. V teh krajih so po bombar-eiiranju nastali veliki požari z znatno škodo. Po teh napadih se tri letala niso vrnila na svoja mesta. Ves dan so bombna letala dajala veliko pomoč belgijski, francoski in angleški vojni sili.Angleška letala so neprestano letala nad borbenimi črtami in nad severno francosko obalo. Po dospelih poročilih je bilo sestreljenih 12 sovražnih letal, dočim je izgubljeno samo eno angleško letalo. Francoska letala so včeraj napadla nemške zaloge špirita iz Rotterdama. Veliko število bomb je padlo na rezervoarje, ki so se vžgali. Angleški pilot, ki se je udeležil tega napada, je izjavil, da so rezervoarji še goreli, ko so angleška letala ponovno priletela nad Rotterdam. Nemški reflektor, ki je skušal odkriti ta letala, so nni čil i s streli svojih strojnih pušk. Vsa letala so se vrnila domov. Bombna letala obalske obrambe so zasledila nemški motorni čoln pred nizozemsko obalo, ga napadla tako, da se je čoln v 10 minutah potopil. Angleški bombniki so napadli sovražne motorizirane enote v severni Franciji. Naši aparati so izvršili včeraj celo vrsto pa-trolnih ofenziv nad vsemi kraji severne Francije od zore do noči. Eskadrila bombnikov je napadla kolono 40 sovražnih avtomobilov na nekem cestnem križišču. Bombe so povzročile velik požar na so- , vražnih vozovih. Drug oddelek letal tipa j Blenheim je napadel nemško motorizirano kolono. Ko so sc prvi trije aparati približali, se je pojavilo 15 nemških letal, ki so se spustila v borbo z našimi letali; ko pa so opazili novo formacijo angleških patrol-nih letal, ki so prihajala na pomoč, so pobegnila. Ta formacija je uro pozneje napadla tretjo sovražno kolono, na katero je vrgla nad 150 bomb. Mnoge bombe so svoj cilj zadele naravnost. Pozneje so naša letala napadla sovražne protiletalske baterije, dočim je druga formacija bombardirala nemške motorizirane kolone in kami-jone. ki so vozili municijo in življenske potrebščine. Opazilo se je da je velika bomba padla sredi skupine avtomobilov, ki so bili na potu. Zvečer so bombniki kljub hudemu ogntu sovražnih letalskih baterij m sovražnih letal porušili važen most. Vrgli so več ko 300 bomb. V okolici mosta so nastali hudi požari. Vsa letala, ki so se udeležila teh operacij so se vrnila v svoja oporišča. Pri vseh teh bojih so bila nalahko zadeta nekatera letala, ranjen pa je bil samo en angleški letalec. London, 26. maja. AA. (Reuter) .* Uradno se poroča da so angleška bojna letala dopoldne zbila najmanj osem nemških lovskih letal in dva nemška bombnika v ber-bah nad francoskimi obalami. Izgubljeno je samo eno angleško letalo. Alarm v grofiji Kcist London, 26. maja. AA. (Havas). Preteklo noč je bil ponovno alarm v grofiji Kent. Reflektorji so odkrili nemška letala nad obalo. Protiletalsko topništvo jih je takoj zasledovalo in so se sovražna ietala umaknila. Povelje generala Vmllenuna Pariz, 26. maja. AA. (Havas). Glavni poveljnik francoskega letalstva general Vuillemin je svojim četam izdal naslednje povelje: Od začetka 15dnevnih bojev se izčrpavate, ne da bi gledali na dan in noč, in zmagovito kljubujete sovražniku, dasi je po številu močnejši. Vedel sem. da lahko računam na vas. Sedaj je nastopil odločilni čas. Naše nebo mora ostati francosko. Letalo ob letalu z zavezniki pod nebom. ki je videlo toliko slave v delih vaših preninikov, bo vaše eieio v zgoaovmo zapisalo novo zmago. Reynaud v Londonu Pariz, 26. maja. br. (Havas) Uradno no poročajo, da je ministrski predsednik Reynaud davi odpotoval v London, kjer je imel dolg razgovor z angleškim predsednikom vlade Churchillom. Zvečer se je Reynaud vrnil v Pariz. Dve nizozemski podmornici pobegnili v Anglijo London, 26. maja. AA. (Havas). Angleški mornariški minister je poslal pismo glavnemu poveljniku angleške mornarice, s katerim ga obvešča, da sta dve nizozemski podmornici, ki sta bili šele pravkar do-gotovljeni, prebili po Nemcih nastavljena magnetska polja min in dospeli popolnoma nepoškodovanih v angleške luke. Pismo izraža dobrodošlico nizozemskima ladjama in priznanje raznim edinicam nizozemske vojne mornarice za njihova dela. Pismo pravi na koncu: Zahvaljujemo se vam za taka dela odločnosti in hrabrosti v borbi, ki jo vodite z drugimi zavezniškimi pomorskimi silami do končnega poraza sovražnika. Preseljevanje Fincev Helsinki, 26. maja. AA. (DNB). Na finsko mejo se je pripeljalo na postajo Verd-sile 1200 Fincev, ki so ostali v onih krajih, kateri so bili priključeni Scvjetslu Rusiji. Sovjetske oblasti so dovolile, da se preselijo na Finsko. Weygandovi načrti Zaveznikom so potrebni najmanj še trije mesci za temeljito pripravo na odločilen spopad Milan, 26. maja. z. Običajno zelo dobro informiiani vojni poročevalec »Popolo d'Ita-lia« na fronti na zapadu Mario Andelo objavlja danes interesantno poročilo o sploš- " nem vojaškem položaju na zapadu. s Po njegovih informacijah gre sedaj i vrhovnemu poveljniku zavezniških čet generalu Weygandu predvsem za to, da pridobi na času. Angliji in Franciji so potrebni vsaj trije mesci, da si priskrbita dovoljno število tankov, letal in drugih vojnih potrebščin ter da prilagodita svoje vojaške sile novemu načinu vojevanja. Zlasti smatra general Weygand za potrebno, da si tudi zavezniki izvežbajo svoje padalske oddelke ter da se v sedanji vojni poslužijo enake taktike napadov v zaledju, kakor se je poslužujejo Nemci. General Weygand hoče ob enem doseči, da bi se uspešneje izkori- i stili izdatni in neizčrpni finančni viri in j sirovine, ki so zaveznikom na razpolago I v neomejenem obsegu. Končni cilj gene- ' rala Weyganda pa je, pridobiti za aktivno sodelovanje na strani zaveznikov tudi Zedinjene države. V Parizu in Londonu smatrajo, da se razvijajo dogodki v Ameriki vedno bolj v prilog zaveznikov in da bi taka pridobitev na času lahko pomenila končno zmago. Po informacijah dopisnika »Popolo d'Ita-lia« je prišlo ob priliki zadnjega sestanka generala Weyganda z Reynaudom in Churchillom dne 20. maja do zgodovinskih sklepov in odločitev. General Weygand je pri-tiobil oba predsednika zavezniških vlad za to, da se žrtvuje zavezniška severna armada v namenu, da se na ta način pridobi na času. Tega zgodovinskega dne so ti trije možje, naglaša poročevalec, odločali o življenju in smrti 600.000 mož zavezniške vojske, ki se bori med Gentom in Abbevil- Nadaljevanje na 2. strani leom. Za to armado je bila izdana parola: Držati do smrti! Tej armadi so bila poslana sedaj še nova ojačenja, da bi mogla čimdalje odoleti nemškim napadom, da bi tako omogočila pripravo in izvedbo glavnih načrtov generala Weyganda. Poročevalec v svojem nadaljnjem poročilu izraža priznanje belgijskim četam, o katerih pravi, da se bore z izrednim junaštvom in požrtvovalnostjo. Prav tako izraža priznanje tudi angleškim četam, ki prav nič ne zaostajajo za francoskimi. Sprememb® v vodstvu angleške vojske Za šefa generalnega štaba je imenovan general Diehle — General Ironside je sedaj poveljnik vojske v Angliji London, 26. maja. br. (Reuter). Angleško vojno ministrstvo je danes popoldne izdalo komunike o spremembah v vodstvu generalnega štaba angleških oboroženih sil. Za šefa generalnega štajja angleških oboroženih sil na kopnem je bil imenovan general Diehle. Dosedanji šef generalnega štaba general Ironside je bil imenovan za vrhovnega poveljnika angleške vojske v Angliji. Agencija pravi v svojem komentarju o tej spremembi, da se je general Diehle močno odlikoval že v južnoafriški vojni in pozneje še posebej v zadnji svetovni vojni. Imenovanje generala Ironsidea za vrhovnega poveljnika vojske v Angliji je bilo potrebno, ker potrebuje Anglija za svojo obrambo sedaj energičnejšega moža. Ameriška akcija za pomoč zaveznikom Zedinjene države naj bi dale 1 milijardo posojila za nakup vojnih potrebščin New YorK 26. maja. AA. (Havas). V ameriškem javnem mnenju se vedno bolj širi pokret za to, da se zaveznikoma v zapadni Evropi nudi potrebna pomoč. V Chicagu je 55 članov tamkajšnje univerze podpisalo brzojavko, naslovljeno na senatorje ameriške di-žave Illinois, v kateri zahtevajo, naj bi ameriške Zedinjene države dovolile zaveznikom posojilo 1 milijarde dolarjev, da bi si zavezniki takoj mogli naročiti potrebna letala. Obenem zahtevajo, naj se izglasuje zakon, s ka-teiim se dovoljuje vpisovanje ameriških prostovoljcev za vojno službo na .strani zaveznikov. Zahtevajo tudi, da se ukine Johnsonov zakcn. Tudi večina listov s>e izjavlja za. ameriško pomoč zaveznikom. Ta akcija dobiva vedno več novih uglednih zagovornikov, med njimi 150 najuglednejših državljanov ameriških Zedinjenih držav. med drugimi pet rektorjev velikih ameriških vseučilišč. Razen tega so na ta apel odgovorili tudi med drugimi Stim-sson, član Hooverjeve vlade, newyorški župan Guardia, lastnik čikaškega lista vDai-lv News« in zastopniki ameriške delavske federacije, škofi vseh veroizpovedi in druge osebnosti. ?>New-Ycrk Times« piše, da je treba delo tega odbora podpirati, da bi se po zakonitem potu omogočila čim večja prodaja letal zaveznikom. New York, 26. maja. AA. (Havas). Nedeljski listi pišejo o borbah v Flandriji in o naporih za oborožitev in povečanje proizvodnje orožja in ladij, ki ga je zahteval predsednik Roosevelt. Vesti z raznih front so preveč nejasne in jih ni mogoče ko- mentirati. Ameriški tisk pa izraža upanje v delo zavezniških vlad in francoske vrhovne komande, od katere pričakujejo čudeže, kar je videti iz naslovov nad zavezniškimi poročili. Kar se tiče podvojitve proizvajanja, katero je zahteval Roosevelt, objavlja list »New York Times« rezultate ankete, katero so dopisniki tega lista izvedli po vsem ozemlju ameriških Zedinjenih držav glede stališča napram vojni in vloge ameriških Zedinjenih držav v svetovni krizi. Po rezultatih te ankete so zadnji vojni dogodki izzvali velik preokret, ki je očividno ugoden za zaveznike. Ameriške Zedinjene države morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da pomagajo zaveznikom in da jim dajo denar, topove, vojne ladje in letala. To je odmev čustvovanja, ki sedaj prevladuje ameriške Zedinjene države. Dopisnik posebno naglaša, da popolnoma izginja čustvovanje izolacionističnih nazorov v Midlewestu, obenem pa narašča zaupanje vsega prebivalstva v zunanjo politiko predsednika Roosevelta. Na obali Tihega morja se opaža volja prebivalstva, naj se zaveznikom nudi vsa mogoča pomoč, da bi se uprli bliskoviti vojni. Ameriški Edeči križ za belgijske begunce Washington, 26. maja. AA. (Reuter). Predsednik ameriškega Rdečega križa Norman Davvis sporoča, da je društvo ameriškega Rdečega križa poslalo 100.000 dolarjev kot prvo pomoč za begunce iz Belgije, Nizozemske in Luksemburga, ajanja z Italijo Angleški pooblaščenec smatra italijanske predloge za primerno osnovo za pogajanja London, 26. maja. br. f Štefani). Francoski politični krogi so postali v poslednjih 24. urah precej optimistični, glede na nadaljnje zadržanje italijanske vlade, posebno kar se tiče njenega stališča do zavezniške blokade. V Parizu splošno napovedujejo zadovoljivo ureditev vseh vprašanj, ki jih smatra Italija za pereča v zvezi z zavezniškimi blokadnimi ukrepi. V angleških vladnih krogih pa je še nadalje opaziti precejšnjo rezerviranost, čeprav tudi v Londonu ne izključujejo, da bo mogoče konkretno urediti vsa vprašanja v zvezi z blokado in kliringom, ki so v Italiji v zadnjem času povzročila precejšnje nezadovoljstvo. Vsekakor so v Londonu mnenja, da Italija nima vzroka iz gospodarskih razlogov intervenirati v sedanji vojni. Vesti, ki prihajajo iz Rima, kažejo, da je Italija sedaj pripravljena načeti tudi politična vprašanja, spričo česar se je tudi v nekih londonskih krogih pojavil nov optimizem. London, 26. maja. br. Ministrstvo za gospodarsko vojno je nocoj objavilo komunike, v katerem pravi, da se bo nocoj vrnil iz Italije v London njegov pooblaščenec Green, ki se je te dni ob sodelovanju angleških strokovnjakov pogajal z zastopniki italijanske vlade za ureditev vprašanj, Ki se nanašajo na blokado in kontrolo mednarodnega pomorskega prometa. Ministrstvo v komunikeju naglaša, da smatra pooblaščenec angleške vlade Green italijanske predloge za primerno osnovo, na kateri bi se mogla pričeti uspešna pogajanja za konkretni Sporazum. Generali pri Mussoliniju Rim, 26. maja. br. (Štefani). Ministrski predsednik Mussolini je danes dopoldne sprejel v prisotnosti šefa generalnega štaba italijanske vojske generala Grazianija in državnega podtajnika vojnega ministrstva generala Sodduja armijska generala Grassija in Guzzanija, kakor tudi nekaj nadaljnjih generalov, ki jim je poverjena organizacija obrambe civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi in mobilizacija italijanske vojiske. Omenjena generala, ki poveljujeta obema italijanskima ar-mijskima zboroma v Piemontu, sta mu poročala o poslednjih pripravah na italijanski zapadni meji. Ostali vojaški funkcionarji so mu poročali o rezultatu vaj za protiletalsko obrambo, ki so se priredile te dni v posameznih večjih italijanskih mestih. Nalog francoskim ladjam v turških lukah Carigrad, 26 maja p Francoska admiraliteta je nujno odredila vsem francoskim vojnim ladjam, ki so bile zasidrane v turških lukah da nemudoma zapuste turške teritorialne vode in se takoj nape ti jo na Sredozemsko morje. Po informacijah dobro poučenih krogov je bil +a ukrep izdan, ker je v zadnjih 24 urah močno narast'a napetost med Italijo in Francijo Varnostni ukrepi v Tunisu Tunis, 26 maja. br. Francoske oblasti so izdale v poslednjih 24 urah celc vrsto novih varnostnih ukrepov. Predvsem so bili v Tunisu ustanovljeni posebni oddelki prostovoljcev za borbo proti padalccm. Na novo so bili izdani ukrepi, po katerih morajo vsi civilisti oblastem oddati svoje orožje. Pred vsemi javnimi poslopji so bile postavljene straže. Italijanski listi so bili včeraj zaplenjeni. Uvedena je bila tudi ccn-zura vsega poštnega prometa s tujnio. Tujci Tunisa ne smejo zapustiti brez posebnega dovoljenja oblasti. Rim, 26. maja. AA. (Havas). Zunanji minister Ciano se je na križarki »Garibal-di« vrnil iz Albanije v Brindisi. Z njim so se vrnili domov tudi ministri za ljudsko izobrazbo, prosveto in strokovne korpora-ci,ie. Ciano je s svojimi tovariši takoj na- Preprečen prevrat na Irskem Belfast, 26. maja. z. Silno posornost v vseh krogih so izzvala razkritja oblasti o pripravah za državni udar na Irskem. Pred dvema dnevoma je bil aretiran oficir irske vojske Stefen Halden, ki je bil znan kot simpatizer neke tuje ideologije. V njegovem stanovanju so našli tajno radijsko oddajno postajo, padalo, 20.000 dolar, jev in razne važne vojaške dokumente. Iz njegove korespondence so ugotovili, da je bil na čelu tajne zarote, ki je imela nalogo izvesti v danem primeru državni udar ter proglasiti Irsko za zaveznico nasprotnikov Anglije. S tem bi bilo omogočeno, da se na Irskem izkrcajo tuje čete in od tod napadejo Anglijo. Aretiranih je bilo še več pomagačev. Iz najdene korespondence je tudi ravidno, da je bil Halden v tesnih zvezah z voditeljem angleških fašistov Mosley.iem. ki je bil pred par dnevi aretiran. Oblasti so v zvezi z razkritjem te afere izdale obsežne varnostne ukrepe. Dublin. 26. maja. z. Mln>str»kj predsednik De Valera je imel snoči v Galwayju govor, v katerem je naglasil, da je sedanji način bojevanja spravil tudi Irsko v vojno področje. Toda 6e katerakoli vojna sila misli, da bi mogla s kršitvijo irske nevtralnosti dobiti zase kake prednosti, se zelo moti. Irska bo svojo neodvisnost in nevtralnost branila z vsemi silami. Vlada bo po*Krbela, da bo irska vojaška sila dovolj močna, da se lahko upre slehernemu napadu. Dublin, 26. maja. AA. (Havas 1. Irske oblasti vršijo budno nadzorstvo nad vsemi člani irske republikanske armade, in sicer potem, ko je bil prijet neki član te skupine, kateri je nosil s seboj instrukci-je, katere so za vse člane vsebovale sledeče naloge: Absolutno se morate držati in-strukcij. ki veljajo do 24. maja. Važno je, da se mora vse ono, kar se izvrši v tem smislu, izvršiti dovršeno. Prostovoljci se morajo transporti ra ti na običajni način in z nobeno besedo ni treba odkriti, kje se kaj godi. Pred kratkim je nemšlki radio tukaj vočkrat objavil vesti o gibanju angleških čet v Ulstru in kretanju angleških vojnih ladij ob obali ter o tem, ;la so bili mobilizirani štirje razredi rezervistov. Reorganizacija bolgarske vojske Sofija, 26. maja. br. (Havas). Vcujni minister general Daskalov je predložil po sklepu vlade narodnemu sobranju načrt zakona o reorganizaciji in povečanju bolgarske vojske. Načrt je zelo obsežen in predvideva poleg redne vojaške obveznosti tudi mobilizacijo vseh državljanov brez razlike spola v starosti od 17. do 65. leta v primeru vojne ali vojne nevarnosti. ZakonsKi predlog določa, da se lahko pritegnejo v vojaško službo tudi ženske, predvsem za pisarniška in podobna dela, kjer lahko na-domeste moške. Zakon predvideva zlasti znatno povečanje letalstva in protiletalskih odbrambnih formacij. Bivši bojevniki v fašistični stranki Rim, 26. maja. br. Predsednik bojevniške zveze Rossi jc danes obvestil generalnega tajnika fašistične stranke Mutija, da se je iz vrst bojevnikov prijavilo v fašistično stranko nad 1 milijon bivših bojevnikov. Kakor znano, jc Mussolini šele lani na predlog Mutija pristal na to, da se v fašistično stranko sprejmejo tudi bivši bojevniki. Za vse ostale civiliste je namreč vstop v stranko nemogoč. Članstvo stranke se povsem na vojaški način rekrutira. Z vstopom večjega dela nekdanjih bojevnikov v stranko se je število njenega članstva povečalo skoro za 40%. Zasedanje radfkalskega glavnega odbora Beograd, 26. maja. p. V prostorih hotela i Pari s« je bila včeraj in danes plenarna seja glavnega odbora radikalne stranke, ki jo je vodil podpredsednik stranke Miša Trifunovič. Trifunovič se je. kakor znano, šele včeraj vrni! iz Vrnjač-ke Banje, kjer je imel več razgovorov s šefom stranke Aco Stanojevičem. V tukajšnjih radikalskih krogih sodijo, da je radikalna stranka sedaj prevzela politično iniciativo. Zasedanje je bilo nocoj zaključeno. Zcmunska vremenska napoved: Delno oblačno v zapadnih krajih, večinoma jasno pa na vzhodni polovici države. Morda daljeval pot v Rim. kamor je prispel pono- | bodo tu in ta.m lokalne novih .e. Tcmpera-či. tura bo narasla. boljše ielez*i?k« zveze Občutno zapostavljanje največjega industrijskega kraja Trbovlje, 25 maja Že več let opažamo, da železniške oblasti pri sestavljanju novih železniških voz- pred vsem pa Zagr.rjp, Trbovlje in Hrastnik. Občinstvo pravilno p »udarja, -la sc pod nobenim pogojem nc bi sircl uk>iiiati nih redov ne upoštevajo prometnih potreb dosedanji redni večerni vlak. s katerim sc industrijskega dela Zasavia Ponovno smo je vozilo vse, kar je imelo opravka v ;.jub-že naglašali, da so zapostavljene zlasti Tr- Ijani. Železniška dirckc:ja bovljc, ki so pač največie središče zasavskega industrijskega r°viria Svojčas. ko razvoj Trbovelj še ni bil na današnii višini, smo imeli vsekakor ugodne železniške zveze na vse strani ter se lahko vozili tu-, di z brzovlaki. ki so se ustavljali pri nas vsaj dvakrat dnevno. Pred leti pa so Trbovljam brez vsakega razloga ukinili vse brzovlake in zastonj so bile vse prošnje. Ni šc dolgo tega. ko smo opozarja'i na neugodne jutrnje in večerne zveze Trbovelj zlasti v ljubljansko smer Pred kratkim smo se pritoževali na letni vozni red in poudarili novo prometno neprikladnost, ki je prikrajšala Trbovlje in celo Zasavje z večernimi zvezami iz Ljubljane. Večerni vlak. ki je že leta in leta vozil iz Ljubljane ob 6.30 ter se ustavljal od Litije naprej na vseh postajah do Zidanega mostu, so po novem razporedu izpremenili v ubr-zani osebni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 6.45 in postajališčem le v Litiji in Zidanem mostu. V zamenjavo za ta vlak so nam sedaj dali prejšnji šoilarski vlak, ki krene iz Ljubljane že ob 6.15 ter stoji na vseh postajah. Prednja izprememba, ki so jo pri železniškem ravnateljstvu izvr§ili gotovo brez soglasnosti merodajnih krogov zasavskega okrožja, prav občutno oškoduje kraje od Save do Zidanega mostu, bi pač morala pri takih voznih preureditvah up j.-tevati frckvcnce svojega območja ter sc in »,- 1 "i i* i i J f/iT?" "V.n.^ TJ/Sv.*?1. V/%. f i. t. i i i jI, 6 ^ J ' * \ > <1 > . • 4) t -V - /e i h .i asz."*'. r r. « » kj g' v -i ^ -j V ; \f .., U \ \ i Of i J ;1 k g fi i j i ^ J ll jI o j- š&J A i .J j. Naše nacionalne borbe za ass/obejenje in zedinjenje so bile borbe na življenje in smrt s sovražnikom, ki je bil mnogo jačji od nas. S slabejšimi ali s sebi enakimi smo vodili ssmo viteške borbe in smo s takimi viteškimi borbami tudi zmagovali. Te grozote današnje vojne nam torej niso nove in neznane, zato nas ne morejo vznemiriti in oplašiti. kakor se to dogaga z malimi civiliziranimi narodi zapadne Evrope, ki celo stoletje niso povo-h®fi smodnika. (»Nova Riječ«) Prav je, da je »Jutro« zadnji čas začelo po načrtu objavljati članke, ki dvigajo moralo in pripravljenost ljudskih množic, na dragi strani pa zmerom iznova nastopajo proti malodušju, ki ga kakor ljuliko v pšenico sejejo razni ljudje temnega porekla med narod. Zlasti raznim brbljačem in strahopetnim šopircem, ki imajo zmerom najnovejše vesti iz prvega vira pri roki in s svojimi racami zastrupljajo in izpodkopujejo narodno zavednost in samozavest naše mladine. Več ko osem mescev je že Evropa v vojni, ki se nenehoma širi in zajema v svoj krvavi ples narode in države, čeprav so le-te skušale s strogo nevtralnostjo ostati izven meteža. Ideologije se krešejo, drobcena iskra utegne užgati že tako redke otoke miru in jih pridružiti novemu svetovnemu požaru. Treba je budno paziti in biti pripravljen na vse. Dnevno povelje bodi: Duhovna in materialna obramba države na znotraj in na zunaj. J. J. Rousseau pravi v svojem delu »Con-trat social« »Vsak državljan je dolžan biti vojak. — Otrok mora že takoj, ko odpre oči, videti — domovino in vse do smrti mu mora ostati pred očmi. — Država ne sme ostati brez branilcev, toda njeni pravi branilci so njeni člani.« To je napisal Rousseau leta 1761., torej še pred francosko revolucijo, ko narodnih vojska še poznali niso. In kakor je šel razvoj vojne, ki se je razvila v zadnjem stoletju iz vojn vladarja proti vladarju, države proti državi, v vojno naroda proti narodu, je vzporedno potekal tudi razvoj armad. Zadnje skušnje so nam pokazale nov način vojne — totalitarno vojno — v kateri sovražnik uničuje daleč v zaledju civilno prebivalstvo, ne izbirajoč žena, starcev in otrok. Brez sofizma lahko postavimo enačbo armada = narod, ker ta enačba pojx>lnoma točno ustreza modernim načinom vojskovanja Pri taki tesni povezanosti armade z narodom je nujno, da akademska mladina — dasi številčno šibka, a vendar zaradi svoje borbenosti in vpliva na javno življenje — aktivno sodeluje pri obrambi države. Skupnost doprir.aša težke žrtve za izobrazbo mladine in zato sme tudi upravičeno pričakovati od nje izdatne pomoči pri obrambi svobode in državnih moja* Ni dolgo tega, kar je del mladine, zapeljan pc nekem meglenem in sramotnem pacifizmu, gledal na armado kakor na neko zastarelo Da bi človek dal svojemu življenju večjo vsebino, si zastavlja ideale, ki za-vise od njegove dobrote. prosvetne stopnje, razumevanja življenja pa od morale ali nemorale njegovih teženj :n namer. Zato se ideali razlikujejo, kakor se razlikujejo ljudje, ki žive zanje. Ideal enih je slava in veličina, ki ju grade na rušenju vseh drugih vrednosti, drugih ljudi in njihovih idealov. Sem spadajo vsi oni. ki jim je osebna zaslepljenost odvzela možnost, raz?:ko-vati pravico od nasilja. modrost od gluposti, moralo od sile in samoljubia. Drugi spet vidijo svoje ideale v mirnem življenju in kulturnem razvoju, v dosezanju popolne pravice zase in za vsakogar. Prvi in drugi se bore za uresničenje svojih idealov, samo da prvi snujejo svojo borbo na s;li, na morali sile, medtem ko jo drugi grade na prirodnih zakonih, izpnpolnienih z logičnim razsojanjem o pra^rci in morali. Zato se oboji sklicuieio na svoje pravo: prvi na pravo močnejšega, drugi na pravo pravičnega. (Milsn Rakočevič. »Črnogorski Prometej«) snaml Pogled v klifif&o, ki ^©fžesreessalm zn&mfsassi vrača barvo in z&he Nemogoče je, da bi od kake izdaje znamk vsi tisoči in tisoči teh papirčkov, ki igrajo tako važno vlogo v današnjem poštnem prometu, ostali nepoškodovani. Usoda znamk je pač takšna, da ostanejo ene za vse svoje »življenje« invalidi, pa naj se je to zgodilo že takoj, ko smo znamko kupili in jo je prodajalec v trafiki ali uradnik na pošti grdo odtrgal, ali se je poštna znamka poškodovala med potjo, lahko pa smo tudi sami bili tako neprevidni, da smo jo poškodovali. — Gotovo je, da poškodbe, kakor so na primer manjkajoči zobčki, zapognjeni ali celo odtrgani ogli, obdrgnjen tisk, tanka mesta (»okenca«), prirezani robovi pri nenazobčanih znamkah, praske itd., ne služijo znamki v korist, nego ji te napake škodujejo zlasti pri ocenjevanju. Zato ni čuda. da so že od nekdaj poskušali, in to predvsem pri dragocenih znamkah, te lepotne nakaze po možnosti odstraniti. Večkrat beremo v filatelističnih listih oglase s približno tškole vsebino: »Iščem pokvarjene znamke.« Kdor se ne bavi s filatelijo, ali pa je komaj začetnik, bo gotovo mislil, da gre tu morda za kakega trgovca, ki bi rad poceni prišel do znamk in jih. nato prodajal naprej kot cele, kakor se to običajno dela z znamkami v paketih. Tisti pa. ki se na te stvari razume, ve, da temu ni tako, nego da je dal tak oglas v list človek ki ima morda edinstveni poklic, da popravlja znamke. Takih »klinik« za znamke ni mnogo. Ena je na primer v Britzu, predmestju Berlina. Gotovo bo vsakogar zanimala izjava tamkajšnjega »zdravnika« za znamke, ki jo je podal nekemu novinarju. Evo je v izvlečku: »Ce najde kdo na podstrešju pristno Rembran-dtovo sliko, ki pa je odrgnjena, oglodana od podgan, morda celo razparana itd. bo dal luknje zalepiti, manjkajočo slikarijo popraviti in dopolniti, skratka sliko obnoviti, a kljub temu bo ostala to originalna Rembradtova slika, kajne ? No. in sedaj podobna stvar. Nekemu filatelistu manjka redka saška znamka za tri pfenige rdeče barve. Naj še tolikokrat odpre svoj album, ne vidi v svojo veliko jezo drugega ko »luknje« Pa zasledi ta filatelist nekega dne pri trgovcu z znamkami zaželeni kos. Ko povpraša za ceno, mu povedo, da stane tako znamka od 500 do 800 mark, kakor je pač ohranjena. Naš zbiralec pa lahko potroši za svojo zbirko mesečno le 20 mark, torej si je moral pač misel na to znamko izbiti iz glave. Pa je naš znanec odkril nekaj časa nato zaželeno znamko a malo poškodovano. To je cenil lastnik na 100 do 150 mark. Toliko je pa filatelist že lahko odrinil in s tem zamašil »luknjo« v albumu. Tukaj vidite popravljeno znamko, ki je dokaj cenejša od kake neoporečne Je popolna, ničesar ji ne manjka in tudi pravilno stara je videti, če pogledate skoz njo, ne boste opazili nčesar, samo če pogledate poševno proti svetlobi, boste opazili nežno črto.« Nato se je obiskovalec sam ozrl po delavnici. Pogled se mu je ustavil na mizi, kjer so ležali nežni lasni čopiči, precizna votla dletka, britvice, katalogi, skrinjica z akvarelnimi barvicami, stoječe povečalno steklo, lonček s posebnim lepilom, ki ga je Iznašel »zdravnik« za znamke sani, in steklene plošče. Tudi kup stari.i pisem, izmed katerih skrbno izbirajo košček papirja, ki ga pctiebujejo za izpopolnitev, je delal družbo ogromni količini znamk. Pravkar so polagali na stekleno ploščico neko turško znamko. Na desni strani so bili dostavljeni ogli zgoraj in spodaj. Malce so štrleli preko roba znamke. Z votlim dletcem so nazobčali dostavek in presežek odrezali z ostro britvico. Nato so še pie-vidno pobarvali dostavljena ogla tako, da se je ton ujemal z osnovnim tonom prpir-ja, na keterem je bila tiskana znemka. Končno so še dovršili miniaturno slikarijo s pomočjo finih lasnih čopieev in »pacient« je bil »ozdravljen«. Skoraj neverjetno se sliši, da v takem sanatoriju pozdravijo letno okrog 4000 bolnih in pokvečenih znamk; po zatrditvah »zdravnika« je bilo v njegovi ordinaciji že okoli 30.000 znamk. Vendar sem mnenja, da taka popravljena znamka še nikoli ni premotila zaupljivega zbiralca o svojem pravem bistvu, niti ga ne bo Društva zbiralcev in trgovcev z znamkami so namreč dosegla, di ce mora vsaka reparirana znamka opremiti z določenim znakom, ki izpričuje njeno bbstvo. Tak znak je na zednii strani mamke. Toda klinike pa bodo še vedno imele dela dovolj, kajti marsikdo, ki si ne more nabaviti znamke v popolnoma neoporečnem stanju, si bo rajši omislil popravljeno znamko in jo bo nalepil v album, da zadosti svojemu estetičnemu čutu. ki mu prepoveduje imeti v zbirki pokvarjene znamke. Spet drugi filatelisti pa bodo trpeli v svoji zbirki tako znamko rajši nepopravljeno vse do takrat, dokler si ne bodo mogli pridobiti podobne, a neoporečne. Do takrat ji bodo pn obzirno spregledali njene »grehe« gkd" nn njeno častitljivo starost. G. D. navadi niso preprosti ljudje, temveč so po večini meščani, ki se štejejo k izobražencem. Nastopajo pa že kar javno, od gostilne do gostilne, od «a /arns do kavarne hodijo in prenašajo najnovejše novica. Ce bi ti ljudje imeli količkaj zdrave jamčil, bi si morali priznati, da ,o s-ima bedarije kar pripovedujejo, a čim bolj neumno je, s tem večjo naslado raznašajo. .'ri tem opravku se sami sebi vlijo strašno vžni in gorje človeku, ki se drzne njihovim govoricam oporeči. Takšen neverni Tomaž mora biti pripravljena na vse očitka, osumijo ga. da je izdajalec ah v najboljšem primeru pomilovanja vred*,! nevednež. Resno in trezno misleč človek si ne zna razložiti, kako je mogoče da izobraženi ijucje lahk' na tako b :leste i ■ včin zapadejo psihozi dneva. Kljuo svoji izobrazbi in kijub svojim letom x> ti »-A-našalcl senzacij samo politični enfant terribles, a na vojaške reči se spoznajo kako.* žabe v Mlaki. Kar je zdravih, pametnih ljudi, naj bi si nadeli nalogo, da to nevarno ljudsko bolezen v kali zatro. Opazovalec ustanovo, ostanek prejšnjih stoletij, ki bo v kratkem izginil. Res, težko je razumeti, kako se more akademik v tako resnem času, kakor je današnji, in spričo naše junaške in močne vojske navduševati za »danski pacifizem«. Da, hočemo mir, a tak mir. ki bo jamčil malim narodom svobodo in miren razvoj. Danes moramo vso Jugoslavijo spremeniti v eno samo delavnico, v kateri je vsakomur določeno delo, ki ga mora opravljati vestno in natančno. Napadalec ne sme trčiti le ob armado, trčiti mora ob ves narod. Jugoslavija je »življenjski prostor« samo za Jugoslovena in za nikogar drugega. V svoji hiši hočemo biti sami gospodarji. Ne dopustimo, da bi zrasel med nami kak i „—... g. Proti indivi- dualnemu egoizmu postavimo narodno solidarnost, proti razredni borbi narodno skupnost, proti defetizmu navdušenje, proti omahijivcem vero in proti izdajalcem — puško- Izpričajte urbi et orbi. da verujete v moč m v usodo svoje domovine, da se boste odzvali njenemu prvemu pozivu. Univerza naj vas izoblikuje v značajne može. sposobne služiti domovini, resnici, znanosti. Akademiki, domovina računa z vami. Armada je pripravljena — tudi narod mora biti. Milan Gaberščik. pomagata 1—2 ASPIRIN tableti Ni drugega zdravila po imenu -Aspirin", temveč edino le ..Bayer"-jev A s p i r i a. ••9. pod S b*. 5769? od 22. X«. Sonet Šel spat sem v našo hišico majavo. Ugasnem luč, že tonem v prve s^nje, naenkrat slišim čudno škrobotanje, s postelje stopim, svečo vžgem zvedavo. Nikogar. Ležem. Vpihnem razsvetljavo, a glej, kaj vraga leze spet iz špranje, spet v krožnikih požrešno čofotanje, že nekaj leze mi z blazin na glavo. Na mah prižgem. Joj, črnih ščurkov vrsta beži, ko se je v temi spet nažrla — seve. svetloba ščurku je ko krsta. Se naša hiša kmalu bo podrla, če ne napeljemo luči, če peta čvrsta ne bo vseh črnih ščurkov brž potrla ... IGOR TORKAR azni Kr® Risba in sonet sta iz knjige »Blazni Kronos 40«, zbirke 20 satiričnite listov Nikolaja Pirnata in 20 satiričnih sonetov Igorja Torkarja, ki izide v nekaj dneh. Knjiga, ki bo svojevrsten dogodek v našem slovstvu in bo na trgu veljala 45.— din, je čitatel.jem našega lista na razpolago za din 40.—, če se po dopisnici 'ia naše uredništvo naroče nanjo pred 1. junijem. Q Pirnat: Avtentično — iz prvega vira irski paradoks Irci so vsekakor posrečen narod. V tej vojni so si privoščili paradoks, kakršnega še ni videl svet. Na Irskem je vas po imenu Petigo katere ena polovica je v vojnem stanju z Nemčijo druga polovica pa je strogo nevtralna. Vas leži namreč prav na meji svobodne Irske m pa onega dela dežele, ki pripada Veliki Britaniji. Človek ki živi v britanskem delu vasi, mora nositi plinsko masko in mora zme-rem imeti legitimacijo s seboj, ponoči mora zastirati okna. plačevati mora davek na whisky. v nevtralnem delu naselja pa lahko človek mirne duše sloni na mostu, pljuje v reko in si misli, kar hoče. Vas irr? vsega skupaj 346 prebivalcev, pa ima dve občinski upravi, dve šoli, dve carinarnici in dve policiji. Nedavno je prišel v vas novinar, da si od blizu ogleda življenje tega svojevrstnega naseija. Ko je hotel nekaj fotografirati, ga je vaški policist potrepljal posvaril: — Tu ne smete slikati, toda če stopite tnmle čez travnik, boste prišli na nevtralno ozemlje in tam lahko počnete, kar vas je volja. Britanski imperij Britanski imperij je tako velik in razširjen po vsem svetu, da raste na njem — 216 vrst vina. To bi bilo nekaj za Kranjce — takle imperij! Kaj večji spomenik na svetu Seveda je v Ameriki. Je to granitna gora Stone Mountain v Georgiji, ki ima 100 m visoko navpično steno. V to steno so vklesali spomenik generalu Lee ju. Spomenik je 400 m širok in 60 m visok. Najlažje si bomo predočili njega ogromnost, če ga primerjamo z znanimi stavbami starega in novega veka. Tako je glava generala Leeja tolikšna, da bi se vanjo lahko skrila egiptovska sfinga Sestnajstnad-stropni nebotičnik bi meril toliko kot kip | od konjskih kopit do krajcev generalovega klobuka. Lastovke in mrčes Ptičeslovci so izračunali, da ulovi dvojica lastovic, ki še nima mladičev, na mesec okoli 40.000 žuželk. Ce pa gnezdi in ima mladiče, se število ujetih žuželk zviša na okrog 270.000. V resnici, velika je korist, Ki nam jo nudijo lastovice. London Plast ilovice, ki leži pod mestom Londonom, je najboljše sredstvo proti posledicam potresa. Dobro bi bilo, če bi nemara kdo izumil ali odkril še kakšno plast, ki bi London varovala pred posledicami — bombnikov... Učenjaki Večina velikih mož in učenjakov izhaja iz družin s številnimi otroki. In skoro vsi so zadnji ali predzadnji po rodu. To potrjujejo Julij Cezar, Abraham Lincoln, Napoleon, Nelson, Shaw, Foch, Shakespeare in drugi. Debelina ledn V Grenlandiji so merili nekatere ledenike v notranjosti dežele in so naleteli na 300, 600, 750 in celo 1200 metrov debele ledene skorje. Časovne razlike Kadar je v Chicagu poldne je v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu 19.22, v Parizu 18, v Berlinu 18.35, v Moskvi 20.30, v Londonu 18 in v Sofiji 1934. Kupon za brezplačno »Minuto pomenka" štev. 36 I I Jauna tribuna Zakaj m MaginoJ&va črta? Dasi se ne morem prištevati k jezikoslovcem in trenutno tudi nimam za to potrebnih ambicij, si dovoljujem izraziti na tem mestu svoj dvom v pravilnost pisanja naziva, ki ga nosi francoski obrambni sistem vzdolž nemške meje. Na splošno naj najprej ugotovim, da vlada pri nas glede na pisanje tujih imen etimološko načelo, ki ohranja tuja lastna imena nespremenjena. Ko obravnava dr. Anton Breznik v svoji Slovenski slovnici materijo o tujih lastnih imenih, se omeji predvsem na preučevanje grških in latinskih lastnih imen, ne da bi se spuščal tudi v točnejšo reglementacijo, ki naj bi veljala za moderne jezike. Za slednje bi torej veljalo le citirano splošno pravilo, da ostanejo tuja lastna imena vobče nespremenjena. Glede na sklanjo postavlja Breznik sledeče pravilo: V imenovalniku ednine se rabi navadno tuja končnica; odvisne sklone tvorimo tako, da pridevamo na tujo osnovo slovenska obrazila. Ako preidemo zdaj na naš primer iz francoskega jezika, bomo rekli: 1. sklon ednine je Maginot, 2. sklon bo torej Ma-ginot-a in iz tega pridevniška oblika Ma-ginot-ov, a, o. Zdaj pa vprašam one, ki imajo tenkočutno uho za izgovorjavo francoskih besed, ali ta način pisanja res ne odbija? Za povsem pravilno bi smatral tako pisanje tedaj, če bi se končni -t v francoščini izgovarjal ker bi potem v resnici lahko smatral vso besedo kot osnovo. V našem primeru pa je končni -t nem in se ne izgovarja. Zato vzemimo kot osnovo Magino- in temu dodajmo sklonilo, vendar zaradi poudarjenega samoglasnika 6 tako, da privzamemo soglasr.ik j; torej: Maginoja. (Tako tvorbo genetiva singula-ris dopušča Breznik pri Linneju kot tujem lastnem imenu v nasprotju s Francetom.) Od Maginoja pridemo potem naravno k Maginojevi črti. V tem je sicer storjen korak od strogega etimileškega r.ačela. ali v našem ušesu zazveni beseda bolj sorodno izvirni izgovorjavi. N. K. V naši dekaniji je krasna župna cerkev, zidana pred kakimi petintridesetimi leti. Je gotovo med najlepšimi slovenskimi cerkvami. Bila bi v ponos tudi kakemu velemestu, ne le vasi. So pa župljani tudi lahko nanjo ponosni, saj je cerkev delo njihovih rok. Kolikrat ie bilo treba pripel jati kamen. koliko mescev je minilo, da so pripravili opeko, jo žgali in pripeljali na stav- bišče! Koliko je bilo treba n^kopaM peska in pripraviti vsakovrstnega drugega materiala! Les za ostrešje in za cerkvene klopi so darovali kmetje, ki pa tuoi z denarjem niso skoparili in tako največ omogočili, da se je vel'častna stavba dovršila po prvotnem načrtu. Zelo pridno je pomagal pri zidanju cerkve neki okoliški kmet. Tudi lesa je šlo iz njegovega gozda precej. Ko je bila cerkev dovršena, je zase izdražil tudi sedež v klopi, saj si vsak gospodar šteje v čast in dolžnost, da ima v cerkvi svoj sedež. Kadar njega lastnik umre, se da sedež spet na dražbo in na njej včasih doseže ceno tudi čez tisoč dinarjev. Ta znesek se plača enkrat za vse življenje, razen tega pa še vsakoletna najemnina. Ta kmet je seveda plačal znesek, za katerega je sedež izdražil, in še najemnino za nekaj let vnaprej, da pač cerkvi pomore. Poznejša leta je najemnino redno plačeval. Prišla pa je gospodarska kriza in zgodilo se je, da sicer premožni kmet ni mogel odriniti tistih bore par dinarjev na leto za sedež. Plačal ni dve leti. Tedaj mu je rekel mladi gospod dekan, župnik in upravitelj te cerkve, da bo dal sedež na dražbo, češ: »Sai vi tako ne pridete mnogokrat v cerkev. Kmet se je spomnil svojih žrtev zarno in je užaljen odvrnil: »Sai me tudi nikoli več ne bo!« Gospod dekan so pa sedež dali na dražbo. S. Pisma stanovanjske Se vam ne zdi, gospod urednik, da bi bilo treba urediti zaščito stanovanjskih najemnikov? Glejte, kaj se mi je pripetilo: V novi palači sem lani najela stanovanje, ki sem ga prevzela samo pod pogojem, da delj časa ostanem v njem. Saj najbrž poznate pregovor, ki pravi, da mora hišni gospodar stanovanje prvo leto, ko je hiša dograjena, oddati sovražniku. Bivanje v novi stavbi je v resnici precej nezdravo in združeno z velikimi stroški. Prekurili in presušili smo prostore, prečistili, kakor zahteva to higiena, dali smo ga na novo preslikati in opremiti, kakor je narekovala razporeditev prostorov. Iskreno vam rečem, da bi za prvih nekaj mesecev niti zastonj ne sprejela stanovanja v novi hiši, če bi vedela, da bom morala iz njega takoj potem, ko se osuši in uredi. In kaj se mi je zgodilo? Po nekaj mesecih bivanja — pripomniti moram, da sem najemnino, ves čas v redu plačevala in da nisem hišni lastnici dala niti najmanjšega povoda za kakšno grajo in nezadovoljstvo — sem dobila sodno odpoved. Odpovedali so mi samo zato, da stanovanje oddajo neki stranki, kateri je bilo že pred nami obljubljeno, a se ni hotela vseliti, dokler ne bo dobro presušeno in uporabno za človeško bivanje. Ali je prav, da se tako ravna s človekom in po vrhu še z družino, ki je vse svoje imetje žrtvovala obrambi domovine, da mora v tem groznem času ostati na cesti ? Prizadeta Vsaka vojna, vsak opravek na svetu ima svojo posebno strokovno teminologijo in frazeologijo, ki nastaja neposredno iz človeškega dejanja in nehanja in je zmerom vezana na način dela in borbe, na njune tehnične metode. O sedanji vojni so si strokovnjaki ene misli, da po svoji silovitosti in udarnosti, po brzini operacij in količini žrtev, ki jih terja, nima primere v zgodovini. Nemci so svoje nasprotnike presenetili s celo vrsto novih operacijskih načinov in novih kombinacij orožja, a čisto posebno mesto v njenem vojskovanju 2avzema takozvana peta kolona, ki vzbuja zaskrbljenost in pozornost med vsemi narodi Evrope, a se z grozečimi uspehi uveljavlja že tudi po deželah onkraj morij, v Ameriki in pa zlasti v kolonijah vojskujočih se držav. General Molla Od kod se je vzela ta peta kolona, kdo Ji je vzdel ime? Kje so ostale kolone, od prve do četrte? Prvikrat je svetovni tisk v novem pomenu besede zapisal to ime, ko so nemške čete zasedle Dansko in začele prodirati na Norveško. Potem smo čuli, da so pete kolone živahno na delu na Švedskem, Nizozemskem, v Belgiji, v državah jugovzhodne Evrope, pojavile so pe v kolonijalnih deželah zasedene Nizozemske. Polagoma smo razbrali njihov pomen in namen. Ker je sodob- na vojna v enaki meri krvava borba na fronti in živčna vojna v zaledju, igrajo te pete kolone zelo važno vlogo prav takrat, ko padajo odločitve o zmagi. Ime pete kolone samo ni iznajdba sedanjega svetovnega požara, temveč je povzeto iz španske državljanske vojne in njega duhovni oče je Francov general Mola. V novembru leta 1936. so armade generala Franca obkolile Madrid, pakt proti kominterni med Italijo, Nemčijo in Japonsko je bil pravkar podpisan. Prva manifestacija tega pakta naj bi bil padec Madrida, ki so mu generali Francove vojske ločili datum 7. novembra, obletnico ruske revolucije. Komunistične stranke v Španiji takrat že skoraj ni več bilo. Pri zadnjih volitvah v Madridu je dobila okrog 3000, v Barceloni, največjem španskem industrijskem središču, celo komaj 900 glasov. Padec Madrida naj bi se izvršil prav na dan, ko vojaška parada na Rdečem trgu v Moskvi proslavlja spomin boljševiške revolucije. Zamisel je bila v resnici velikopotezna, a čeprav se je načrt ponesrečil, je peta kolona ostala v trajen spomin. General Mola, vrhovni poveljnik Francovih čet pred Madridom, se je tik pred 7. novembrom leta 1936. po radiu obrnil na republikanske branilce mesta, v trdih obrisih napovedal padec Madrida in jih pozval naj polože orožje, da ne bo nepotrebnega razdejanja in prelivanja krvi. — Vsak odpor je zaman, je rekel med drugim. Prva kolona bo napadla Madrid preko Si-guenze, druga kolona od Guadarrame, tretja kolona iz Toleda, četrta kolona čez Jaramo, a peta kolona v sredini Madrida samega Tvorijo jo simpatizerji generala Franca v mestu in samo še čakajo našega signala, da mestna vrata odpro. Napoved generala Mole se ni uresničila. Kolona, ki je udarjala s Siguenze, je bila zaustavljena pri Brihuegi, druga z Guadarrame ni mogla zapustiti svojih postojank, armada iz Toleda se je ustavila pred univerzitetnim mestom, četrta ni mogla zapustiti Jarame. Neprevidnost, v kateri je general priznal, da se v Madridu nahaja Francova peta kolona, je dala skupini ek-stremistov pod vodstvom komunistov povoda, da so vdrli v madridske ječe in po-strelili nekaj voditeljev, ki so jih sumili, da utegnejo biti vodje »pete kolone«. Poslej je zavladal v mestu režim neusmiljenega obračunavanja z vsemi prikritimi pristaši frankistov in falangistov. Zgodovina iz besede, ki jo je prvi rabil general Mola, napravila bridek dovtip. Ko je bila Fran- Minuta pomenita cova peta kolona v Madridu že zdavnaj do kraja iztrebljena, so njeno nalogo — mnogo pozneje, šele v marcu leta 1939., ko je mesto padlo — vzeli nase ekstremisti med branilci. Poveljnik obrambe, polkovnik Cassado, je skušal s poveljstvom na-skokujoče armade doseči mir, ki bi Madrid obvaroval še hujšega. Komunisti so se njegovemu prizadevanju odločno postavili po robu. Njihov upor je vzel obrambi poslednjo trohico moči in Francovim četam odprl vrata mesta na stežaj. DENAR IN SPET DENAR — Moja žena zahteva zjutraj denar, opoldne denar, zvečer denar. — Grozno! Kam pa dene toliko denarja? — Kaj vem? Jaz ji ga ne dajem! PRAVA STRUNA Starejša gospodična pomerja v trgovini klobuk. Vse ji ugaja, le svilena šmarnica za trakom ji ni všeč. Trgovka: »Toda ta cvet vam zelo pri-stoji; napravi vas za deset let mlajšo!« »A tako? Potem pa mi pripnite dva takšna cveta za trak!« Za življenje in za vsak dan D G. Priloženi rokopis kaže ljubko, odkritosrčno deklico, ki so ji njena čuvstva nadvse in ki tega tudi ne skriva. V svojem bistvu je preprosta. Ni pa še notranje urejena in njena odločnost se omejuje le na nekatere stvari. Ker je zelo mehka, jo boste lahko vzgojili, kajti od tega zavisi vaša .sreča z njo. A PROPOS Vi ste razborit dečko, ki kaže precejšnjo podjetnost v mnogih stvareh, vendar je ta podjetnost večkrat podvržena spremembam vašega razpoloženja in zato ni vedno na taki višini, kakor bi morala biti. Zaradi svojih zmožnosti se čutite vzvišenega nad svojo okolico in to ji daste tudi čutiti s svojim zbadanjem. V bistvu ste pa dober človek in zmožen tudi toplega občevanja z ljudmi. SA5ENKA Vi ste dekle močnih strasti, ki pa ne najdejo pravega izhoda-, bodisi ker nimate prilike za to, bodisi da jih skušate sami zatirati. Odtod vaša nezadovoljnost s samo seboj, ki bo z vsakim dnem večja, ki slabo vpliva na vaše živce in s tem na vse vaše duševno življenje. Človeško življenje je podobno vozu. Vanj so vpreženi žrebci — strasti. Ta voz bi se na prvem ovinku razbil, če nam ne bi narava dala vajeti — pameti. Vajeti niso samo za to potrebne, da ž njimi krotimo razpenjene žrcbce, ampak tudi zato, da jih popustimo, kadar je treba, ker .drugače jih žrebci sami raztrgajo in voz življenja gre po zlu. ŽIVLJENJE 2 Vi ste človek naglih odločitev in hitrih dejanj, pri vsem tem pa vam je tuja površnost. Kljub svoji impulzivni in čuvstve m naravi ne izgubite nikdar realnega cilja izpred oči. Družba vam je notranja potreba in čutite se vključenega v kolektiv, ki vas obdaja, vendar z neko rezervo. Radi bi namreč imeli v družbi vodilno mesto. Izberite si tak poklic, kjer bodo prišle do veljave te vaše lastnosti. BENUE Spreten, toda površen in lagoden človek ste. Vse bi hoteli hkratu rešiti in brez velikega truda. Notranje ste še dokaj harmonični. V življenju boste imeli še precej sreče, to pa zato, ker nimate velikih zahtev in ste z malim zadovoljni. ZIMA 18. Pisava kaže v stremljenjih osamljenega človeka, ki se je iz svoje notranjosti dokopal do lastne podobe življenja. Vaše erotično življenje je skromno, zato so pa tem bolj razvite duševne zmožnosti. Vaše življenje bo v glavnem potekalo mirno, ker pri vas pamet vlada strastem. ZORA 13. Ta človek je nekoliko bahav in rad govori, najrajši o sebi. Nagnjen je k udobnosti, toda kljub temu ni len. Bolj radodaren je ko skop. Ce se mu kakšna stvar zdi truda vredna, položi vanio vso svojo voljo in vztraja do konca. Zahrbten nI, in kar govori, to tudi misli ROSE ANNY 31. Vi ste skromna in odkrita ženska. Vse. kar delate, mora imeti stvaren cilj. On je nekoliko vedrejšega značaja ko vi, bolj širokogruden in manj skromen. Ce bosta oba nekoliko opilila svoja značaja, bosta lahko izhajala. HONOLULU — JOKOHAMA 97. Vi ste mož dela. odločne volje in vztrajnosti. Kar ste se namenili izvršiti, to tudi izvršite in slabo bi naletel, kdor bi se vam drznil ugovarjati Za družbo vam ni dosti mar. Priloženi rokopis izdaja preprosto, dobro osebo, ki ie nekoliko konservativna v mišljenju in dejanju. NESREČNA ROŽA V današnjih dneh je res težko dobiti službo in čisto razumem vašo potrtost, toda pomagati vam ne morem Zagrabite za zdaj za vsako delo. ki se vam nudi, in potrpite. dokler se časi ne izboljšajo T laži naj vas misel, da niste sami v takem položaju. L. AZKUIN. Kaša Urama — simbol nalife Uni Ob koncu Rogozovih gostovanj v Nestroju in »Hamletu« V ljubljanski drami Bobe?? poje za vse široke mestne sloje, da »je življenje kot birič, zato naj vzame ga — hudič!« To pesem je na moč zabavna, za čase naše res pripravna; gospe in dame in gospodje jo žingajo po taktih godbe. Le to je škoda, da v resnici ne znamo biti taki tiči kakor so v igri Rogoza, kjer vse odlično se konča. Naj mlado bo ali pa staro, vse pleše in ima se rado, na koncu so kar tri poroke .in to takoj, ne na obroke. Pa naj si danes kdo usodi, gospoda, saj se ne spodobi, da bi se med seboj ženili na tej prostrani zemlji gnili... Dva tedna tndi že igra uajii Kogoz v drami Hamleta Ce so bili zabavni »Tiči« — prijetni niso baš — mrliči. Princ danski v »Hamletu« bori se za čuvstva ljudska in pravice. Zaman! Ker zloba je velika mogočnežev strašna odlika. A kaj, če Hamlet, princ, modruje, ko si lobanjo ogleduje, da puder in ne šminke kila ne bo od smrti nas rešila! Kdor to v življenju uvažuje, kot mrtvec je ali še huje: ne prideš ne korak naprej, pa še tak čisto vest imej! A zdaj res kar preveč zašli na stran od glavne smo poti: ha, danes sliči pol sveta prav zadnji sliki »Hamleta«. Mrliči tam, mrliči tu ... Zato pa hvalo poj bogu, da so na svetu še hudiči, ki včasih znajo biti — tiči! —hi— Hože-zdravilo Krhlika (lat rhamnus frangula a'nus) aH kačje grozdje raste v vlažnih gozdovih in po grmovjih Grm ali drevo je brez trnja, s tankimi, premenjalnimi vejami in ima temnorjavo. belo pikčasto skorjo z rumenim mlekonv Listi so gladki, celorobi in eliptično zaostieni. Cveti so majhni, zelenkasto beli in ;toje po dva ah trije v listnih pazduhah. Jagode so grahove velikosti, najprej zelene, potem rdeče, končno so pa zrele blesteče črne barve Krhlika cvete od maja do junija, drugič pa od avgusta do septembra Jagode nabiramo septembra in oktobra, skorjo pa od maja do junija. Listje je slabo dišeče, skoraj pa sluznata, nekoliko sladkasta in grenko zagoltna. Čaj od skorje (20 do 30 g na pol 1 vode, ki se kuha pol ure) se pije kot odvajalno sredstvo. dalje proti mrzlici in glistam. Pred uporabo pa je morala biti oluščena naj-man> dve leti. Proti jetrnim. žo'čnim in vraničnim boleznim, proti zlati žili in vodenici pijemo vsaki dve do tri ure po eno polno žlico tega čaia. Oparek sveže notranje skorje uporabljamo za izmivanje proti garjam in grintam. Navadni lan (lat. linum usitatiss':mum) je gladko, pokončno steblo z ozkimi, suli-častimi listi in modrim cvetjem. Cvete julija in avgusta. Laneno seme se najira avgusta. Okusa je sladkasto sluznatega. in ni ma nikakega vonja Kot čaj se uporablja (eno čajno žličko stolčenega semenja kuhanega na čaši vode) za odmakanje sluza in služi dobro proti prsnemu katarju, pljučnim boleznim, proti razdraženosti prebavne cevi, spolnih in sečnih organov, kakor tudi proti kašlju in hripavosti. Neraztolče-no seme, kuhano na vodi in precejeno skozi krpo, je izborno sredstvo proti želodčnim in črevesnim tvorom, želodčnemu in mehurnemu katarju in driski. Laneno oljno milo odvaja pri zaprtju. Uporablja se (tri jedilne žlice ianenega olja, eno jedilno žlico kuhinjske soli, tri čaše kamiičnega čaja in 10 g mila) za klistir proti zapeki. Pri opeklinah jemljemo dva dela Ianenega olja in en del mandljevega olja. S to mešanico mažemo opečene dele ali pa polagamo krpice nanje. Črno grozdičje (lat. ribes nigrum) ali ribez se nahaja običajno po vrtovih, sem ter tja tudi divji ob bregovih. Listi so tr: do peteroloputasti ter imajo na spodnji strani oljnate žleze. Rumenkastozeleno cvetje je ob robu rjavordeče. Jagode so rjavočrne ali pa črne. Ribez cvete v aprilu in maju, jagode pa dozore v mesecu juliju. Vsa rastlina, les, listi in plodovi imajo poseben, aromatičen vonj po stenicah, ki ni vsakomur prijeten. Zrele jagode so sladke ter imajo stenični okus, ki se pa izgubi pri vkuhavanju s sladkorjem. Caj iz listov (15 g na pol 1 vode) je prav dobro sredstvo proti slabi prebavi, protinu, glavobolu, vodenici, revmatizmu in za-gačenju. Vejice se kuhajo 10 minut Tinktura (plod namočen, v žitnem žganju), učinkuje izborno proti bolestnemu pritisku na vodo. Uživa se vsak dan po 1—2 jedilni žlici. Zunanje se uporablja za pre-prečenje vnetja ran. Jemljemo obkladke, namočene v zavrelici listov in mladih vejic. FRANCE LOBODIKA: Z gališke fronte Na Galicijo se je nizko spustila megla. Iz nje je pršelo in pršelo brez prestan-ka. Tako že celih štirinajst dni. Po rovih se je cedila voda, pota so bila razmočena, provijantni vozovi so ostajali v blatu. Redko se je mogel slišati kakšen strel puške, nihče ni obračal pažnje nanj. Naše puške so bile že rdečkaste od rje. Bilo nam je vseeno, ali bomo zmagali mi ali Rusi, ali bomo morali bežati mi ali oni. Ni pa nam bilo vseeno, ali bomo še naprej takole klavrno čepeli v rovu aJi ne, ali bomo še naprej takole lačni ali ne, ali bomo še nadalje takole mokri ali ne. Vlaga najn je lezla v kosti. Nič ni prijetnega, čepeti napol premočen v rovu in bita tako lačen, kakor smo mi bili. Obroki hrane so se vedno bolj redčili. Kdo ve, kako daleč zadaj so kje stali vozovi z moko, ki jo je kvaril dež, mi pa smo bili že tri dni navezani na železni obrok, ki ga je še za en dan bilo premalo. Nikomur se ni nič zljubilo. še govoriti ne. Sedeli smo pod nastrešnicami, zatopljeni vsak v svoje misli. Ravnodušni smo bili do vsega. Da bi le sonce posijalo, smo želeli in sanjali o komisu in polnih kotlih, ki se je kadilo iz njih. To ubijajočo enoličnost je nenadoma razbilo grmenje topov, šrapnelske krogle so žvižgale najprej daleč pred nami, potem so začeli šrapneli pokati bliže našim ramam, dokler niso začele krogle žvižgati nad našimi glavami. Sem ter tja je kakšna krogla padla tudi v rov. Nato pa se je ci'j ruskih topni čar je v premaknil ne- kam nazaj, za naše hrbte. Mi pa smo se v rovih stisnili v dve gubi in čakali, kaj bc. Naše topništvo je sprva krepko odgovarjalo, potem pa je pod točo ruskih grannt počasi utihn ^o. Utihnili so počasi tudi ruski topovi. Zdaj se jc slišalo, kako jc preko rova zdaj pa z1*j zažvižgala krogla puške. Po hitro oddalju-jočem se, zelo rezkem, sikaječem %la~u letečih krogel se je meglo sod ti, da so Rusi že blizu. Vsak cd nas jc nosil globoko v sebi tajno misel. Sicer smo vsi v vodu bili Slovenci, vendar, kdo ve, ali ni med nami kdo, ki bi našo misel hotel izdati lastnikom, zagrizenim Nemcem. S takšnim poželenjem smo mislili na velike ruske vojaške posode, k' smo iih videli pri ruskih vojakih, padlh v naše ujetništvo. Kako veliki morajo biti ruski deleži! Nihče ni ničesar nikomur govoril. Toda že kakšen pogled, ko se je oko le za del trenutka zasvetilo, je izdal tovarišu, da se nekaj podobnega kakor v njegovi glavi kuha tudi v tovariševi. Nevarno je bilo tiste dni govoriti, ka.r je človek mislil. Ubogi Peter! Ta na.š sotrpin je rekel le, da imajo Rusi večje kotle, kakor so avstrijski. Morda ni on pri tem mislil nič posebnega, a našel se je nekdo, ki je to slišal in dostavil. Peter je prišel pod pre-ki vojni sod. V desetih urah je že ležal s šestrakt prestreljenimi prsi. z apnom polit, v jami, ki mu je bila določena za grob. Eno je. umreti v rovu. prestreljen s kroglo, ki je priletela od tam da'eč, z one strani. Dokler človek ni zadet, lahko upa: saj me še ne bo. Ako je zadet, je že tako vsemu kraj ali pa ga ranjenega poneso z bojišča Nekaj drugega je. stati kraj jame, ki si si jo moral sam izkopati za grob, in čakati, kdaj bo na nadporečnikovo povelje švgnil egenj iz tistih strašnih še-sterih nabitih cevi, ki zijajo tamle, trideset korakov pred teboj, še toliko ni bil uadporc^nik obziren, da bi obsojencu zavezali oči n dal znak za ogenj z mečem, kakor bi to po predpisih moral storiti. Da bi vsaj hrana prihajala v redu! Mi smo bili lačni, lačni. In ta prokleta megla, ki iz nje rosi, da je prekleta tisočkrat! Rusi so morali biti že blizu. Naši so se že umaknili. Rovi levo in demo od nas so bii že prazni. Mi pa smo pritajeno čepeli v svojem in naše misli so mrzlično begale som in tja. Zciaj zdaj bo prilika, da se znajdemo med Rusi! A Rusi so 2e tekli na naskok, čuli srno vpitje, potom pa tudi udare čuturic ob nožnice za bajonete. Tedaj smo se dvignili. Vsi naenkrat, boječ se vsak, da kdo ne vidi v njegovih očeh izdajalske misli, smo izšli na prednji strani iz rova, kakor na povelje. Obrnili smo puške s kopiti navzdol, v znamenje. da se predajamo, in se dali razorožiti. Eden od naših je pa le ostal v rovu. To je bil Avgust, doma iz Zagor6. Sedel je v rovu na banketu in mračno gledal predse. Naslonil je glavo na roke in roke na kolena, preko katerih je ležala tudi njegova puška. Menda ni opazil, da je rov že prazen, ali pa je morda mislil, da bodo mi odstopili, on pa bo sam osial v rovu in se potem predal. Mogoče se je popolnoma predal apatičnosti? Naj bo, kakor hoče, ko nas je ruski poveljnik vprašaj, ali je še kdo v rovu, smo mu odgovorili, da je še eden. Poveljnik je vzel a seboj dva voja- ka, ki sta držala puške tako, da bi lahko takoj streljala, in vsi trije so se oprezno približali robu rova. Poveljnik je naperil v Avgusta revolver in zavpil: »Predaj se!« Ta ie skočil, pustil, da je puška zdrknila na tla in dvignil roke. Poveljnik s eje spustil k njemu v rov, mu pregledal žepe. ali nima morda kje kako bombo ali revolver, ki z njim namerava kaj obupno junaškega. Tudi mi smo stopili bliže, v strahu zanj. Zdaj so naša čustva bila že svobodna. Avstrijski preki sod je bil že na oni strani! Mi smo se predali svo jevoljno, Avgust pa je sam ostal v rovu. Zdaj, ko je bil preki vojni sod že daleč, je bilo vsakemu od nas žal. da ni Avgusta povabil s seboj. Tako hitro je prešel oni moreči občutek nevarnosti, ki nas je tlačil že toliko časa. Ko se je Rus prepričal, da nima Avgust nobene posebne namere, je vtaKnil samokres v tok, pozdravil Avgusta s prisrčnim: »Zdravstvuj, tovariš;« in mu krep ko stisnil roko. Potem smo ga obstopili tudi mi in onadva Rusa s puškama, ki sta jih dvignila na rame. čestitali smo mu, kajti mislili smo že bili, da je izgubljen. Tudi Avgust sam je bil v strahu, ko nas je zagledal med Rusi brez orožja, češ, mi smo se predali njega bodo pa ustrelili, misleč. da se noče predati. Bil je še bled, ko je prilezel iz rova Na srečo je bil ruski poveljnik zelo razborit. še zdaj mi prešine dušo nekaj toplega, kadar kod i se spomnim tistih iskrenih, dobrih modrih oči, ki eo pač bile bolj sinje od neba, ko je to najbolj jasno. Mislim, da je prav tako tudi Avgustu ia vsem najinim tovarišem ob pomisli na tiste trenutke. Res, globoka je ruska duSa! Užitek — skeleča rana naše vasi s egova pravica »Ti očeta do praga — sin tebe čez prag!« Prvo je grunt. Potem pridejo postave, Bog pa je zadnji. Takšna je kmečka postava. Nikjer ni zapisana, nikjer dovoljena. V vseh deželah, pri vseh narodih in v vseh verah pa je bila in bo ista, dokler je zemlja osebna last človekova. Tako se glasi uvodni motto Kačevega romana »Grunt«. V resnici je zavest lastninske posesti v našem kmetu močno zakoreninjena. »Tole je moja zemlja, to so moje njive, to je moj svet. Vse tole je moje, moja hiša, moji hlevi, moje kašče, moje žito, moje vse. Tule je moj ded oral, koder danes orjem jaz; od pamtiveka so tole našo zemljo naši veli orali in meje nriše posedti so tako rekoč od vekomaj do vekomaj!« Sicer je lepo in prav, da se č'o-vek povsod in v vsem bori in se moško poteguje za pravice svoje zemlje in svojega rodu, da se mu dobrine, ki jih ustvarja v potu svojega obraza in s trudim svojih žuljavih rok, svete — gorje pa, trikratno gorje tistikrat, kadar se mu za-nesna ljubezen izpremeni v pogubno strast, ki slepa in sebična seje razdor in sovraštvo, ki nad lastno krvjo gromadi zločine, porojene iz lakomnosti in podobnih grehot ter ziih nagnjenj trdega srca! žalostna usoda preužitkarjev nam nudi prečesto-kr.it dokaz, da je tako. Jakob, iz Doline doma, je bil svoje dni ruiuaniflue! Gibanja snemamo z najkrajšim časom, ki nam ga dopuščajo svetlobne prilike pri določenih zasionkah Nesmiselno je objektiv zasla-njati Doij, nego je potrebno, da dobimo polno ostiino v najvažnejših delih motiva. Ce delamo torej samo z najbolj nujno za-sionjenim objektivom, ki nam da tako razdeljeno ostrino, bomo v večini primerov lahko osvetlili s krajšim momentom, nego bi ga gibanje samo na sebi zahtevalo. Toda tc ne škoduje, ker nam daje krajša osvetlitev večje jamstvo, da gibajoči 5?e predmet na sliki ne bo irnel v kateri koli smeri dvojnih o orisov. Pomisliti moramo, da so primeri popolnoma enosmernega in nesestavljenega gibanja zelo redki. Teoretično zadostuje n. pr. za snemanje kakšnega tekača v smeri proti kameri ali od nje stOi.ir.ka do tristotinka sekunde. Če pa pomislimo, da se tekač ne giblje samo v smer: proti cilju, temveč da se mu telo, roke in noge gibljejo v najrazličnejše druge smeri in to deloma zelo hitro, sunkovito. bomo morali osvetliti vsaj petstotin-ko sekunde, da dobimo tudi te gibe ne-premaknjene. Vsi poznamo posnetke ska-kačev, ki so v celoti sicer ostri, toda ta Toka ali ona noga je zabrisana. Da se izognemo takšnim neprijetnostim, moramo osvetljevati pač krajše, nego bi bilo potrebno, če bi morali upoštevati samo gibanje v eno smer. So pa seveda tudi nekateri primeri, da moramo gibanje posneti nalašč z nekoliko daljšim momentom in nalašč malo zabrisano. To velja n. pr. za posnetke slapov in žive vode sploh ali za posnetke gibajočih se vozil. Prekratki momenti bi tu ne bili umestni, ker bi popolnoma ostri vodni curki, pršeče kaplje itd. v prvem primeru delali vtis, da smo snemali zaledenelo, ne pa gibajočo se vodo, v drugem primeru pa bi iz popolnoma ostrih Kolesnih prečk ne bilo razvidno, da se je vozilo med posnetkom premikalo (izjemo delajo tu spet vprege, pri katerih posreduje vtis gibanja drža vpreženih živali). Vsekako nam ne bo škodilo, če si zapomnimo nekoli najdaljših osvetlitev, ki so še dopustne za različne premikajoče se predmete. Mirno igrajoče se otroke in mimo stepajoče osebe moramo snemati rajrnf.nj s petindvajsetinko sekunde, bolj razgibane otroke in cestne prizore z eno petdese-tiko, kolesarje v ne prehitri vožnji, skakajoče otroke, cestne železnice, rastline v navadnem vetru s stotinko sek., avtomobile in kolesarje v precej hitri vožn;"i, jezdece, ljudi v teku, drevesa in rastline v viharju z dvestotinko do tristotinko sekunde, hitre športe s pestotinko do tisočir.ko. če so gibanja enosmerna, in sicer naravnost proti kameri a!i od nje, vzamemo lahko dvakrat daljše čase; če gredo sp^redno s kamero, pa vzamemo, če nam je le mogoče polovico krajše čase. Če si izdelujemo filtre sami steklenih šipe vsaj v začetku, dokler se kanadski balzam malo ne posuši in strdi, ne smemo stisniti skupaj z lesenimi sko-bami. Te iztiskajo namreč pod seboj balzam ven. Bolje je. aa obtežimo filter enakomerno čez vso površino z na pretežko utežjo, n. pr. polkilogramsko. če se pozneje med sušenjem pojavijo med šipami zračni mehurji, pa lanko uporabimo enakomerno okrog šip porazdeljene skobe, ki boelo te zračne mehurje iztisnile. V ostalem se nastajanju zračnih mehurjev najbolje izognemo na ta način, da kanemo kanadski balzam ne čez vso šipo, temveč le v njeno sredino, potem položimo drnsro šipo nanjo in rahlo pritisnemo, da se balzam sam razširi v mertoru med niima ter odganja zrak. Filtri nai se sušijo v toploti 40 do 60 stopinj Stare zleoljene filtre, ki bi dobili zračne mehurje, poskusimo rešiti na ta način, da iih damo med skobe in položimo za nekoliko dni na toplo. Zveza s!ovenskih fotoa?natrr?k'h društev ima svoj 2 redni občni zbor v nedeljo 9. junija ob 10. dop. v lokalu Foto-kluba Ljubljane. Odbor Osrednje sl:kovne zbirke ZS^ * ima zadnjo sejo v tekočem poslovnem letu v sredo 29. t. m. ob 20. isto tam. Fotoklub Ljubljana, člani žirije so vabljeni, da pridejo danes ob 20. k zbiranju slik za Debrecin. Drugi in zaključni sestanek žirije bo v soboto 1. jun V torek slikovna kritika, v petek običajni članski večer, v nedeljo izlet. dober, trden kmet na svoji precej obfirni domačiji, ki bi se ji že kar lahko reklo grunt. Pridno je delal od zime do jeseni, sejal, da je potlej spet žel rumeno pšenico s širokih njiv. Popravil je hišo svojega očeta, postavil nov hlev, napeljal vodo po pravi poti, poskrbel se za to in ono, poplačal dolgove s prigaranim, tako rekoč od ust odtrganim denarjem, pa mu je še celo Kaj ni tale sklonjeni, sivolasi starček, ki pe>časi krevsa ob palici čez prag okrajnega sodišča, oče Jakob? Toda, ali se ni močno izpremenil ta čas, odkar je vzel nase breme preužitkarja? Postaran obraz že na prvi pogled ne razodeva srečnih dni od-počitka. Pred sodnikom stoji in z drhtečimi rokami razgrinja ubožni list. «*<£npei amentno. v odigrala v polju. Poseb-S igri pokazalo nobeno mo-oač tekma z vsemi značil-|točkami in goli. Ne glede nila fair razen enega sa-ki ga je zakrivil jeseniški Razen enajstmetrovke za |elezničar zastreljal, je mo-v 28. min. drugega pol-jasno zapustiti igrišče, po temle vrstnem redu: v 16. min. Turk. v 19. v 27. min. Turk do pol-domačini zadeli v gol še Šlandekar v 11., Pocajt v 19. minuti. domači sodnik g. Kopič. e mladina Železničarja v i zmagala nad mladino doknadili izgil neodločen. Sodil je g. Veble iz Celja. Celje. 26. maja. ijvenstveni tekmi SNZ z sfSšsitvo ISSK Maribora danes eno zmagalo na Olimpo-Gaberju. tehničnem pogledu znatno Mne. Njihov napad pa je nekaj denarja osm vendarle premalo odlo-ozenil se je ne;0 sta Se dobro uveljavili kdaj več rok pri '..u .-.^c+a. ime in domačija. Dobil je nasieuiri*«^ ie sinu. pa še dve hčeri povrh, ki jima je dote odštel in sta se primožili v sosednjo faro Sin je ostal doma, dedič, bodoči gospodar Tako je čas mineval, oče Jakob se je že močno postaral skozi leta, sin pa je rasel in dorasel v moža, da sta ga bila vesela oče in mati. To je bilo v dobi sinovega fantov&nja. Sin je precej popival tiste dni in se motovilil okrog deklet, pa si je oče Jakob mislil svoje. Mlada kri, kaj se hoče! Zdaj naj se iznori, ko je čas. Jaz bom tako kmalu izpregel. Star sem že in kolena mi klecajo. Potlej bo moral resno poprijeti, vzeti bo moral breme odgovornosti in težkega dela na svoje rame. Kaj se hoče, takšna je ta reč! Stari rod odmira in daje prostor novemu, zmerom je bilo tako in zmerom bo, dokler bo grunt stal — in grunt je večen. Potlej pa se je zgodilo, da je Jakobu umrla žena in življenje na gruntu se je čez noč preokrenilo. Sin je Jakobu naznanil, da se kani oženiti. Prej najbrž niti ni mislil na to reč. pa ga je najbrž dekle pregovorilo pravi čas. Reci očetu, naj ti da posestvo v roke. In poročila se bova. Prigovarjala je še mati, kajti polakomnili sta se lepega posestva, saj jima na zadolženem roelnem domu ni bilo z rožicami postlano. Oče Jakob ni dosti okleval Domačijo bo predal sinu, naj gospodari, kakor se mu zdi. če je njegove krvi, se mu ne bo streha sesula nad glavo, šli so k notarju in sklenili perodbo. Tako in t«ko Oče bo imel kot pri hiši do smrti, toliko živil na leto, toliko mleka, toliko jajc. toliko moke in kolin in vsega. Zapečateno sklenjeno. Sin se oženil, mlada je zsgospodinjila na svojem novem domu. Ostale nogometne tekn^: Konec juniorskega prvenstval|=^ v Ljubljani LJUBLJANA: Hermes jun. : Ijana jun. 1 : 0 (0 : 0). Presene^ zmaga Hermesove mladine nad en tekmo je juniorsko prvenstvo v lX ljani zaključeno, in sicer tako, ds najboljša tri junioiska moštva Ljul-ne, Hermesa in Marsa — Mars ji» Grafika jun. 3 : 1 (3 : 1). Prijatelj! tekma kot predtekma prvenstvene ? me med Marsom in ČSK. — Korot; Svoboda 5 : 2 in Svoboda jun. : K'' tan jun. 2 : 2. Dve prijateljski igr| igrišču Korotana. Bjelovar: Gradjanski ŠK : Vara ski ŠK 4 : 1 (2 : 0). Finalna tekr pokrajinsko prvenstvo ZNP. sem Zagreb: Železničar : Ferraria*"^ (1 : 0). Tekma za prvenstvo Zrpotrdi m°Železničar postal prv«ka, za katerega sem se s a... inezom izgovoril in dal potrditi in ui~. y,jdobriti ori notarju.« (Pogodba predložena) »Domenila sva se s sinom, da mi bo dajal hrano trikrat na dan, na kar je on pristal brez ugovora. Pa se je sin zelo izpremenil, odkar je prišla mlada k hiši. On ni zloben človek, toda žena in njena mati ga ščujeta. češ ne dajaj mu hrane, saj ni za nobeno rabo pri hiši in naj crkne. Mene pa v resnici hudo muči revmatizem in se komaj vlečem ob palici in nisem več za delo Prve mesce mi je snaha še kuhala, poslej pa mi je nosila ostanke starih, dostikrat že pokvarjenih jedil, ki bi se jih še pes ne pritaknil. Zadnji čas mi pa sploh več ne kuha. in ko sem zaradi tega oporekal ter se pritožil pri sinu, mi je dejal da tudi ne zaslužim jedi, da jedo samo tisti, ki delajo Za lenuhe in zapečkarje njegova žena ne kuha. Naj se živim od tega, kar sem si prihranil zase na njegov račun Ta prihranjeni denar da je njegova last in Če mu fra izročim, potlej bo spet vse dobro, četudi sem bil jezen na sina, sem mu dal ves svoj denar in bilo je tega denarja šest iurjev. Samo da bo mir pri hiši, sem si mislil pa mi je bilo takoi žal Razmere se namreč niso prav ni izpremenile. Tudi zdaj mi ni snaha kuhala, le včasih je poslala k^k^-no vodeno juho in kos kruha in še to z očitki, da sem za samo napoto pri hiši da bi samo iprfpl in spal onadva morata na varati od dneva do noči. K?kr>r Ha r>p bi bil enr0' o<*M°set let za to H?> ^d®i Tn vp""»m rv>ri streho Jo^i^n {n iim.T &e jajca bi žrl, starec prekleti,« mi je žugala snaha in še potlej vpila nad sinom »Stran mi ga spravi, iz hiše ga daj! Jaz ga ne bom trpela! če ga ne boš ti, ga bom jaz!« Krompir so mi dali, pa toliko, da bi ga še za teden dni ne bilo zadosti, zdaj so mi ga pa tudi odtrgali, to se pravi, da mi jedače sploh več ne dado. Zadnjič enkrat sem prosil sina, naj mi da nekaj dinarjev za tobak, saj sem mu vendar dal ves svoj denar, on pa se nič ne drži tistega, kar sva se zaradi kota pri notarju zmenila Pa se je snaha takoj vtaknila vmes, češ: »Zdaj mu pa še denar dajaj, staremu. Naj si ga zasluži. Zastonj ga trpimo pri hiši; zdaj bi rad pa še luksus uganjal na naš račun!« Pa mi je potlej sin vendarle dal za tobak, toda snaha ga je ves čas zmerjala zaradi tega. Da je za-pravljivec, da mi daje pot uho in da naj že crknem. Ali da kanim mar do stotega leta živeti? ...In zdaj prosim visoko se>dišče, naj moje pravice užitka tako razdeli, kakor je zapisano v pogodbi. Kajti sicer mi ni več živeti.. .< Tako se odkriva v zaslišanjih, izjavah In iipoveelih vsa bridka usoda bednega preužitkarja, ki ga lakomne strasti njegovih najbližjih počasi ugonabljajo. Zdaj se pravda šele pričenja. Poklicana sta sin in njegova žena pred sodnikovo mizo. Oba i tajita ln se izgovarjata, češ letina je Blaba, davki zmerom večji in otrok je tudi že pri hiši. Dasta očetu, kolikor moreta. Vsi morajo potrpeti in si odtrgavati od ust. Kadar bodo več pridelali, bodo tudi več dali. Oče da samo godrnjajo in tudi nič ni res, kar izpovedujejo. ___ »Ja, kaj pa vendar mislijo.« se obregi.e pred sodnikom žena, oblastna ženska z rokami ob širokih bokih. Njene oči so mrzle in srepe in zmerom malce objokane. »Kaj nemara mislijo, da bodo bog ve kako gosposko živeli na stara leta! Damo jim vse. kar jim moremo dati. Tako je!« Od strani ošine moža z nedvoumnim pogledom in mož pokorno iz jeclja za njo: »Tako je!« Toda priče pravijo drugače. Nič ne pomaga izgovarjanje. Pravica se nagiba na Jakobovo stran. »Še premalo je povedal stari. Tako delajo z njim kakor s pritepenim psom. Zato bom šla pa še danes stran iz hiše. Vse. kar je prav,* pripoveduje dekla, ki jo je življenje pri tujih ljudeh naučilo ločiti resnico exl laži. Končna še pregled premoženjskega stanja. Domačija je brez dolga, zadosti dobro žive in letina nikakor ni bila takšna, da bi prikrajšala preužitkarja za en sam kos krompirja, za en sam rumenjak. Sodnik daje pošteno lekcijo grešnikoma in razsoeii. Pri najmanjši pritožbi bosta naj-strože kaznovana z denarno globo, pa tudi z zaporom. Oče Jakob je zmagal. Pravica je z njim. Živel bo spet človeka vredno življenje. A)i pa se bodo že danes ali jutri človeške strasti spet razdivjale, kajti strašno, vse preveč strašno je pasti v roke zlim, lakomnim ljudem. In človek se v svojem bistvu nikoli ne izpremeni. L- K. Modelarstvo se Dne 5. maja je priredil oblastni odbor Aerokluba v Ljubljani propagandno modelarsko tekmo, katere so se udeležili tek-' movalci iz Kranja, Novega mesta. št. Vi-■ da, Ježice in iz Ljubljane. Dve leti je preteklo, ko je bila jeseni 1. 1938 modelarska tekma, ki je še pokazala da je slovensko modela rstvo na najnižji fazi razvoja. Tedaj je nastopilo komaj 20 tekmovalcev Modeli sami, razen nekaj Izjem, so bili začetniški. Vendar se je že po kazal močan vpliv mednarodnih modelarskih tekem za pokal Nj Vel. kralja Petra ti. v Ljubljani. Ta prireditev je vse jugoslovensko modelarstvo usmerilo na novo pot. ki drži v angleško, ameriško in francosko Šolo Po vseh krajih Jugoslavije se ie prav tedaj razvila živahna propaganda za to panogo sinjega športa. V Beogradu je bil ustanovljen z državno podporo tečaj za modelarske učitelje, ki so po končani instruktorski Soli ponesli svoje znanje vsej mladini, navdušeni za letalstvo. Tudi pri nas v Sloveniji smo začeli z delom. V vseh večjih mestih so bili ustanovljeni podmladki Aerokluba, katerih glavni smoter je bil širjenje mode-tarstva ln navdušenja za letalstvo. V Ljubljani je bila ustanovljena osrednja mode larska sekcija, katere naloga Je bila. da skrbi za smotrni razvoj modelarstva. Njeno delo je popolnoma uspelo. Dne 5. maja je sekcija priredila tekmovanje propagandnega značaja, da se vidi. kakšen na predek je bil dosežen z dvoletnim delom Razpisano je bilo nagradno tekmovanje motornih in jadralnih modelov. Pred tekmo je bilo prijavljenih 98 tekmovalcav z različnimi modeli. Zaradi nestanovitnega vremena se je javilo na startu 74 tekmovalcev. Izmed modelov je bilo 8 motornih in 66 jadralnih — torej pozitiven odziv Tekmovanje, ki ga je z bodrilnim nagovorom otvoril predsednik Aerokluba dr. Orel, je trajalo ves dan. Izvedenih je bilo nad 200 startov. Odlična organizacija sodniškega zbora je poskrbela, da se je kljub nekaterim oviram in velikim navalom zaključilo že pred večerom. Po tekmah so tila razdeljena praktična darila, ki so "azvese-lila marsikaterega modelarja ln ga izpod-oudila k nadaljnjemu še bolj sistematičnemu delu. Rezultati so bili naslednji: A. Motorni modeli: 1 Aleksander Skale, I. drž. realna gimn. 212.5 točk; 2. Ivan Marinček, L drž. realna gimn. 124 5 točk: 3. Leopold čampa. učiteljišče 32.5 točk. B. Jadralni modeli (visokozmožni): 1. Dragan Kober, I drž. real. gimn. 297. 2 Anton Smole, št. Vid 264 3 Aleksander Skale, I. drž. real. g. 190 4 Mitja Leber, Kranj. 167, 5 Dušan škrlep, Ježica 138 točk Kakšen napredek smo opazili pri tekmovalcih? Začnimo pri motornih modelih. Tekmovalo ni piti deset modelov te skupine. Vsakdo, ki bo primerjal število tek-rru^očih jadralnih modelov z motornimi, bo opazil veliko razliko. Pri nas je izdelovanje motornih modelov zelo slabo napredo- « w ff&t jrt- Ti * M' Sto|! Stoj! Kakršno te vid m sedai ostani mi takšna vskomai v soominu! Z usten se ie odTsa! Dosledni? navdahnjeni zvok — oči več n? blešče in ne le skečejo — utriDlieio obremenjene od sreče. od blažene zavesti ti?t= lepote ki se t: io ie oosrečilo izra7;t' tiste lercte za katero kakor da izteen i c s svo^e 7ma?oslav ne. svoje onemo^e r_k°! Kakšna svetloba tarrš^. in č;ct~iš-> ci sončne svetlobe se j? r^/lils r>-> vseh tvojih udih. po najmanjših gubah tvr;i° cb-leke? Kateri Bos je s svoj:m bož^iočlm d bom odvali] nazai tvo'e razsuje k dre7 Niegov poliub £?or: na tvoi^m obrazu pobledelem ko marmor Tu ie — odkrita lama talna poezije, življenja liubezn:! Eto je. evo je. nesmrino-ti! Druge nesmrtnosti ni — in is ni treba Ta trenutek si ti nesmrtna. Trenutek mine — in ti si ronst šren oe-nela ženska otrok . T"da kai tj mar! Ta trenutek si nastala višja, vzrasla iznad vse?a prehodnega ča?na?a — Ta tvoj trenutek se ne bo končal n;koli Stoj! In daj. da bom deležen t v'-•je nesmrtnosti pusti da kane v moio dušo odsev tvoje večnosti! s 2 32 tez$i:i>2 trajevall K^ko m-re včas'h n:čeva malapk-st člo-v?k~ vs-ga p- eob "a-"'ti Ves -a^šlien fpti šel rx> vel'ki ce-ti T?'ke s1l-tni° s^> mi st skal - prsi. Otn-žnc.st se me ie l~t'la DviTtp sem P1^ ~o P-«-* n-i&n^i rn^d dverr.n v~s'arr>a v!=-V"^ t polov i' k_t -+re'a vh.ai^a ce~'a v daMivo In pre'*"i nj-> n-°ko 'iti? ceste dot:~+ 1ro-T.ki" od me"e is v~a nia se-n sam obču- t:l In nni ^e rad hito: kr-*' nrM ia~treb. — Tricto r^ga^h — še se bomo bo'e,-ali! PFS Dva sva v mH oes in jaz Zu- na< tul; burja P-vS ppr?-' v"'* ""n1' — ?n m' o1"d ra- ••f-n.ost v oč: Tud"' iaz d^da^n nirmu v oči. Op kakor d5 m' ho?e pp1*ai rvov^drt' "-r-m le br"1'' be^od je ram^fa ceb'3 ne " -ne — t''da f*a r-z"p>em. Razumem, da ta trenutek živi i v nJem ! i v meni taisto čustvo, da ni med nama no-'-^ne razlike. Midva sva istovetna. V vsa-* ^m izmed naiu gori in sveti isti trepetajoči ogenjček Smrt pr leti. Zamahne s svojim hladnim š'rok;Ti k^lom ... — Tn koncc! Kdo bo potem razbral, kakšen ogeniček prav za prav gorel v vsakem izmed naju? Ne! To žival in ni človek, ki izmenia-"^ta popade ..« To ie dvrie parov enakih oči. ki 90 oprte druge v druee. In v vsakem od teh oarov. v živali !n v č^v^ku — plaho stiska drugo k druge-tj isto življenje. Življenjsko pravilo — Ako želite nasorotn:k'i poš+eno osoliti 7'Vjenie in mu celo škodovati. — mi ie dri al star prevejanec: — očtaite mu isti n«dortatek ali greh. ki ea čutite sami nad c?bo. — Nseoduite. In očitajte! Prvič — bo to druee prisililo misliti, da vi te°a greha nimate. — more biti vaše negodovanje celo i ' reno... Vi morate izkoristiti očitke lastre vesti. Ako ste. na Drimer. odpadnik — očitajte nrot vn:ku. da nima prepričanja! Ako ste sami laka i v duši. očitaite mu. da ie sam l^kaj. Lakaj civilizacije Evrope. soci'ali7ma! — Lahko mu tudi rečete: lakai brez la-'rajstva! sem pripomnil. — Tudi to je mogoče — je pritrdil prevejanec. valo. Vzrok temu je predvsem, da nimamo nobene dobre knjige, ki bi razlagala konstruiranje letečega motornega moeiela. Poleg tega se mora ves potrebni material naročiti izven banovine in seveda nikakor ni poceni. Glavna ovira je predvsem draga guma in posebne vrste les. ki se pri n?.s sploh ne dobi. Dokler kakšno mesto v Sloveniji ne dobi potrebne trgovine, ki bi prodajala modelarske potrebščine, se tudi motorni modeli in sploh modelarstvo ne bo moglo razviti na tisto višino kakor drugje. Ta tekma je za nas opomin naj za.-stavimo vse sile, da se razširi izdelovanje motornih modelov, ki so v svojem letu mnogo bolj izvirni kakor jadralni. Upamo, da bomo videli na prihodnjih tekmah tudi številnejše motorne modele. Na tekmah sta se pokazala kot dobra motorna modela samo prvo in drugo plasirana, ki popolnoma ustrezata mednarodnim predpisom FAI. Rezultati prvega so zadovoljivi in bi bili brez dvoma boljši, če ne bi bile slabe vremenske razmere. Ostali so po konstrukciji za razred slabši. Izdelava je bila sicer odlična, toda teoretiCr0 znanje je bile slabo. Vsem prizadetim svetujenio, da se poglobijo v študij tehnike motornih modelov, če hočejo, da bodo zadovoljno uživali sadove lepega in vestnega ročnega dela Počitnice bodo nudile dovolj časa. da preiščejo vse napake in se jim v bodoče izognejo. Velik napredek so pokazali jadralni modeli, kateri so se delili v začetniške in vi-sokozmožne. O prvih nimamo kaj pripomniti. To so majhni modeli, ki jih izdelujejo modelarji začetniki v tečajih. Med njimi se je opazilo mnogo lepih primerov, s katerimi so mali začetniki pokazali, da se bodo kmalu uvrstili med dobre modelarje. V glavni skupini so bili visokozmož-ni. Tu se je najbolj pokazal napredek našega modelarstva. Na startu so bili jadral, ni modeli domačih in tujih konstrukcij. Zmagal je jadralni model tipa »Ikarus« domače konstrukcije. Doseženi so lepi časi, zlasti če upoštevamo slabo vreme, ki je zelo vplivalo na rezultate. Modeli, ki so zasedli prva mesta, so bili lepo izdelani. Ves čas se je vodila ostra borba za prvo mesto in šele poslednji starti so odločili. Naši modelarji so pokazali izredno izurjenost v izdelavi. Izpopolniti se morajo samo še v uravnavanju modelov, ki jim dela še vedno dosti skrbi. Drugič morajo modele za tekme pripraviti že mnogo prej, da se ne odlaša uravnavanje na zadnji trenutek. Poleg tega tudi njim priporočamo, da se dobro seznanijo z letalsko fiziko! Na koncu tekmovanja je startal izven konkurence jadralni model tipa »P. B.-6, ki je de*egel najboljši čas dneva 2 m. 20 sekund. Ob zaključku tekmovanja smo videli, da je naše modelarstvo napredovalo vsaj za en razred. Dveletno delo je rodilo uspeh. Slovensko modelarstvo je dokazalo, da je postalo enakovredno vsem drugim modelarskim sekcijam v državi Vsem tekmovalcem in modelarjem bi svetovali samo, da poleg teorijskega dela pazijo tudi na precizno izdelavo modelov; kajti na tekmah se je pokazalo, da dobro izdelani modeli letijo popolnoma drugače ko tisti, pri katerih se pazi samo na to. da ie podobno letalu. Geslo vsakega modelarja mora biti doslednost in točnost v izdelavi! Kdor se bo držal tega pravila, bo sigurno dosegel uspeh. Ker se je zanimanje za mode'arstvo zelo dvigni'o. bo priredil oblastni odbor Ae*-o kluba v Ljubljani prvo tekmovanje Jetečih modelov za prvenstvo Slovenije. Tekmovanje bo jesen in bo datum pravočasno objavljen v okrožnicah in dnevnikih. HALI LEKSIKON Miši En mišji par »e razplodi v enem letu na 360 miši. Teh 360 miši pokrade in požre v enem letu 18 centov žita. Hišna miš se plodi še hitreje: v enem letu par na 480 miši. Ker požre ena miš okoli 1.8 kg slanine na leto, je ugonobe 480 mifii okrog 850 kg! Kar velika je škoda, ki jo povzročajo drobne miške narodnemu gospodarstvu, da ne omenjamo škode, ki jo povzročajo na ženskih živcih. Konjska sila čisto jasna adeva: en konj razvija s svojim delom eno konjsko silo, si mislijo premnogi. To pa ne drži. Različne pasme konj — različna moč in odpor. Konj ne vleče ves dan kakor stroj, ampak tudi počiva. Konj napravi s svojim resničnim delom le okrog šestino konjske sile. Kaj je torej ena konjska sila? To je napor ali sila, ki dvigne 75 kg v 1 r^kundi 1 meter visoka Užitek — skeleča rana naše vasi: egova pravica »Ti eccta do praga — sin tebe čez prag!« Prvo je grunt. Potem pridejo postave, Bog pa je zadnji. Takšna je kmečka postava. Nikjer ni zapisana, nikjer dovoljena. V vseh deželah, pri vseh narodih in v vseh verah pa je bila in bo ista, dokler je zemlja osebna last človekova. Tako se glasi uvodni motto Kačevega romana »Grunt«. V resnici je zavest lastninske posesti v našem kmetu moCno zakoreninjena. »Tole je moja zemlja, to so moje njive, to je moj svet. Vse tole je moje, moja hiša, moji hlevi, moje kašče, moje žito, moje vse. Tule je moj ded oral, koder danes orjem jaz; od pamtiveka so tole našo zemljo naši voli orali in meje naše posedli so tako rekoč od vekomaj do vekomaj!« Sicer je lepo in prav, da se človek povsod in v vsem bori in se moško poteguje za pravice svoje zemlje in svojega rodu, da se mu dobrine, ki jih ustvarja v potu svojega obraza in s trudom svojih žuljavih rok, svete — gorje pa, trikratno gorje tistikrat, kadar se mu za-nosna 'jubezen izpremeni v pogubno strast, ki slepa in sebična seje razdor in sovraštvo, ki nad lastno krvjo gromadi zločine, porojene iz lakomnosti in podobnih grehot ter ziih nagnjenj trdega srca! žalostna usoda preužitkarjev nam nudi prečesto-krot dokaz, da je tako. Jakob, iz Doline doma, je bil svoje dni w as MMMMBBBi^BBaBBMgaaBBagMM Gifcasija snemamo z najkrajšim časom, ki nam ga dopuščajo svetlobne prilike pri določenih .zasionKah Nesmiselno je objektiv zasia-njati Doij, nego je potrebno, da dobimo polno ostrino v najvažnejših delili motiva. Če delamo torej samo z najbolj nujno za-sionjenim objektivom, ki nam da tako razdeljeno ostrino, bomo v večini primerov lahko osvetlili s krajšim momentom, nego bi ga gibanje samo na sebi zahtevalo. Toda tc ne škoduje, ker nam daje krajša osvetlitev večje jamstvo, da gibajoči se predmet na sliki ne bo imel v kateri koli smeri dvojnih ocrisov. Pomisliti moramo, da so primeri popolnoma enosmernega in nesestavljenega gibanja zelo redki. Teoretično zadostuje n. pr. za snemanje kakšnega tekača v smeri proti kameri ali od nje sto inka do tristotinka sekunde, če pa pomislimo, da se tekač ne giblje samo v smer: proti cilju, temveč da se mu telo, roke in noge gibljejo v najrazličnejše druge smeri in to deloma zelo hitro, sunkovito, bomo morali osvetliti vsaj petstotin-ko seKunde, da dobimo tudi te gibe ne-premaknjene. Vsi poznamo posnetke ska-kačev, ki so v celoti sicer ostri, toda ta Toka ali ona noga je zabrisana. Da se izognemo takšnim neprijetnostim, moramo osvetljevati pač krajše, nego bi bilo potrebno, če bi morali upoštevati samo gibanje v eno smer. So pa seveda tudi nekateri primeri, da moramo gibanje posneti nalašč z nekoliko daljšim momentom in nalašč malo zabrisano. To velja n. pr. za posnetke slapov in žive vode sploh ali za posnetke gibajočih se vozil. Prekratki momenti bi tu ne bili umestni, ker bi popolnoma ostri vodni curki, pršeče kaplje itd. v prvem primeru delali vtis, da smo snemali zaledenelo, ne pa gibajočo se vodo. v drugem primeru pa bi iz popolnoma ostrih Kolesnih prečk ne bilo razvidno, da se ;ie vozilo med posnetkom premikalo (izjemo delajo tu spet vprege, pri katerih posreduje vtis gibanja drža vpreženih živali). Vsekako nam ne bo škodilo, če si zapomnimo nekoli najdaljših osvetlitev, ki so še dopustne za različne premikajoče se predmete. Mirno igrajoče se otroke in mimo stepajoče osebe moramo snemati rajrn?.nj s petindvajsetinko sekunde, bolj razgibane otroke in cestne prizore z eno petdese-tiko, kolesarje v ne prehitri vožnji, skakajoče otroke, cestne železnice. rastline v na. vadnem vetru s stotinko sek.. avtomobile in kolesarje v precej hitri vožnji, jezdece, ljudi v teku, drevesa in rastline v viharju z dvestotinko do tristotinko sekunde, hitre športe s pestotinko do tisočinko. če so gibanja enosmerna, in sicer naravnost proti kameri a!i od nje, vzamemo lahko dvakrat daljše čase; če gredo sporedno s kamero, pa vzamemo, če nam je le mogoče polovico krajše čase. če si izdelujemo filtre ssmi steklenih šipe vsaj v začetku, dokler se kanadski balzam malo ne posuši in strdi, ne smemo stisniti skupaj z lesenimi sko-bami. Te iztiskajo namreč pod seboj balzam ven. Bolje je, oa cbtežimo filter enakomerno čez vso površino z na pretežko utežjo, n. pr. polkilograrr.sko. če se pozneje med sušenjem pojavijo med šipamj zračni mehurji, pa lafiko uporabimo enakomerno okrog šip porazdeljene skobe, ki bodo te zračne mehurje iztisnile. V ostalem se nastajanju zračnih mehurjev najbolje izognemo na ta način, da kanemo kanadski balzam ne čez vso šipo, temveč Ie v njeno sredino, potem položimo drugo šipo nanjo in rahlo pritisnemo, da se balzam sam razširi v PTPtoru med niima ter odganja zrak. Filtri naj se sušijo v toploti 40 do 60 stopinj Stare zlenljene filtre, ki bi dobili zračne mehurje, poskusimo rešiti na ta način, da iih damo med skobe in položimo za nekoliko dni na toplo. Zveza s!ovenskfh fotr-amatrrsk'h društev ima svoj 2 redni občni zbor v nedeljo 9. junija ob 10. dop. v lokalu Foto-kluba Ljubljane. Odbor Osredn je si:kovne zbirke ZR^ " ima zadnjo sejo v tekočem poslovnem letu v sredo 29. t. m. ob 20. isto tam. Fotoklub Ljubljana, člani žirije so vab. ljeni, da pridejo danes ob 20. k zbiranju slik za Debrecin. Drugi in zaključni sestanek žirije bo v soboto 1. jun V torek slikovna kritika, v petek običajni članski večer, v nedeljo izlet. dober, trden kmet na svoji precej obgirni domačiji, ki bi se ji že kar lahko feklo grunt. Pridno je delal od zime do jeseni, sejal, da je potlej spet žel rumeno pšenico s širokih njiv. Popravil je hišo svojega očeta, postavil nov hlev, napeljal vodo po pravi poti, poskrbel se za to in ono, poplačal dolgove s prigaranim, tako rekoč od ust odtrganim denarjem, pa mu je še celo Kaj nI tale sklonjeni, sivolasi starček, ki počasi krevsa ob palici čez prag okrajnega sodišča, oče Jakob? Toda, ali se ni močno izpremenil ta čas, odkar je vzel nase breme preužitkarja ? Postaran obraz že na prvi pogled ne razodeva srečnih dni od-počitka. Pred sodnikom stoji in z drhtečimi rokami razgrinja ubožni list. pri hi&i! V kakšno napoto neki, če aem pa tedne in tedne preleial na postelji zaradi revmatizma, snaha pa m ti enkrat ni prišla, da bi mojo izbo pospravila ln bi ob njeni hrani moral v resnici že trikrat crkniti. Dekla mi je morala od svojega vsak dan nositi iz svoje volje toliko jedače, da | sem vzdržal in se preživel. Potlej sem si izgovoril, da dobim na teden po štirinajst jajc, kadar kure neso, pa sem jih malo videl. »6e jajca bi žrl, starec prekleti,« mi je žugala snaha in še potlej vpila nad sinom »Stran mi ga spravi, iz hiše ga daj! Jaz ga ne bom trpela! če ga ne boš ti, ga bom jaz!« Krompir so mi dali, pa toliko, da bi ga še za teden dni ne bilo zadosti, zdaj so mi ga pa tudi odtrgali, to se pravi, da mi jedače sploh več ne dado. Zadnjič enkrat sem prosil sina, naj mi d£ nekaj dinarjev za tobak, saj sem mu vendar dal ves svoj denar, on pa se nič ne drži tistega, kar sva se zaradi kota pri notarju zmenila. Pa se je snaha takoj vtaknila vmes, češ: »Zdaj mu pa še denar dajaj, staremu. Naj si ga zasluži. Zastonj ga trpimo pri hiši; zdaj bi rad pa še luksus uganjal na naš račun!« Pa mi je potlej sin vendarle dal za tobak, toda snaha ga je ves čas zmerjala zaradi tega. Da je za-pravljivec, da mi daje potuho in da naj že crknem. Ali da kanim mar do stotega leta živeti ? ... In zdaj prosim visoko sodišče, naj moje pravice užitka tako razdeli, kakor je zapisano v pogodbi. Kajti sicer mi ni več živeti...« Tako se odkriva v zaslišanjih, izjavah in izpovedih vsa bridka usoda bednega preužitkarja, ki ga lakomne strasti njegovih najbližjih počasi ugonabljajo. Zdaj se pravda šele pričenja. Poklicana sta sin in njegova žena pred sodnikovo mizo. Oba tajita in se izgovarjata, češ letina je slaba, davki zmerom večji in otrok je tudi že pri hiši. Dasta očetu, kolikor moreta. Vsi morajo potrpeti in si odtrgavati od ust. Kadar bodo več pridelali, bodo tudi več dali. Oče da samo godrnjajo in tudi nič ni res, kar izpovedujejo. ___ »Ja, kaj pa vendar mislijo.« se obregne pred sodnikom žena. oblastna ženska z rokami ob širokih bokih. Njene oči so mrzle in srepe in zmerom malce objokane. »Kaj nemara mislijo, da bodo bog ve kako gosposko živeli na stara leta! Damo jim vse, kar jim moremo dati. Tako je!« Od strani ošine moža z nedvoumnim pogledom in mož pokorno iz jeclja za njo: »Tako je!« Toda priče pravijo drugače. Nič ne pomaga izgovarjanje. Pravica se nagiba na Jakobovo stran. »še premalo je povedal stari. Tako delajo z njim kakor s pritepenim psom. Zato bom šla pa še danes stran iz hiše. Vse. kar je prav,« pripoveduje dekla, ki jo je življenje pri tujih ljudeh naučilo ločiti resnico od laži Končna še pregled premoženjskega stanja. Domačija je brez dolga, zadosti dobro žive in letina nikakor ni bila takšna, da bi prikrajšala preužitkarja za en sam kos krompirja, za en sam rumenjak. Sodnik daje pošteno lekcijo grešnikoma in razsodi. Pri najmanjši pritožbi bosta naj-strože kaznovana z denarno globo, pa tudi z zaporom. Oče Jakob je zmagal. Pravica je z njim. Živel bo spet človeka vfedno življenje. Ali pa se bodo že danes aii jutri človečke strasti spet razdivjale, kajti strašno, vse preveč strašno je pasti v roke zlim, lakomnim ljudem. In človek se v svojem bistvu nikoli ne izpremeni. L. K. Modelarsko se nekaj denarja os oženil se je ne' kdaj več rok pri ...... ... irne in domačija. Dobil je nasieuiiuv^ sinu. pa še dve hčeri povrh, ki jima je doto odštel in sta se primožili v sosednjo faro Sin je ostal doma, dedič, bodoči gospodar Tako je čas mineval, oče Jakob se je že močno postaral skozi leta, sin pa je rasel in dorasel v moža, da sta ga bila vesela oče in mati. To je bilo v dobi sinovega fantovanja. Sin je precej popival tiste dni in se motovilil okrog deklet, pa si je oče Jakob mislil svoje. Mlada kri, kaj se hoče! Zdaj naj se iznori, ko je čas. Jaz bom tako kmalu izpregel. Star sem že in kolena mi klecajo. Potlej bo moral resno poprijeti, vzeti bo moral breme odgovornosti in tež-ksga dela na svoje rame. Kaj se hoče, takšna je ta reč! Stari rod odmira in daje prostor novemu, zmerom je bilo tako in zmerom bo, dokler bo grunt stal — in grunt je večen. Potlej pa se je zgodilo, da je Jakobu umrla žena in življenje na gruntu se je čez noč preokrenilo. Sin je Jakobu naznanil, da se kani oženiti. Prej najbrž niti ni mislil na to reč. pa ga je najbrž dekle pregovorilo pravi čas. Reci očetu, naj ti da posestvo v roke. In poročila se bova. Prigovarjala je še mati, kajti polakomnili sta se lepega posestva, saj jima na zadolženem rodnem domu ni bilo z rožicami postlano. Oče Jakob ni dosti okleval Domačijo bo predal sinu, naj gospodari, kakor se mu zdi. če je njegove krvi. se mu ne bo streha sesula nad glavo, šli so k notarju in sklenili pogodbo. Tako in t«ko Oče bo imel kot pri hiši do smrti, toliko živil na leto, toliko mleka, toliko jajc, toliko moke in kolin in vsega. Zanečateno sklenjeno. Sin se oženil, mlada je zagospo-diniila na svojem novem domu. sem snik.« i tem potrdi m v ka, za katerega sem se s o.-. mezom zgovoril in dal potrditi in Ui~ odobriti ori notarju.« (Pogodba predložena) »Domenila sva se s sinom, da mi bo dajal hrano trikrat na dan, na kar je on pristal brez ugovora. Pa se je sin zelo izpremenil, odkar je prišla mlada k hiši. On ni zloben človek, toda žena in njena mati ga ščujeta, češ ne dajaj mu hrane, saj ni za nobeno rabo pri hiši in naj crkne. Mene pa v resnici hudo muči revmatizem in se komaj vlečem ob palici in nisem več za delo Prve mesce mi je snaha še kuhala, poslej pa mi je nosila ostanke starih, dostikrat že pokvarjenih jedil, ki bi se jih še pes ne pritaknil. Zadnji čas mi pa sploh več ne kuha. m ko sem zaradi tega oporekal ter se pritožil pri sinu, mi je dejal, da tudi ne zaslužim jedi, da jedo samo tisti, ki delajo Za lenuhe in zapečkarje njegova žena ne kuha. Naj se živim od tega, kar sem si prihranil zase na njegov račun Ta prihranjeni denar da je njegova last in če mu fra izročim, potlej bo spet vse dobro, četudi sem bil jezen na sina, sem mu dal ves svoi denar in bilo je tega denarja šest jurjev. Samo da bo mir pri hiši. sem si mislil pa mi je bilo takoi žal Razmere se nnmreč niso prav ni izpremenile. Tudi zdaj mi ni snaha kuhala, le včasih je poslala k"kSrio vodeno 1uho in kos kruha in še to 7 očitki, da sem za samo napoto pri hiši da bi s?mo teri^l in spal onadva morata r>a varati od dneva do noči. Kpkor rifl r>e bi bil -faz enr"1' r>oM°set let 73 to da ^rlo-i ra rv><1 fr^"^ streho i*t jn iimri "re v i^iotsip V:i pom jo i s z z^eial In da bi bil ■'az v napoto Dne 5. maja je priredil oblastni odbor Aerokluba v Ljubljani propagandno modelarsko tekmo, katere so se udeležili tek-■ movalci iz Kranja, Novega mesta, št. Vi-i da, Ježice in iz Ljubljane. Dve leti je preteklo, ko je bila jeseni 1. 1938 modelarska tekma, ki je še pokazala da je slovensko modela rstvo na najnižji fazi razvoja. Tedaj je nastopilo komaj 20 tekmovalcev Modeli sami, razen nekaj Izjem, so bili začetniški. Vendar se je že po kazal močan vpliv mednarodnih modelar skih tekem za pokal Nj Vel. kralja Petra II. v Ljubljani. Ta prireditev je vse jugoslovensko modelarstvo usmerilo na novo pot, ki drži v angleško, ameriško in francosko šolo Po vseh krajih Jugoslavije se je prav tedaj razvila živahna propaganda za to panogo sinjega športa. V Beogradu je bil ustanovljen z državno podporo tečaj za modelarske učitelje, ki so po končani instruktorski šoli ponesli svoje znanje vsej mladini, navdušeni za letalstvo. Tudi pri nas v Sloveniji smo začeli z delom. V vseh večjih mestih so bili ustanovljeni podmladki Aerokluba, katerih glavni smoter je bil širjenje mode-larstva tn navdušenja za letalstvo. V Ljubljani je bila ustanovljena osrednja mode larska sekcija, katere naloga Je bila. da skrbi za smotrni razvoj modelarstva. Njeno delo je popolnoma uspelo. Dne 5. maja je sekcija priredila tekmovanje propagandnega značaja, da se vidi. kakšen na predek je bil dosežen z dvoletnim delom Razpisano Je bilo nagradno tekmovanje motornih in jadralnih modelov. Pred tekmo je bilo prijavljenih 98 tekmovalcav z različnimi modeli. Zaradi nestanovitnega vremena se je javilo na startu 74 tekmovalcev. Izmed modelov je bilo 8 motornih in 66 jadralnih — torej pozitiven odziv Tekmovanje, ki ga je z bodrilnim nagovorom otvoril predsednik Aerokluba dr. Orel, je trajalo ves dan. Izvedenih je bilo nad 200 startov. Odlična organizacija sodniškega zbora je poskrbela, da se je kljub nekaterim oviram in velikim navalom zaključilo že pred večerom. Po tekmah so bila razdeljena praktična darila, ki so -a zvese-lila marsikaterega modelarja ln ga izpod-budila k nadaljnjemu še bolj sistematičnemu delu. RezuHati so bili naslednji: A. Motorni modeli: 1 Aleksander Skale, I. drž. realna gimn. 212.5 točk; 2. Ivan Marinček, L drž. realna gimn. 124 5 točk: 3. Leopold čampa. učiteljišče 32.5 točk. B. Jadralni modeli (vinokozniožni): 1. Dragan Kober, I drž. real. gimn. 297. 2 Anton Smole, št. Vid 264 3 Aleksander Skale. I. drž. real. g. 190 4 Mitja Leber, Kranj. 167, 5 Dušan škrlep, Ježica 138 točk Kakšen napredek smo opazili pri tekmovalcih? Začnimo pri motornih modelih. Tekmovalo ni niti deset modelov te skupine. Vsakdo, ki bo primerjal število tek-rruvičih jadralnih modelov z motornimi, bo opazil veliko razliko. Pri nas je izdelovanje motornih modelov zelo slabo napredo- Stoj! Stoj! Kakršno te vid tn sedai ostani mi takšna vekomai v soominu! Z usten se ie odTsai Dosledni* navdahnjeni zvok — oči več n? blešč? in ne le skečejo — utriplieio obremenjene od sreče. od blažene zavesti tiste lepote ki se t: io ie posrečilo izraz;t' tiste lenote za katero kakor da iztesuieš svo^e ~masnslav ne. svoje onemo^e r~ke! Kakšna svetloba tan-ša in ?s«t~1S-> ci penčne svetlobe se j? rarlili? o-> vseh tvojih udih. po naimaniših gubah tvoi° cb-leke? Kateri Bog ie s svoi:m bož^iočim d hom odvali! nazai tvo^e razsuje k dre? Njegov ooliub gor: na tvoiem obrazu pobledelem ko marmor Tu je — odkrita lama taina poezije, življenja ljubezni! Eto je. evo je. nesmrtnosti! Druge nesmrtnosti ni — in is ni tre-brs Ta trenutek si ti nesmrtna. Trenutek mine — in ti si ?ooet ščen oe-oela ženska, otrok . T^da kai ti mar! Ta trenutek si nastala višia. vzrasla s: iznad vsega prehodnega časnaga — Ta tvoj trenutek se ne bo končal n'koli Stoj! In daj. da bom deležen tvje nesmrtnosti pusti dq kane v moio dušo odsev tvoje večnosti! šs 32 boma fcsjevaSi Ki ko m~re včash n!reva malQnk~st človeka vs*ga p-eob-a^ti Ves -a-";šlien sem ?el p'■koč no veliki ee^ti Tr ke sVtni° so mi st'skol- orsi. Oto-žnost se me ie Wla Dvignil sem p1 a "O m^n^' m rv-eko ^m? ce?te d0,5~+ korakov oi mre is v~? ooziač^na " m riol^t-.ijri c-pir v vr~ti ,-k''1-a' cela vrr-b"ja dr ž'n'a -'-a' a'a živehno. zabavno samozavestno! Posebno ede" m**^ niim® sp i« ta'<"o šo-n*'r l :n z pmti i-rb-^ l nf-^hn^vS' "olrc -*n nrr^-^no r.'-akor <*a s*» ie pob-ntM n sair. m vrn t^m! Osvoie* alec — na •p p n J ^čss :e v1'c - k" A trčas -e vfs-ki n*5 ^'b'.1 Irro^i1 i~cf-ofo ki rru ie m~Tr13 o ž~et' baš te?a Fo<»'~d d p"m s? '"zrrvn^l 'n rrvsT s~> *c't~1 r>"'1crn°l_<"t. grm voljo do živ'-"enia sem sam občutil In nni 'e rad mTO! kr—ia~freb. še ss bomo bo e- ali! pes in iaz Zu- — Tristo r^gat:h PFS Dva sva v sob'- nvv •"••a' tul' c^r"«""1 burja p->s ped-' — ln mi t1 "d na- '•r>**r>05t v oi! Tud; iaz gl®d^Tn oirmu v oči. On kako7- d^ m' ho*e rekai rmvodpf ie br^-' besod je ra^^ra ^eb^ ne "—ne — t'do in^ r--z"mem. Razumem, da ta trenutek živi i v njem I i v meni taisto čustvo, da ni med nama no-'~?ne razlike. Midva sva istovetna. V vsa-* °m izmed naiu gori in sveti isti trepetajoči ogenjček Smrt pr leti. Zamahne s svojim hladnim ši'rok:m kr:lom ... — In konec! Kdo bo potem razbral, kakšen oseniček prav za rrav gorel v vsakem izmed naiu? Ne! To žival in ni človek, ki izmenja-f"?ta pog'ede .. .« To ie dvrie parov enakih oči. ki so očrte druge v druge. In v vsakem od teh Darov, v živali :n v č^v-ku — se olaho stiska drugo k drugemu isto živijenie. Življenjsko pravilo — Ako želite nasorotniku pošteno osoliti ž'v'jenie in mu celo škodovati. — mi ie d?jal star prevejanec: — oč taite mu isti n«dortatek ali greh. ki ea čutite sami nad ^abo. — Nsffoduite. In očitajte! Prvič — bo to druge prisililo misliti, da vi te^a greha n:mate. Dr"-'* — more biti vaše negodovanie celo i.' reno... Vi morate izkoristiti očitke lastne vesti. Ako ste. na Drimer. odpadnik — očitajte orot vn-'ku. da nima prepričanja! Ako ste sami laka i v duši. očitaite mu. da ie sam l^kaj.. Lakai civilizacije Evrope. socializma! — L?hkc mu tudi rečete: lakai brez laka jstva! sem pripomnil. — Tudi to je mogoče — je pritrdil prevejanec. valo. Vzrok temu je predvsem, da nimamo nobene dobre knjige, ki bi razlagala konstruiranje letečega motornega modela. Poleg tega se mora ves potrebni material naročiti izven banovine in seveda nikakor ni poceni. Glavna ovira je predvsem draga guma in posebne vrste les, ki se pri n?s sploh ne dobi. Dokler kakšno mesto v Sloveniji ne dobi potrebne trgovine, ki bi prodajala modelarske potrebščine, se tudi motorni modeli in sploh modelarstvo ne bo moglo razviti na tisto višino kakor drugje. Ta tekma je za nas opomin naj zastavimo vse sile, da se razširi izdelovanje motornih modelov, ki so v svojem letu mnogo bolj izvirni kakor jadralni. Upamo, da bomo videli na prihodnjih tekmah tudi številnejše motorne modele. Na tekmah sta se pokazala kot dobra motorna modela samo prvo in drugo plasirana, ki popolnoma ustrezata mednarodnim predpisom FAI. Rezultati prvega so zadovoljivi in bi bih brez dvoma boljši, če ne bi bile slabe vremenske razmere. Ostali so po konstrukciji za razred s'abši. Izdelava je bila sicer odlična, toda teoretiCr« znanje je bile slabo Vsem prizadetim svetujemo, da se poglobijo v študij tehnike motornih modelov, če hočejo, da bodo zadovoljno uživali sadove lepega in vestnega ročnega dela Počitnice bodo nudile dovolj časa. da preiščejo vse napake in se jim v bodoče izognejo. Velik napredek so pokazali jadralni modeli, kateri so se delih v začetniške in vi-sokozmožne. O prvih nimamo kaj pripomniti. To so majhni modeli, ki jih izdelujejo modelarji začetniki v tečajih. Med njimi se je opazilo mnogo lepih primerov, s katerimi so mali začetniki pokazali, da se bodo kmalu uvrstili med dobre modelarje. V glavni skupini so bili visokozmož-ni. Tu se je najbolj pokazal napredek našega modelarstva. Na startu so bili jadralni modeli domačih in tujih konstrukcij. Zmagal je jadralni model tipa »Ikarust domače konstrukcije. Doseženi so lepi časi, zlasti če upoštevamo slabo vreme, ki je zelo vplivalo na rezultate. Modeli, ki so zasedli prva mesta, so bili lepo izdelani. Ves čas se je vodila ostra borba za prvo mesto in šele poslednji starti so odločili. Naši modelarji so pokazali izredno izurjenost v izdelavi. Izpopolniti se morajo samo še v uravnavanju modelov, ki jim dela še vedno dosti skrbi. Drugič morajo modele za tekme pripraviti že mnogo prej, da se ne odlaša uravnavanje na zadnji trenutek. Poleg tega tudi njim priporočamo, da se dobro seznanijo z letalsko fiziko! Na koncu tekmovanja je startal izven konkurence jadralni model tipa »P. B.-6, ki je dosegel najboljši čas dneva 2 m. 20 sekund. Ob zaključku tekmovanja smo videli, da je naše modelarstvo napredovalo vsaj za en razred. Dveletno delo je rodilo uspeh. Slovensko modelarstvo je dokazalo, da je postalo enakovredno vsem drugim modelarskim sekcijam v državi Vsem tekmovalcem in modelarjem bi svetovali samo, da poleg teorijskega dela pazijo tudi na precizno izdelavo modelov; kajti na tekmah se je pokazalo, da dobro izdelani modeli letijo popolnoma drugače ko tisti, pri katerih se pazi samo na to. da je podobno letalu. Geslo vsakega modelarja mora biti doslednost in točnost v izdelavi! Kdor se bo držal tega pravila, bo sigurno dosegel uspeh. Ker se je zanimanje za modelarstvo zelo dvignPo. bo priredil oblastni odbor Aero kluba v Ljubljani prvo tekmovanje jetečih modelov za prvenstvo Slovenije. Tekmovanje bo jesen in bo datum pravočasno objavljen v okrožnicah in dnevnikih. MALI LEKSIKON Miši En mišji par »e razplodi v enem letu na 360 miši. Teh 360 miši pokrade in požre v enem letu 18 centov žita. Hišna miš se plodi še hitreje: v enem letu par na 480 miši. Ker požre ena miš okoli 1.8 kg slanine na leto. je ugonobe 480 miši okrog 850 kg! Kar velika je škoda, ki jo povzročajo drobne miške narodnemu gospodarstvu, da ne omenjamo škode, ki jo povzročajo na ženskih živcih. Konjska sila čisto jasna adeva: en konj rarvija s svojim delom eno konjsko silo, si mislijo premnogi. To pa ne drži. Različne pasme konj — različna moč ln odpor. Konj ne vleče ves dan kakor stroj, ampak tudi počiva. Konj napravi s svojim resničnim delom le okrog šestino konjske sile. Kaj je torej ena konjska sila? To je napor aH sila, ki dvigne 75 kg v 1 r^kundi 1 meter visoko. I fiijo z železnimi pestmi ■motorne divizije odločajo srečo v sodobni vojni, a včasih posta- reef© nevarno dvorezno orožje Vrsta naših tankov na manevrih Nemški nauk o bliskoviti vojni, ki se je ravno pretekle dni spet izkazal in obnese!, temelji v veljkem delu na tehnični izpopolnitvi tankov, boinih voz, ki so jih pivi spravili na frorto Angleži leta 1917. in ki so se izkazali za izredno dobro sredstvo pri razdiranju s grad, njihov prvenst tem, da za njimi v enote pehotne vej ke vojni e~'.ni namen uporaba tarkov v drugih ozirih. • U, .: ;n;k ovir in premi pomen pa je v •: o prodirajo večje Po je bil v svetovni sov, poslej pa se je tla za uspešno tudi s9 se Hra^a, Lotila ter jim c \r: i ; ge, marveč tudi t ga obsega, na kate strateški načrt m svoji notranjosti n obhodno pclrehnih sovražnik oo r e surovin iz d"'T'!-to, kako bi čimprt ključila vojn ■ : .. kazati pnrr-r -1: so v nekem r r ru prehrane. D ."•••.'m i-krajši čs.Q zn n * bistveno ir. t; koj ske. mora ~ : "4 stva v dovo"ni 1"' ne za neprija Pojava tr.r.l takoj postali nja strategov držav, ki so r možnosti učinkovite Nemški vojaški teorr ke važnosti je za N ^pipt-^"^. kier ima rrn. •v in redm 6 in vo svo^e : „ _ U .; : -i. i.* mreč vojaška znanost . io krajevne nalo-■ e ;vs ijeme velike-'e 'r.hko zgrajen ves 3 ^ al ca. Država, ki v i a dovolj surovin, ne- .....vanje. in ki ji re dobavo teh r-nra misliti na in čim uspešneje za-e p. v ne čutiti in nih surovin, ki v '••••'•< od same pri živilih mogoče za obrok, ne da bi bila izadeta udarnost voj-mika imeti vsa sred-sicer takoj zaosta- r ::h uspehi so seveda it skrbnega proučeva-jaških taktikov tistih m položaju podvržene gospodarske blokade. >:ki so spoznali, koli-siv.čijo ta novi način glavno besedo tehni- nata ni mogla več do živega. S tem bi se vojna zavlekla v nedogled in odločena bi bila nekako avtomatično v prospeh onega, ki ima na razpolago vire vsega sveta, proti onemu, čigar viri so omejeni. Zato je razumljivo, da se je ravno nemška vojaška znanost oprijela misli bliskovite vojne. Ta bi morala krotiti vse one države, ki bi bile pripravljene, stopiti v blokadni obroč, dočim bi na zapadu spričo silnih utrdb vladalo stanje kronične vojne, nekaka večna stražna služba. V ta- j kem položaju vzdrži lahko dolgo časa tu- j di oni, ki nima v svoji državi vseh za vo- j jevanje potrebnih surovin. Pogoj pa je se- j veda. da ne dovoli, da bi se okoli njega ; sklenil obroč neprodirne blokade. V se-i danji fazi vojne se je to že doseglo in vi-| deli smo. da je Nemčija ravno s svojimi ! motoriziranimi divizijami razbila bloka-j do na vzhodu in si poskusila odpreti pot i ne samo do hrane, marveč morda tudi do i petroleja, kar je še važnejše ... ; Poslanstvo oklepnih divizij Kakšna je taktika oklopnih divizij? Za-j stopniki bliskovite vojne so predvsem za-| vrgli oni šablonski način napada, ko se je i vsako podjetje najprej pripravilo s topni-i škim obstreljevanjem. Pravijo, da ta okor-| ni starinski način ni nič drugega kakor i opozorilo sovražniku: »Bodite pripravljeni, j ko neha topništvo, gremo v napad«. Bli-; skovita vojna z motoriziranimi edinicami ! pa ima predvsem značaj presenečenja. Nje i napad se mora izvršiti iznenada, brez i : opozarjajočega streljanja in šuma. če se | i le da, ponoči. Sestav oklopne divizije pri 1 j podjetjih je naslednji: najprej pride iz- . vidniška skupina motociklistov in avto- j i mobilov, opremljenih s strojnicami, nato j i jedro iz 375 tankov težje in lažje vrste, ki hibno zvezo s četami na levo in desno. Nov napad motorizirane divizije, ki je medtem v ozadju skozi odprta vrata dobila dovolj goriva in maziva, je drugi dan ponovil isto igro s še večjim uspehom. To izkustvo je vojaškim taktikom že znano, napravila ga je poljska vojska z oklopno motorizirano divizijo iz Linza. Poslej velja pravilo, da so pod pritiskom oklepnih sil fronta ne sme zapogniti na znotraj, marveč je treba zadelati odprto vrzel, bržko zgrme mimo jekleni velikani in preden prodor zasedejo pripravljeni sovražni bataljoni. Moment presnečenja je dosegel svoje in odslej bodo morali taktiki in strategi iskati drugih prijemov in iznajdljive glave jih bodo gotovo tudi našle. _ Moment presenečenja je prišel na vsej črti do veljave pri napadu Nemcev na Foljsko. Bil je proučen do najmanjše po-drobresti in se je tudi odigral točno po programu, z edino izjemo omenjene lin-ške oklopne divizije, ki je pokazala vso slabost, neokretnost in nezmožnost jeklenih edinic, kadar jim ne sledi pehota. Ne samo, da je sovražnik onemogočil poljsko mobilizacijo v kali, da ni naletel na čvrsto ?grajene obmejne utrdbe, marveč je celi lahke že prvi dan uničil vse poljsko letalstvo, ki ni bilo mobilizirano in ni imelo niti pilotov niti pogonskh sredstev. Izkustva, ki so jih Nemci poslej imeli v zračni borbi, ne dajejo mnogo nade, da bi se še kje posrečil tako temeljiti razgrom zračnih sil. Pač pa so letala učinkovito uporabili pri pripravljanju in izvedbi tan-kovskih napadov. Tvegan je oklopni napad Napad z velikimi masami kopnih in zračnih motoriziranih čet pa je zelo tvegan in opasen za onega, ki nima doma izdatnih virov prepotrebnih pogonskih sredstev. Kombinirani napad oklopnih divizij in letalstva potroši tako silne množine goriva, da izčrpa najobilnejše zaloge in rezerve. Ce tedaj napad nima končnega uspeha, so za kasnejše mesece vsi jekleni giganti gola ropotija brez vrednosti, dokler se ne morejo obnoviti zaloge pogonske tekočine. Iz tega nam ni jasno, zakaj se zavezniki niso z enako vnemo poslužili tankov, zakaj niso proučili vseh možnosti obrambe proti njim ter svoje vojske izvežbali za njo. Časa za to in izkustev so imeli dovolj. Strahoviti debut motoriziranih divizij v poljski vojni bi bil moral zavezniške vojaške kroge prisiliti, da se prav podrobno posvetijo te vrste borbi. Zdi se, da vlada v visokih krogih zavezniških strategov nepojmljiva averzija proti uporabi sodobnih tehničnih sredstev, kajti to poglavje je po vsem videzu pri njih ostalo popolnoma neproučeno in neobdelano. Človek se nehote spomni, s kako nejevoljo so se strategi v minuli vojni uklonili splošni zahtevi po uporabi prvih tankov. Ta odnos do motoriziranega orožja se pri zapadnjakih po vsej priliki ni mnogo izpremenil. kar dokazujejo dogodki na francosko-belgijskem bojišču. V tem oziru so Nemci silno pretekli svoje nasprotnike, zato žanjejo zdaj uspehe svoje prednosti. A. Z. I Spomin ■h K i r^.C' - -M 1' Kolona naših oklopnih avtomobilov. ka. Nemška industrija je tako razvita, da lahko izdela velike množice teh jeklenih orjakov, obenem pa ima nemška vojska dovolj človeškega materiala, ki ume izvrstno rokovati s stroji. Tretji pogoj je do-voljna množina goriva in maziva, ki ga v velikih množinah trosijo jekleni gorostasi. Nemcem gre prvenstvo, da so prvi v velikem obsegu v svojih strateških računih uvedli smotrno porabo oklopnih motoriziranih čet. Slednje so železna pest, ki naj predre nasprotnikove vrste ter na široko odpre vrata v notranjost sovražne dežele. Na manevrih leta 1934. je nemško poveljstvo do najmanjše podrobnosti proučilo možnosti tega orožja in naslednje leto se je nemška vojska sistematično oboroževa-la v tem pravcu, dokler ni imela na razpolago celih motoriziranih in oklopnih divizij. Večna In vofua V svetovni vojni, ko sta si toliko let stali nasproti dve vojski v svojih strahovitih obrambnih črtah, so se napadi še vedno vršili na ta način, da so se pošiljali proti utrjenim linijam stousoči, ki pod morilnim ognjem branilcev često niso mogli prodreti preko žičnih ograj. Trosila so se pri tem človeška življenja, dočim uspeh ni bil v nikakem razmerju z izgubami. Na zapadni fronti so se zadnja tri leta svetovne vojne vrstili drug za drugim — z obeh strani — napadi, ki so stali po stotisoče človeških življenj, ne da bi bilo to neposredno odločilo izid vojne. Spričo razvoja topništva in izumov novih silnih razstrelil se je moralo fortifikacijsko delo povsem preusmeriti. Utrdbe so popolnoma izginile z lica zemlje in se zarile globoko pod zemljo, kjer jim najjačja gra- jim sledi rezerva 130 tankov. To je ona železna pest, ki mora prodreti sovražnikovo črto. Za »pestjo« pridejo trije bataljoni pehote na tovornih avtomobilih in na motociklih. Tem sledi motorizirano topništvo — 24 topov kalibra 105 mm. Napad, ki se vrši na ta način, mora po mnenju teoretikov pogaziti in streti neprijatelja. Praksa pa je pokazala, da včasih tudi ne-prijatelj lahko popolnoma pobije tako divizijo. Oklopne divizije morajo računati z dvema nasprotnikoma: s tanki druge strani in protitankovskimi topovi. Zato mora v bliskovitem napadu sodelovati tudi letalstvo, ki ima glavni namen, da z bombami obmetava sovražne tanke in njegovo protitankovsko topništvo. S tem naloge letalstva seveda niso izčrpane. Vsako letalo, pravi nemška doktrina, je leteč top, ki obstre'juje sovražnikove tanke, kolodvore, mostove in zbirališča vojske, širi pa seveda preplah tudi na civilno prebivalstvo. Veliko pripomore k uspehu napada, — v zaledju izzove paniko in nered. Kadar železna pest uslari v prazno Tako pravi teorija. Zgodilo se je v praksi, da je napadeni takoj po predoru sklenil svojo linijo, zadržal sovražno pehoto ki železna pest je udarila v prazno. Oklopna divizija je grmela dalje, dokler ji ni pošlo gorivo, nakar je ostala na mestu in bila popolnoma uničena. Kjer pa je napadenec, zbegan pod pritiskom železne pesti, zakrivil svojo fronto na znotraj in se umaknil do točke, kamor je prodrla v prvem navalu železna pest, tam js bil na siabšem: izgubil je teren, povečal s krivuljami fronto in onemogočil brez- »Kdo je vendar, ki v tej pozni nočni mri me budi iz spanja, trkajoč na duri?«• »Jaz, vai sin. Odprite v hišo mi. o mati, -— polnoč bo, jaz moram z vami pokramljati.« »Janez, ti? Ki jaz sem ti življenje deia, te pred tremi dnevi v boj za dom poslala?« »Da, o mati! Zdaj prišel je smrti čas, videti želim še enkrat vaš obraz.« »Kaj, da vidiš me, pobegnil st iz boja? Sram me je, da jaz sem mati tvoja! O, da si pr oktet, preklet vse večne čase, da si to sramoto si nakopal nase' Ije zato, da pljunem vate, bom odprla, a potem ti od sramote bom umrla.« In odpirat mati hišna vrata gre, iz oči ji težke, grenke padajo solze. Toda glej, nikogar več pred hišo ni — bil je le spomin — le glas iz dna noči. Sel čez tri dni pa je pismo prinesel, prav tisto, ki pred petimi ga je odnesel. Sinu ga, vojaku ie bila podala, tuja roka tole nanj je napisala: »Mrtev je. Ne pišite več pisma sinu! SIa\x>, mati, dolžni smo njega spominu!» France l^obodika namesto meglenih kapljic predstavljamo zvezde stalnice in če si naše sonce skupno z zemljo prav tako predstavljamo kot meglene kapljice nekje v tej množici oblakov, dobimo razmeroma točno sliko tega, kar imenuje astronomija sončni sistem ali zvezdni sistem Rimske ceste. Zvezdni ctoki v vsemirju A to je samo oblak, ki plava v brezmejnih globinah vsemirskega prostora, v daljavi, v daljavi, ki si jo moramo predstavljati v razmerju vsemirskih daljav, kjer je še mnogo, mnogo drugih meglic in skupin oblakov v vseh smereh. Vsemirje se nam predstavlja kakor morje brez obal, z neštevilnimi osamljenimi otoki in skupi, nami otokov. Rimska cesta, kamor spada naše sonce s svojimi devetimi planeti, je samo eno izmed tistih »zvezdnatih otokov« v milijonih drugih enako nerazumljivo velikih otokih z neštevilnimi sonci. Kolik pa je premer teh zvezdnih otokov? Koliko je njihovo, astronomiji doslej znano število ? Kolika je razdalja od enega zvezdnatega otoka do drugega? In naposled, koliko so oddaljeni od nas najbolj oddaljeni svetovi, ki jih more še videti teleskop in ujeti fotografska plošča? Da bi »prepotovala« skozi en zvezdnati otok srednje velikosti, bi potrebovala svetloba 10 do 20 tisoč svetlobnih let. To je 9„450.000,000.000 km pomnoženo z 10.000, kar da v najboljšem primeru najkrajšo pot 94.500,.000.000,000.000 km! Nekaj 100.000 svetlobnih let so oddaljeni zvezdnati otoki med seboj; otoki svetov pa, ki se na fotografijah neba vidijo samo še kot neznatne svetlobne pege, so od nas oddaljene sto do dve sto milijonov svetlobnih let! Otok svetov v veliki meglici Andromedi ima premer okrog 40.000 svetlobnih let. Z golim očesom opazimo na tistem mestu samo . skrivnosti, ki jih nikoli ne .•»moralo človeško oko V jasnih zimskih nočeh smo videli svetlo zvezdo Sirius, ki jo je marsikdo imel za Večernico. Sirius je ogromno sonce, dvajsetkrat svetlejše od našega, če bi se ta orjak neko jutro pokazal na vzhodu ob soncu, bi bilo slednje proti njemu neznatna zvezdica, kakor jih vidimo brez števila na nebu v jasnih nočeh. V nekaj trenutkih bi na zemlji vse zgorelo in bi vsa živa bitja takoj oslepela. Pa ni neposredne nevarnosti za kaj takega. Zvezde nepremič-nice (stalnice) so zelo daleč in med temi neštevilnimi nebesnimi telesi nam je S rius najbližje sonce, sosed našega sonca. Od naše zemlje je oddaljen devet svetlobnih let. zvezdo stalnico znaša okrog deset svetlobnih let, ali je, drugače povedano, 600.000-kiat večja od razdalje zemlje od sonca, ki znaša »samo« 1'/» milijona kilometrov. Glede na to bi bilo naše sonce, če bi bilo od nas enako oddaljeno kakor Sirius, 600.000-krat manjše, kakor ga vidimo danes. Tako nam postane počasi razumljivo, da so tiste brezštevilne zvezdice, ki migljajo na nebu, v resnici neštevilna sonca v vse-mirju. Pa to ni vse. Nekatera teh sonc so tako velika, da je naše proti njim — samo neznaten atom! Sonca take velikosti, kakor je naše, ne moremo videti s prostim očesom, če je oddaljeno par desetin svetlobnih let. Ce bi bile torej ostale zvezde Noč na otoku Južnega morja Motorizirana težka artiljenja Razdalje in velikosti Leto dni našega računanja je časovni cdsek, ki ima 365'/j dni ali 31.500.000 sekund. Toliko časa potrebuje naša zemlja za enkratno pot okrog sonca. V vsakdanjem življenju življenju večkrat rečemo, da je kraj A oddaljen pol ure od kraja B. Ali »pol ure« more v vsakem posameznem primeru predstavljati razne daljave: s kolesom prevoziš v eni uri 10 km. z avtomobilom 40 in več, z letalom par 1C0 km na uro! Svetlobno leto pa je pot, ki jo napravi svetloba v enem letu. Svetloba ima hitrost 300.000 km na sekundo, nekaj sto-tisočkrat večjo od topovske krogle! Preden šteješ do dve, obide svetloba že sedem in polkrat okrog ekvatorja, kjer je naš planet »najdebelejši«. Leto pa ima, kakor povedano. 31.500.000 sekund, če hočemo dobiti svetlobno le<;o. moramo 31 500.000 pomnožiti s 300.C00 nakar dobimo častiti ivo število s 13 mest V enem svetlobnem letu bi torej s hitrostjo svetlobe dospeli 9.450.000,000.000 km daleč. Povprečna razdalja med eno in drugo tako »majhne« kakor je naše sonce, bi bile noči puste in temne, brez neštetih miglja-joeih zvezdic. Rteska cesta Rimska cesta prodira kakor svetlobni žarek skozi vsemirje in je sestavljena iz svetlobe neštevilnih sonc, ki so silno daleč in jih ne moremo s prostim očesom razbrati. Toda v Rimski cesti ne morejo niti teleskopi niti občutljive fotografske plošče :azrešiti zvezdne meglice. Oblak zvezd, ki predstavlja Rimsko cesto, zaznamuje smeli, v katerih se premika naš sončni sistem v brezmejnih prostorih vsemirja. Vendar se zdi, da tvori Rimska cesta krog. Predstavljajmo se, da stojimo na veliki prazni poljani, ki jo pokriva ploščat soj megle in oblakov. Kos svobodnega neba vidimo s katerega koli mesta, če usmerimo po-J gled naravnost navzgor. Ce pa bi usmerili j pogled nekam v daljavo, proti koncu meg-i le in naše poljane, bi imeli občutek, da j smo obkroženi s krogom megle. Tako je : s sončnim sistemom Rimske ceste. Če si Spiralna megla v ozvezdja Lovskega psa bledo, raztegnjeno meglico, če pa iztegnemo roko, bi že sama debelina našega prsta zakrila celo Andromedino meglico! O življenju na zvezdah Večji del ostalih »Rimskih cest« kaže gotovo določenost in zakonitost v premikanju in obliki. Ti zvezdnati otoki so tudi po obliki zelo lepi in pravilni: v obliki krogle ali sploščenih koles s simetričnimi potezami, bogato in harmonično izdelani. Najlepši in najbogatejši so otoki spiralnih oblik, ki se opažajo kot tako imenovane špiralne meglice. To so kozmične ognjene osi, katerih iskre predstavljajo milijarde sonc. čeprav se premikajo s hitrostjo, ki je nekaj tisočkrat večja od najhitrejšega brzega vlaka, je potrebno tem soncem v vrtoglavi dirki po nekaj sto milijonov let, da obidejo špiralni krog meglice Rimski cesti pa ne moremo prodreti do dna, ker smo sami njen sestavni del. Rimska cesta je verjetno posebno velika Spiralna meglica. V vesoljstvu je več takih primerov združenih svetov. Nedvomno je vsemirje v pravem pomenu besede, ki je izven človeških zmožnosti in dosegljivosti, v resnici tisto, kar so imenovali stari Grki z besedo Kozmos: urejena, organsko povezana enota. Na vprašanje, ali je samo na naši zemlji organsko življenje, moremo odgovoriti samo tako: če je vsemirje v celoti s svojimi bilijoni trilijoni sonc enotnega porekla in sestave, če so torej vsi svetovi samo ena nedoumljiva številna »družina iste krvi in mesa« — zakaj bi morala biti prav naša zemlja tisti privilegirani atom, na katerem se je razživelo življenje v tem brezmejnem morju? — Mogoče nas prav zdaj opazujejo skozi ogromno lečo s kakšnega drugega j planeta živa bitja in se pomilovalno sme- j jejo naši najnovejši voini moriji. i _ I fJM$r*fPurgcri« so bili ves čas igre boljši in močnejši nasprotnik, Hajdukovci pa so se predvsem pokazali kot temperamentni in zelo požrtvovalni igralci, ki pa so v tehničnem pogledu — to velja zlasti za napad. ki ni znal streljati — vidno zaostajali z« domačimi. Prvi gol je padel v 15. min za C.radjan-skeja. Anici kovic je dodal Cimerniančidu ta pa je z desnega krila poslal neubranljivo bombo. Naslednji zgoditek je Grad-jamki z*beležil v 24. min. po krivdi Haj-dukevega branilca Kckfzs. Dctoljeno žogo je hotel ta br;:nilec z glavo po.lati vra-taiju, ki pa je bil zaiadi čudne parabole usnja piekratek, tako da je tik ob drogu zdiknilo v mrežo. Proti koncu tega dela igie so Hajdukovci, ki jih je bodrilo več sto glasnih Spličanov, prešli v hudo ofenzivo, ki jim je p.mola tik pted odmorom izenačenje. V 40. min. je Alujevič poslal naprej Ra: ovnikoviča, ta pa je p'".-siral žogo in že je bilo 2:1. Dve minuti kasneje se je v veliki gneči preti vrat' Gradjanskega spet polastil žoge Alujevič in iz neposiedre bližine ucseeel še drug-; gol. Z 2:2 sta šli nirštvi v kab;ne. Po o'mom je G:rci:?nflc takoj v 1. min. spet [>! i šel do v o ' v;i. Lešnik je poslal estro žogo nn vi a ta, vi a* ir jo je odbil- tocla tamkaj je bi! 2a'ant, Ki je opravil ostalo. Vratar je zapustil svetišče in žoga se je mimo njega našla v prazni mreži. To je bilo 3:2 za G. V 12. min. je prav za prav tudi po krivdi nenitiniranega vratarja paciel še četi ti gol za -'omače. Lešn'k je žogo vodil sam tik do vratarja, ki mu je prišel nasproti, potem pa jo je preko njega po=la! med drogove. Tekmo je sodil beograjski sodnik Mika Popovič odlično. Niegov lanašnji nastop je bil najzgovornejši dokaz, da imamo pri nas doma nekaj izbornih nogometnih sodnikov. in je popolnoma odveč, če naši klubi za važnejše tekme naročajo sodnike od drugod in jih drago plačujejo za slab posel, ki so ga dozdaj opravljali skoraj vsi, kar smo jih videli. Jugoslavija : BSK l:o (1:0) Beograd, 26. maja. Za današnjo reprizo domačega derbyja na igrišču Jugoslavije je morala Jugosla- vija nastopiti s štirimi rezervami, medtem ko je bil BSK kompleten. 2e od vsega začetka se je videlo, da bodo rdeči mnogo nevarnejši od BSK-ovcev. Obe strani sta imeli že do odmora nekoliko ugodnih pozicij za strel, toda vse je šlo mimo ali preko golov, ali pa je uspešno posredovala obramba. V 40. min. pa je Jugoslavija vendarle — in sicer čisto zasluženo — prišla do vodstva. Petrovič je žogo z desnega krila predložil Paniču, ta je z glavo podaljšal do levega krila Serkova, ki jo je nekaj časa vodil s seboj, potem pa mimo Mrkušiča poslal v mrežo. Takoj nato so Dragičeviča zaradi hujše poškodbe odnesli z igrišča. V drugi polovici je BSK napel vse sile, da bi izenačil, kar pa mu ni uspelo. Jugoslavija se je z vsemi silami vrgla v obrambo in tako ji je uspela pomembna zmaga, ki je manj koristila njej kakor pa škodovala vodilnemu BSK-fl. flk pred koncem je Glišovič zagrešil grob incident nad Petrovičem, toda kmalu nato je Jugoslavija dokončno spravila dve ' dragoceni točki. Slavija : Hašk 1: o (1 s O) Sarajevo, 26. maja. V današnji igri za naslov državnega prvaka je veljala domača Slavija za velikega favorita. Haškovci pa so to pot iznenadili z zelo borbeno in požrtvovalno igro, tako da so imeli domačini dovolj truda, da so obdržali tesni izid prvega polčasa. Zmago-nosni gol je padel že v prvi polovici igre, ko je bila Slavija vsaj še nekoliko močnejša od Haška. V drugi polovici igre sta bili obe enajstorici enakovredni, vendar so vsa prizadevanja, da bi se rezultat spremenil, ostala zaman. Nad 60 atletov na startu v Celju Ilirijan ing. Stepišnik je v kladiv« dosegel nov jugoslovenski rekord z metom 51.71 m Celje, 26. maja. Atletska sekcija SK Celja je priredila danes na Glaziji velik atletski miting za s.-n;orje in juniorje. Startalo je nad 60 atletov. Posebno številni so bili člani ljubljanske Ilirije in SK Celja, poleg njih pa so nastopili tudi člani Železničarja in Maratona iz Maribora ter Pimorja in Planine iz Ljubljane. Doseženi so bili dobri in tudi prav tioori rezultati. Organizacija je bila gle le na veliko število tekmovalcev prav doora. Zanimivim borbam je prisostvovalo lepo število gledalcev. Rezultati so naslednji: Tek na 100 m: Juniorji (11 tekmovalcev): I. preoiek: 1. Kolenc (I) 12.2, 2. Leban • S-.IM ,9. H'' • '« • • • 1 a* — Ona tanka prečka je zmerom padala na tla, če sem se je le malo dotaknil! (2) 13. 3. Urbančič (Pl) 13 4; II. predtek: 1. Hrovatin (Z) 12.1, 2. E. Petek (C) 13.3, 3. Pfeifer (I) 13.4; III. predtek: 1. Hanza (O 12.2, 2. Bačnik (Z) 12.8, 3. Vilhelm (I> 13. Finale: Juniorji: 1. Kolenc (I) 12.4, 2. Hanza (O 12.6. 3. Hrovatin (Z) 12.7, 4. Bačnik (2). Seniorji: 1. Cičar (I) 11.8. 2. Vilar (I) 12.2, 3. Kora (M) 12.5, 4. Sodnik (I). Tek na 1.500 m: Seniorji: 1. J. Glonar (I) 4:24.2. 2. 2erga (C) 4:38.2, 3. Karlin (Z) 5:02. Juniorji: 1. Megušar (I) 4:32.8, 2. Kos (C) 4:40, 3. Habjanič (M) 4:46.2. Tek na 800 m: 1. in 2. Glonar (I) in Mirko (2) 2:08.9. 3. Podlipec (I) 2:15. Met krogle: Seniorji (6 tekmovalcev): 1. Jeglič (Pl) 12.46. 2. Lužnik (M) 12.30. 3. Gregorovič (2) 11.82. 4. Mavsar (Pl) 10.72. Juniorji (14 tekmovalcev): 1. Vehar (I) 13.52, 2. Brane (I) 13.26. 3. Stojan (2) 13.23, 4. Kopač (C) 13.21, 5. Bačnik (2) 13.06. Met kladiva (5 tekmovalcev): 1. inž. Stepišnik (I) 51.71 (nov jugoslovenski rekord!) 2. Gujznik (2) 41.15. 3. Jeglič (Pl) 38.44. 4. Kodre (C) 33.70, 5. Smerdel (M) 31.46. Tek na 5.000 m (5 tekmovalcev): 1. Franc Reberšak (C) 17.17.6. 2. Klempfer (M) 17.21.6. 3. Pere (Pr) 17.50. Skok v višino: Seniorji (7 tekmovalcev): 1. Gregorovič (2) 170. 2. dr. Casnv (Pl) 170. 3. Lužnik (M) 170. Juniorji (8 tekmovalcev): 1. Brane (I) 175, 2 .Dušan (I) 165. 3. Mencinger (I) 160. Tek na 1.000 m: Juniorji B (6 tekmovalcev): 1. 2ele (Pl) 2.59.4. 2. Bogdan (C) 3.13.8. 3. Fili (C) 3.17.9. Skok v daljino: Juniorji (12 tekmovalcev): 1. Leban (2) 6.08. 2. Bačnik (2) 6.03, 3. Franček (2) 5.97. Štafeta 4 X 100 m: 1. Ilirija I (Cičar. Kolenc, Vilar. Sodnik) 47.1. 2. 2elezničar 49.2. 3. Celje 50.2. 4. Ilirija II 51.4. Met kopja (9 tekmovalcev): 1. Mavsar (Pl) 53.70, 2. Gregorovič (2) 44.45. 3. Sodnik (1) 43.80. Met diska: Seniorji 1. Lužnik (M) 37.67, 2. Jeglič (Pl) 36.79. 3. Mavsar (Pl) 33.70. — Juniorji: 1. Urbančič (Pl) 37.29. 2. Stojan (2) 35.12, 3. Vehar (I) 34.75. Slovenska teniška zveza bo v Mariboru Maribor, 26. maja. V lovski sobi pri »Orlu« je bil danes dopoldne sestanek predstavnikov slovenskih teniških klubov, ki ga je sklical akcijski odbor za ustanovitev Slovenske teniške zveze. Današnjega sestanka, ki ga je vodil g. S. Voglar, so se udeležili zastopniki skoraj vseh teniških klubov s področja dravske banovine. Delegati slovenskih teniških klubov so po stvarni razpravi soglasno sklenili, da bo sedež Slovenske teniške zveze v Mariboru in je bil soglasno izvoljen pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovno skupščino, ki bo v kratkem v Mariboru. Izvoljen je bil tudi odbor, ki je naslednji: predsednik Radovan Sepec, I. podpredsednik dr. Ivo Murko, (Ljubljana), II. podpredsedik Volkar (Celje), tajnik Srečko Voglar. blagajnik G. Mazi, odbornika: ing. Zdenko Gorjup (Ptuj) in Evgen Betetto (Ljubljana). Nadzorni odbor: mr. Maver (Maribor), inž. Uran (Maribor) in Logar (Ljubljana). — Razsodišče: dr. Bleiweis (Ljubljana), dr. Vauhnik (Maribor), dr. Ivič (Celje). Zastopniki slovenskih teniških klubov so se tudi zedinili, da se izvede prvenstveno tekmovanje ter glede terminov prirejanja večjih teniških prireditev. Tako bo SK Ilirija izvedla tekmovanje za prvenstvo Slovenije, ISSK Maribor pa večji turnir /a prvenstvo Maribora v času Mariborskega tedna. Slednjič so delegati proučili ludi razna druga vprašanja, ki so v zvezi z ustanovitvijo samostojne teniške organi-z-tciie v dravski banovini. R Ponedeljek, 27. maja Ljubljana, 7: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi in poročila. 7.15: Pisan v en če k veselih zvokov (plošče). — 12: Poskočni na-pevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. - 13: Napovedi. — 13 02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje: Preobčutljivost telesa (ga. dr. Božena Zajc-Lavrič). — !?20: Iz Jankovičevih operet (plošče).— 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila.— 19 20: Nac. ura: Prosvetno delo »Seljačke sloge« (Rudolf Herceg — Zgb). — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (g. Fr. Govekar). — 20: Pevski koncert: gdč. Tea Laboš. pri klavirju prof. P. šivic. — 20.45: Radijski orkester.. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Plesna glasba (plošče). Beograd 17.45: Narodna glasba na harmoniki. — 18.20: Koncert radijskega orkestra. — 19.40: Narodne pesmi. — 20: Ura Paganinija in Liszta. — 22: Mojstri dirigentske taktirke. — Zagreb 17.15: Pesmi Vatroslava Lisinskega. — 17.45- Koncert M. Kindije (tenor). — 18: Blanka Runka-s poje češke pesmi. — 20: Ura domače glasbe. — 22.25: Plesna glasba. — Sofija 18.15: Narodna glasba. — 19: Klavirski koncert. — 19.50: Mezzosopran. — 20: Simfonični koncert. — 22.05: Plesna srlasba. - Praga 22: Koncert (dela čeških skladateljev). — L°ndon 21.35: Pa-ganinijev spominski koncert. — 23: Mesna glasba — 23.40: Koncert solistov. — P»rlz 19.57: Vokalni koncert. — 21: Glasba z novih plošč. — 23.15: Jase. — Rim 17.15: Sopran. — 20.15: Prenos Musorgr-skega opere >Boris Godunov. Hud potres v Južni Ameriki LiniH, 25. maja. A A. (Reuter) V Peruju, posebno v Limi in Calau so čutili ponoči nenavadno močan potres. Po zadnjih vesteh je bil ta potres veliko večji, kakor sc je v začetku mislilo. Potres so posebno čutiii v Limi. Calacu. Baranchi in Clori-hosu. Točno število človeških žrtev še ni znano, vsekakor pa je čez 30 mrtvih in čez 500 ranjenih. Posamezne ulice v Calau, Ba-raneht ln Clorihosu predstavljajo pravo podrtijo Vse telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. Ceste so uničene ter Številna poslopja porušena. Prvi potresni sunek so čutili že v petek ob 11.30, drugi pa ob 17. Smatra se. da je bil to največji poties v Peruju v zadnjih 50 letih. Škoda na Holandskem Rotterdam, 25. maja. A A. (DNB) Kakor je zdaj točno ugotovljeno — če se vzame v poštev predvsem usoda Rotterdama — je Holandija za časa petdnevnih bojev zelo malo pretrpela. Odločno vojskovanje od strani Nemčije je prihranilo Holandiji dolgotrajne boje. ki bi gotovo prinesli strahovito razdejanje in zahtevah številne človeške žrtve. Eno redkih mest. okoli katerega so divjali težki boji. ko je bila prebita utrjena črta, je mestece Renen. ki je mnogo preti peio. Pa tudi tu je ostala nepoškodovana slovita cerkev, ponos tega mesteca. Tudi zastopniki tujega časopisja so se na kraju samem prepričali, da je nemško orožje tolklo le vojaške objekte, nikdar pa civilnegt prebivalstva. Povečanje Švedske vdjteke Stockholm. 25. maja. AA. (DNB). Švedskemu parlamentu je bilo ponovno predloženo izčrpno poročilo o zakonskem predlogu o ojačenju oborožene siie. Na osnovi tega predloga sc predvideva aktivizacija 400 častnikov in podčastnikov. Letalstvo bo dobilo še tretj; letalski potk. Kazen tega boda v vsej Švedski ustanovljeni oddelki za zračno zaščito. Protiletalsko topništvo, ki je bik) doslej podrejeno poveljništv« topništva, bo odslej podrejeno novoimeoo-vanemu poveljniku zračne obrambe. Izražena je bila potreba, da se več letnikov pozove pod zastavo. Prstni odtisi tujcev v Zedinjenih državah VVashington, 25. maja. AA. (Reuter.) Pravni odbor senata je sprejel zakonski predlog, da bodo morali vsi tujci v Združenih državah dati na policiji prstne odtise. Razen tega bodo morali biti vsi tujci registrirani. Do tega zakonskega predloga je prišlo po izkustvih, ki sta jih doživeli Holandija in Belgija. Basel, 28. maja. z. Rimski dopisnik »Basier Nacfaricfateit« javija svojemu listu. da je vest o odgoditvi odhoda preko-mornika »Rex« in nekaterih drugih italijanskih prekooceanskih parni kov izzvala v krogih Američanov, ki so nameravali odpotovati s temi italijanskimi pamiki v domovino, veliko poeomost in vznemirjenje. V ekstremnih krogih tolmačijo to kot znak, da se Italija neposredno pripravlja na vstop v vojno, drugi krogi pa so mnenja, da gre pri vsej stvari le 4* italijansko previdnost. V italijanskih uradnih krogih slej ko prej naglašajo, da gve zg>o4j za kratkotrajno odgoditev odhoda teh parni km. Lepa sokolska manifestacija Krasen nastop Ljubljanskega Sokola pred jooo gledalci — Pomemben govor generala Kukavi-šiča sokolstvu — Navdušene počastitve naše vojske Ljubljana, 26. maja. J slovanskem jugu Brat general je med dru- T ■ I 11 i 1 ' rf:m 17 1'jril rl n hncin 1/nitft.l in vrtlml stvn Ob krasnem vremenu ki je b'llo kakor naročeno za današnjo nedeljo, je priredil Ljubljanski Sokol po dolgih letih spet javen telovadni nastop, ki se je spremenil v veličastno manifestacijo pobratimstva med našo vojsko in sokolstvom. Krasno telova-dišče v Tivoliju je privabilo nad 3000 gledalcev, da vidijo uspehe telesne vzgoje v sokolski telovadnici. Poseben poudarek nastopu je dala navzočnost ljubljanske gar-nizije, ki je prišla pod vodstvom svojih oficirjev med navdušenim vzklikanjem gledalcev na telovadišče Društvena uprava s podstarosto br. dr Kandaretom je pri vhodu sprejemala goste. Službeno zadržanega komandanta divizije je zastopal bri-gadni general br. Kukavičič. ki mu je občinstvo priredilo viharne ovacije. bana ban-ski svetnik dr. Orel, mestega župana podžupan br. dr. Vladimir Ravnikar in sokol-sko župo br Slana. Navzočni so bili tudi zastopniki vseh ljubljanskih in mnogih okoliških sokolskih društev Ob 16. uri je godba 40 pehotnega polka zaigrala sokolsko koracnirp in na telovadišče so prikorakali z veliko državno zastavo, ki jo jc nosila deca. in s praporom Ljubljanskega Sokola članstvo, naraščaj in deca (404), da se pokloni državni zastavi. Godba jc zaigrala državno himno in v lahnem poletnem vetru se ie dvignila naša tro-bojnica na jambor, vsa množica pa je stoje počastila ta naš sveti simbol. Po počastitvi državne zastave je stopil pred mikrofon starosta br. Janko Jazbec in pozdravil brate in sestre, posebno pa zastopnika naše hrabre vojske generala br Kukavičiča. ki so mu navzočni ponovno priredili viharne ovacije. Brat stari sta je •» svojem govoru poudaril pomen sokolrke obrambaosti v sedanjem času. nato pa izjavil, da bo so-kolstvo tudi v naprej ob vsaki priliki poka zalo vso pripravljenost za obrambo kralja in Jugoslavije Z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II je zaključil svoj govor, vsa množica pa je trikrat navdušeno zaklicala »Zdravo« Burno pozdravljen je stopil pred urejene telovadne oddelke zastopnik divizionar-ja general br. Kukavičič in najprej pozdravil zbrane oddelke in se zahvalil za pozdrav. Zastopnik vojske je nato v daljšem govoru poudaril pomen in važnosti sokolske misli za naš narod in slovanstvo. Posebno je izrazil svoje veselje, da more danes zastopati našo junaško vojsko na nastopu najstarejšega sokolskega društva na gim izjavil, da bosta vojska m sokolstvo korakala vedno po isti poti saj naša vojska ceni delo sokolstva in računa na sokolstvo v vsakem času, kadar bo klical glas na obrambo naše svobode in zemlje. Najlepše pa bo pokazalo jugoslovensko sokolstvo svoje delo na II vseso-kolskem zletu v Beogradu leta 1941 ob zaključku Petrove petletnice, ko bo naš starešina in prvi Sokol v državi prevzel krmilo države v svoje roke. Jugoslovenska vojska in .sokolstvo bosta hodila ramo ob rami za obrambo kralja in domovine S pozdravom mlademu kralju, ki so mu navzoča; priredili viharne počast'tve. je zaključni general Kukavičič svoj govor in se prijazno rokoval s starosto br Jazbecom in načelnikom br. dr. Pustiškom. Potem se je zvrstil pester telovadni spored, ki je nazorno pokazal sadove prave sokolske vzgoje v telovadnici. Prve so prikorakale na telovadišče deklice (72), ki so župne proste vaje opravile skoro brezhibno. Za njimi je odlično izvedlo župne proste vaje 68 dečkov. Ko so se ovacije mladim telovadcem polegle, je graciozno izvajalo proste vaje 67 narasčajnic. Nato je bila orodna telovadba Članstva na vseh glavnih orodjih, ki je pokazala, da ima Ljubljanski Sokol v svojih vrstah izvrstne telovadce. Odlično so nato uspele proste vaje moškega naraščaja (72) za vsesokol-ski zlet v Beogradu leta 1911. Prav tako so bile na dostojni višin: proste vaje članov (81) za beograjski zlet in so med njimi nastopili tudi bratje, stari rad 60 let. Po članih je 44 članic skladmo opravilo beograjske proste vaje. potem pa je zavladalo na telovadišču živahno vrvenje, ko so nastopili vsi mladinski oddelki z igrami in vajami na orodju. Višek telovadnega nastopa, sta bili Murnikovi telovadni skladbi Chopinova »Poloneza«, ki jo je odlično izvajalo 32 članov in 8 članic, in telovadni ples na Bizetovo koračnico »Carmen«, ki ga je izvajalo 54 nara-ščajnifrov. Občinstvo je nagradilo telovadce z viharnim odobravanjem. Ob zaključku so se zbrali na telovadišču spet vsi telovadni oddelki k snemanju državne za-stave. Vsa množica je zapela slovansko himno »Hej Slovani«, nato pa je bila zastava spuščena in vsi oddelki so strumno defilirali pred generalom br. Ku-kavičičem in med petjem »Le naprej brez miru« zapustili telovadišče. Bratskemu Ljubljanskemu Sokolu- zlasti pa vaditelj-skemu zboru naše bratske čestitke k odlično uspelemu nastopu. —at. rv t. ,'uli ...»SlVO t Pas vet slovenskih učiteljev o stanovskih in šolskih vprašanjih Slovenskim ljudskim šolam grozi pomanjkanje okoli 500 učraih naeči . ____ .. Ljubljana, 26. maja Ob izredno lepi udeležbi so se zbrali danes v risalnici g-luhonemnice na Zaloški cesti predstavniki slovenskega učiteljstva. že včeraj popoldne sta pripravila ves potrebni material upravni in nadzorni odbor banovinske sekijce JUU, ki sta se davi korporativno zbrala k posvetu z zastopniki iz vseh šolskih okrajev naše banovine. Značilno je. da je bilo od .'A Šolskih srezov odsotno le eno samo skrajno učiteljsko društvo. Uvodoma je pozdravil zbor predsednik sekcije g. Metod Kumelj, ki je izrekel prisrčne pozdrave hišnega gospodarja ravnatelja g. Dermclja in je predstavil tudi službujočega policijskega komisarja. Predsedniško poroeiJo Predsednik g. K ume! j je po;lal r.ato obširno situacijsko poročilo. Dotaknil se je obupnega dviganja cen življenjskih potrebščin. Naraščanje cen industrijskim produktom pa posega tudi v življenje organizacije. Proračun je zaradi dviga cen papirju postavljen na glavo. Organizacija JUU izdaja precej listov, omenjamo: Učiteljskega tovariša, Popotnika, Prosveto-Naš rod in knjige Mladinske matice. Zbor je razmišljal, kako naj bi se omilile razmere zaradi prekoračenja proračuna. Razmere v sloven-ki sekciji JUU so prisrčne in ni opaziti nobenih trenj. Vodstvo organizacije je doseglo na merodajnih mestih, da prepoved zborovanj, ki jih je odredilo notranje ministrstvo, ne bo zadelo JUU. ki je kulturno stanovska organizacija. Zaradi tega so spet dovoljena zaključna junijska zborovanja. Za počitnice je nameravan organizacijski t^eaj z.a društvene tajnike. Pojavljajo pa se ovire pri izvedbi tečaja. Predsedn.k g. Kumelj je očrtal razmere v Savezu hrvatskih učiteljskih društev in v glavnem in izvršnem odboru JUU v Beogradu .Vodstvo ljubljanske sekcije JUU je obtoženo po § 302 zaradi pisma na vodstvo nadzorniške organizacije. kjer je predsednik g. Erjavec. Voditelji JUU so obtoženi zaradi javne klevete, organizacija JUU pa bo nastopila dokaz resnice za svoje trditve. O težavnem položaju državnih nameščencev so predstavniki JUU pa tudi ostalega akcijskega odbora seznanili mm;str-skega predsednika g. Cvet kovica, podpredsednika g. dr. Mačka, bana dravske banovine g. dr. Natlačena, knezoškofa g. Rožmana in druge činitelje. Posvet je zahteval energične ukrepe proti nepotrebnemu zvišanju cen življenjskim potrebščinam. Pripravlja se Zveza uradniških organizacij. ki namerava izdajati lastno glasilo. Po poročilu predsednika se ie razvnela debata, ki so se je udeležili g. Župančič iz Litije, g. Ciril Hočevar iz Maribora g Mencej iz Kozjega in drugi. Poročilo tajnika V posebnem poglavju je poroča.1 glavni tajnik ljubljanske sekcije g. Dra^o Supan-čič, ki je prikazal delo upravnega in nadzornega odbora JUU in vseh drugih odsekov. Društva bedo izdelala seznam vseh neorganiziranih Mnogo zan:manja je zbu- i dil odlok kr. banske sekcije dostavljen uredniku Mladinske matice književniku g 1 Ribičiču, učiteliu pri Sv. Petru v Ljublja- ni. Odlok navaja, da goji Naš rod pretirano socialno noto in materializem. Zahteva pa dopis, naj dajejo publikacije Mladinske matice več prednosti idealizmu v krščanskem smislu, v nasprotnem primeru bodo morala obiastva j>reklicati svoje-easino dovoljenje da se razspečava Naši rod po ljudskih šolah. Bogat kapital predstavlja centralna knjižnica JUU, ki ima tudi najstarejša slovenska in druga pedagoška dela. Knjižnica se zdaj na novo ureja in bo 3pet kmalu dostopna članom JUU. Učiteljska tiskarna se je spričo predpisov o zadružnem poslovanju pretvorila v delniško družbo. Deleži veljajo po 250 dinarjev in člani garantirajo samo z enim podpisanim deležem. Tajnik g. Suipančič je vahil k pristopu se vse one, ki doslej še niso člani lepo delujoče Učiteljske tiskarne in Učiteljske knjigarne, ki ima svoj sedež v Ljubljani. podružnico pa v Mariboru. Z obžalovanjem so vzeli navzoči učiteljski predstavniki na znanje poročila o številnih pavšaMih napadih na učiteljski stan. Posamezni primeri ne morejo biti pri resnih ljudeh povod za napade na stan kot celoto. V obrambi svoje časti in časti celokupnega učiteljskega stanu je bila sprejeta resolucija, ki bo dostavljena vsem merodajnim činiteljem. O pomanjkanju učnih moči Občutno je pomanjkanje učiteljstva v naši banovini. Trenutno je že okrog 200 razredov brez učiteljev, ni pa mogoče povečati prenapoljnjenih razredov. Na pen-večati prenapolnjenih razredov. Na pen-hodnjega časa bo primanjkovalo okrog 500 učiteljev. Posvet je razpravljal, kako bi se dal ta nedostatek odpraviti in je prišel do zaključka: 1. Premestijo naj se v dravsiko banovino vsi oni učitelji, ki so bili premeščeni v druge, predvsem v vardarsko banovino. 2. Okrog 80 ljudskošolskih učiteljev je po službeni potrebi nameščenih na meščanske šole. Vsa ti naj se vrnejo takoj na matične šole. 3. Za abiturijente srednjih šol se naj prirede celotni tečaji in absolventi tečajev se naj sprejmejo nato v ljudskošolsko službo. Ljudskošolskemu učitelistvu bo treba nuditi več pravne zaščite. Urediti bo treba pravično oddajo upraviteljskih mest, nikakor naj ne bodo nameščeni za upravitelje na šole mlajši učitelii. kjer službujejo že starejše moči. V vseh primerih, ko se oddajajo upraviteljska mesta, ie treba oceniti prosilce po službeni dobi in sposobnosti. Govor je bil tudi o obmejnem šolstvu, ki še prav posebno v današnjih časih zahteva stvarne podpore vsega naroda Iznešeni so bili predlogi o ustanavljanju propotrebnih gospodinjskih in kmetijskih tečajev. Le z načrtnim gospodarskim delom bomo dvignili izobrazbo in delovno sposobnost našega kmeta. Te dni je izšel odlok kr. banske uprave o podpiranju nadarjenih učencev. Čisto pravilno! O kandidatih pa naj odločajo učiteljski zbori posameznih šol pri rednih mesečnih konferencah " v • - >• dai . » , ___o«^ ~ S Jt . . ** .... A 1—*- oclitrtl _ . ... . Pomoč potrebnim tovarišem Stanovska organizacija ,e doseg.a. da bodo v junijskem terminu polagali izpite učitelji kontraktualci. Iti nekateri že dol go vrsto le L čakajo ob dnevničarskih plačah na sprejem v d žaviio službo. Ker m takse za prijavo k izpit m zelo \ L- -ke in bi ravno te onemogjčile. da bi ne''a e: učitelji kontr-kiuulci — družinski oč tj ne mo-ili plačat: visokih taks. zato ;e bil sprejet pridlo.. ^a bo stane.sk-« organizacija ^.na a nekaterim prosi.cv-m prijavne iakse. Lepa sooa-ia f.esta zalužl gotovo vso pohvalo in orizn^nje. Por.no> se bo seveda naklonila le č!unom JUU. Posredovanja JUU zaradi napredovanj v višje skupine so bile v zadnjem čas..; upoštevana v ministrstvu prosvele ki j. unapredilo več prosilcev Posebne omembe je vredno, da je napredovala tudi 4C učiteljskih pripravnikov. ki so bi:i dosle v na.ibednejšem položaj-: Mli.islor nrosv. te g. Maksimovič je obli. bi1, da bodo doglednem času nar>rt.'o\ au tudi vsi on . ki so si stekli pravico a v iS.,-- skupin -Gospod:: ministru pa boci »r do": ni vsi primeri, ko so službeno mlajši ure skoči i svoje starejše nrl ;adniih napredovanjih. Značilno je. da so bila izvršena nekatera napredovanja v prednjem času. pa niso bila pri obilen a ja\r.o. Za razpis prostih mest Iznešena ie b'!!? zahtev.i. naj s? oddajajo vsa prosta s!' žbena mesta z razpisom in ne samo slabša, kskor je bil to primer v preteklem tednu. Ukine nai se III. draginjski razred in vsa službena mesta se nai pomaknejo v II. draginjski razred. Učiteljski predstavniki ponovno apelirajo za popravo krivic ob premestitvah p> službeni potrebi. Sekcija JUU ie pokre-nila v tem šolskem letu 19 zaščitnih primerov, iz zadnjih let pa je odprtih 72 zaščitnih akcij. Med tem je še vedno 24 ločenih učiteljskih parov mož ie odtrgan od družine in žena službuje drugod Tajniško poročilo so osvetlili v izčrpni debati učitelji g. Rogelj iz Št. Lenarta, g. Štravs iz Logatca, g. Mencei iz Kozieea in drugi. Resolucija o pitrebi s'oie in enotnosti v času. ko io zahtevajo tudi zunanje politični položaj bo dostavljena javnosti in merodajnim činiteljem. Gospodarsko stanje JUU Blagajnik g. Rado Grum je prikazal dosedanje denarno poslovanje ljubljanske sekcije JUU in vseh 34 okrajnih učiteljskih društev. Učiteljska organizacija, ki šteje preko 3200 članov in ima domala v vsakem kraju naše banovine svoje člane, je važna tudi kot kulturna in nacionalna in ne samo stanovska organizacija Kader članstva se ie ustalil. Podporni sklad ie narasel na blizu sto tisoč dinarjev. Učiteljskemu naraščaju v Ljubljani in v Mariboru je bila dodeljena primerna podpora. Zaradi povišanja cen oapiria in ti-skarniškemu delu prihaja JUU v težak položaj. Učitelj g. Roš iz Celja se je izrekel za združitev zaščitnega in podpornega fonda. Nato so podali navzoč: predsedniki situacij ska poročila iz posameznih šolskih okrajev, nato pa ie urednik Učiteljskega tovariša g. Ve^oslav Mlekuž poročal o urejevanju lista in tiskovnih zadevah. Za primer, da bi ne bilo mogoče sklicati banovinske skupščine JUU je predsedniški zbor dal vodstvu sekcije JUU široka pooblastila, da se omogoči nadaljnje delovanje učiteljske organizacije. Govor ie bil tudi o morebitnem znižanju članarine. Učitelj g. Kimovec iz Trbovelj je zameril Učiteljskemu pevskemu zboru, ker ni nastopil na skupnem zboru 7 učiteljskih društev v Trbovljah, ki je bil v preteklem mesecu. Obsodba je izzvala živahno debato in je ugotovila da UPZ ne dobi nobene podpore javnih činiteliev za svoje kulturno delo. Člani zbora so raztreseni po vseh krajih naše banovine. Velike žrtve za kulturno delo Navzoči predstavniki slovenskega učiteljstva so ugotovili, da dajejo odseki sekcije JUU: Mladinska matica, radijski odsek. Učiteljski pevski zbor. Popotnik. Učiteljski pokret pedagoški tisk in druge ustanove učiteljski organizaciji pečat resnega dela ob lastnih žrtvah malega človeka. Vse to delo in bremena so nam potrebna kot instrument kulturnega dela v službi naroda. Zato bo učiteljstvo še nadalje podpiralo tudi Učiteljski pevski zbor, za katerega ie doslej žrtvovalo že tri četrt milijona dinarjev. UPZ pa naj se z uspešnim delom oddolži za priznanje in žrtve. Mladinska matica za našo mladino Zastopnik Mladinske matice g. Hreščak je prikazal težavno stanje Mladinske matice. Povišanje cen papirja in drugih izdatkov sili k povišanju naročnine. Zbor je s težkim srcem potrdil povišanje na 3 dinarje mesečno z večino glasov. Za ta denar: 30 dinarjev celotno, bodo dobili naročniki Mladinske matice celotni letnik Našega roda in po 3 knjige ob koncu leta. Takega daru ne da naši mladini nobena druga založba in je Mladinska matica tista ustanova ki je pocenila in vsebinsko dvignila slovensko mladinsko knjigo, ter zanje priznanje in posnemanje tudi pri bratih Hrvatih. Srbih in v poslednjem času tudi pri Bolgarih. Ko ie bil določen termin 12. im 13. julij za banovinsko skupščino JUU v Ljubljani. so podali zastopniki iz posameznih okrajev poročila o šolskem delu Med drugim je predsednik JUU g. Mervar iz Žužemberka prikazal težavno stanje zaradi olajšav pri šolskem pouku za učence iz višjih razredov. Vse debate in poročila so bila izredno živahna in stvarna in so se udeležili domala prav vsi zastopniki iz posameznih okrajev. Sredi popoldneva ie bila razprava, ki je potekla brez vsakega odmora zaključena in delegatje so se vrnili z večernimi vlaki na svoja službena mesta. Današnji sestanek je dokazal skrb in pripravljenost učiteljskega stanu pri delu za dvig našega šolstva in splošne narodne . prosvete. Prav v teh časih, ko padajo neupravičeni očitki na naslov učiteljske ,a stanu, jim je treba priznati, da sredi najhujših materialnih "-k: bi in s-reii živčne vojne ne cdjenjajo od svoieea kulturnega poslanstva. Kongres katoliških katehetov z vse države Sarajevo, 26. maja. V dneh od 5. do 7. julija bo v Sarajevu : -'»-gres katoliških katehetov iz vse države. \*a kongresu bodo znani katoliški pedagogi Okoli 20.000 ribičev na lovu Split, 26. maja. Sinoči se je začel na Jadranu veliki lov na plave ribe. V vseh ribiških področjih so se bili že davno pripravili na ta lov, pri katerem bo sodelovalo okoli 20.000 ribičev. Upi na obilen plen so letos prav dobri. Plave ribe se pojavljajo v velikih množinah. Nesreča kolesarke Ljubljana, 26. maja 511etna Ana Velkavrhova, žena zidarja iz Kozarij, se je popoldne peljala s kolesom dali svoje referate. Prvi dan kongresa i in je po nesrečnem naključju padla z vozila. Padec je bil toliko močan, da si je zlomila nego. Prepeljati so jo morali z reševalnim avtom v splošno bolnišnico. vo govoril tudi nadškof dr. Sarič. Po kongresu bodo kateheH. priredili več izletov v bližnjo sarajevsko kolico. Sam jmor nesreča mladega neznanca Trask so našfi na železniškem tiru ob Puhar-je vi ulici Ljubljana. 26. maja Davi okoli 3. ure je službujoči stražnik .ašel ob koncu Puha rje ve ulice na železniških tirih truplo neznanega moškega, tarega okoli 24 do 26 let. Neznanec je ' ael poškodbe na čelu, podbraaku in le-.i nogi. Vsi znaki kažejo, da je izvršil sa-'"omor. Stražnik je o najdbi obvertil policijskega zdravnika dr. Luža rja in službujočega dežurnega uradnika Lovrečiča, ki 'ta prišla na kraj nesreče in ugotovila lejanski stan. Po komisijskem ogledu so prepeljali truplo v prosekturo splošne bolnišnice. Pri neznancu niso na?li nikakih listin, iz katerih bi se mogla ugotoviti njegova istovetnost. Kljub prizadevanju policija do večera še ni mogla ugotoviti imena ponesrečenega, odnosno samcmcc-ilca. Neznanec je srednje velik, drobnega obraza. rjavih las in rjavih oči. žuljave roke priča^ jo, da je bil morda obrtniškega stanu. Na mezincu leve reke je imel prstan s sliko pokojnega kralja Petra I. Oblečen je bil v dobro ohranjeno delovno obleko: sive črtaste pumparice. sive črtaste nogavice, siv črtast suknjič, sivo črtasto srajco z enakim ovratnikom- nizke črne čevlje, dolge črtaste .-podnje hlače in usnjen rjav pp.s. Pod srajco je imel sokolsko telovadno srajco. Po teh znakih bo mogoče kakšnemu svojcu spoznati ponesrečenca. Ljubljanski reševalni avte se je psiiesrml Pri vožnji po šolarja, obolelega za k?JŽno otrplostjo tilnika, je zadel v voz z lesom Hotič. 26 maja Letošnjo pomlad je b'l liubljansk; reševalni avto že večkrat klican v Zasavje zaradi vedno se ponavljajočih primerov meningitisa. Te dni je moral po nekega litijskega šolarja, ki je oholel za ti boleznijo. Starši šolarja so bdi u ver jeni da bo vozilo že pred poldnem v Litij: Po načrtu bi moral avto nato še naprej v Zacorje kjer bi vzel s seboj še nekega diugega bolnika in ga odpeljal v ljubljansko bolnišnico. V Hotiču v bliž ni znanega knž-šča. kjer se razdele ceste v ljubi ian.-ko in litijsko smer in na Vače pa se je rešilnemu avtu primerila nesreča. Prav tedai ie peljal neki voznik z Vač hlode trgovca g Vozlja Za voznikom, ki je ime! naložena dolga de bla. je privozil tedaj "'ubljansk' reševal ni avto in dajal znake, naj ?e mu voznik umakne. Pri priči se ie začel veznik umi kati na rob ceste. preden pa ie bila cesta prosta, je hotel avto ki se mu je močno mudilo, speljati m'mo voza. Pa ie bila na ozki banovinski cesti nesreča ne;zosibna Avto se je zadri v hlode in si pokvaril sprednji del Odbila se ie med drugim tudi cev, ki služi za dotok olja Tekonna je iz- tekla. Pokvara je bila tako usodna, da vozilo ni moglo več nadaljevati vožnje. Spremljajoče osebje si je na vso moč prizadevalo. da bi popravilo pokvarjeno poškodbo. a zaman. Medtem so potekale ure in litijskemu šolarju je bilo od trenutka do trenutka slabše. Starši so bili obupani, ker so fantičku postajale že noge trde Obšli so vse lirijske lastnike avtov, pa nihče se ni upal dati vozila na razpolago za prevoz otroka, ki je zbolel za nevarno boleznijo Zato so starši zaprosili za drug reševalni avto iz Ljubljane, prišel pa je odgovor. da ni nobenega več na razpolago. Zato so se starši odločili, da bodo prepeljali malega bolnika v ljubljansko bolnišnico kar s popoldanskim vlakom, kar pa je zvezano s precejšnjimi nevšečnostmi zaradi razkužitve vagona V tem se je ponudil dr. Ukmar in je s svojim avtom odpeljal malega šolarja v Ljubljano Pokvarjeni reševalni avto je ostal v Hotiču nato še vso noč ir so ga *e!e naslednje dopoldne odvedii v popravilo. Splošna sodba javnosti ie ta. da bi morala Ljubljana priskočiti potrebnim hitreje na pomoč mer potrebe. Žalosten konec pravdarskega vašehna V samoobrambi ga je ustrelil policijski stražnik Varaždin. 26 maja J obsojen. Bra; ga je opominjal in V Varaždinskem Bregu je živel 52letni toda ni nič pomagalo. Naposled :e p- Martin Radišič, ki se je zelo rad pravdal Taiko je tudi imel pravdo s svojim sosedam zaradi motenja posestva. Mož je pa pravdo izgubil, toda se z razsodbo ni zadovoljil, temveč je pravdo tiral še pred višje sodišče, kar vse je terjalo velike stroške. To ga je pokopalo in pred tremi leti je prišlo njegovo posestvo na javno dražbo. Hišo in vse posestvo je kupil njegov brat Ivan Radišič. ki pa je pustil svojega brata še dalje v hiši- da mu je obdeloval zemljo in vodil gospodarstvo Toda Martin je bil sJab gosjKKlar in je poleg tega začel krasti, zaradi česar je bil že večkrat sil, e ilo- žil sodišču prošnjo, da ga s posestva odstranijo. V Petek se je v Varažd nski Breg napotila sodna komisija ob asistenci po cij-skih stražnikov Ko je komisija prispela do Radišičeve hiše. se j-? Ma.rt:n v hišo zaklenil in ni pustil nikogar blizu. Eden izmed policijskih stražarjev je zaradi tega hotel s silo odpreti vrata. V tistem trenutku pa je Martin Radišič planil iz hiše s sekiro v rok in navalil na stra>-i:ka. V .samoobrambi je stražnik ustrelil in zadel na.j>adalca tako nevarno v trebuh, da je ta nekaj trenutkov zatem umrl. OWastva so uvedla preiskavo. Stara zakonca žrtvi morilca Ni še ugotovljeno, ali gre za roparski umor za umor iz maščevanja Novi Sad. 26. maja V bližni vasi Čurugu sta živela bogati kmečki posestnik 65-Ietni Djoka Ivkov in njegova 70-letna žena Danica. Z vaščani sta malo občevala, zato je bil strašen zločin, katerega žrtvi sta postala, le po naključju odkrit. Zjutraj je namreč prišel k Ivkovim neki deček po mleko, in ko je iskal gospodinjo, je ni mogel najti nikjer. Stopil je tudi v hilev in tu se mu je nudil strašen prizor. Poleg živali sta ležala stari mož in njegova žena ubita. Ivkov je imel razbito glavo, medtem ko na njegovi ženi ni biilo vidnih ran. Prestrašeni deček je takoj tekel na po- što. odkoder je uradnica obvestila o zločinu občino in poklicala orožnike. Orožniki so takoj š"li na delo vendar doslej še niso našli za morilcem nikake sledi. Ugotoviti se tudi ni dalo. ali gre za roparski umor ali za umor maščevanja. Umor je v vasi in okolici zbudil veliko razburjenje, ker je to v teku zadnjih let že tretji umor. Leta 1933. sta bila na podoben način umorjena zakonca Citarjeva. Takrat so morilca prijeli in ga obsodili na 15 let robije Morilcu pa so del kazni odpustili in je te dni priše' domov. Ljudstvo je začelo šušljati. da je mo^da odpuščeni kaznjenec v zvezi z umorom Ivkovih. Nedolžen osumljenec se je obesil v z čez nekaj mescev pa so dobili pravega misrilca Varaždin. 26. maja. V vasi Trebežu blizu Zaboka je bil pred mesci umorjen 65 letni kmet Djuro Borov-čak. Orožniki so tedaj na podlagi raznih sumljivih okoliščin aretirali kmeta Franja Rodiniča in ga izročili sodišču v Krapini. Rodinič je zatrjeval nedolžnost, vendar mu niso verjeli. To ga je tako potrlo, da je ! obupal in se v zaporu obesil. Oblastva so s tem zadevo likvidirala. Poteklo je nekaj mescev in nakljnčje ie naneslo, da so odkrili pravega morilca. Je to 35 letni Viktor Borovčak. ki je zločin priznal. Morilec je bil te dni pred sodiščem obsojen na dosmrtno robijo. Obsodbo je potrdil tudi že Stol sedmorice v Zagrebu. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek. 27.: zaprto. Torek, 28.: Revizor. Red A. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. Sreda, 29.: Severna lisica. Red sreda. Četrtek, 30.: Revizor. Red B. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. OPERA Ponedeljek. 27.: zaprto. Torek, 28.: zaprto. (Gostovanje v Celju: Gorenjski slavček). Sreda. 29.: Boris Godunov. Premiera. Pre- mierski abonma. Gostovanje baritoni-sta inž. Nikola Cvejiča. člana beograjske opere. »•».-" fiiy:liTM—arram iil l iI.L".TT^J Nohti Nohti izredno hitro rastejo. Ce bi jih človek pustil neovirano rasa do 60. leta in b re nc teo- i«mo v^vr ''o ic t s *<'ei pred pošto v Ljubljani, in mu zrasli čez eset do hotela Slona. vc.jamete.' Pa ptte sedet pošLo! tNSERIR A JT E V „JUTRU"! Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - V tu v LjubijaaL