GLASILO

FOTO-VIDEO STORITVE • UOKVIRJANJE PREDMETOV
TRGOVINA
V
KRATKEM TUDI
V
PTUJU
FOTOGRAFIJE
ZA
SLADOKUSCE
•	IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - TUDI IZ DIA IS0 9002
•	FOTOGRAFIJE IZ VSEH DIGITALNIH MEDIJEV OBIŠČITE NAS. ČAKA VAS PRIJETNO PRESENEČENJE.
TEL.: (02) 78 78 600
Minoritski trg 2, PTUJ
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ .. domač, za domačine, vsak meset pride !
Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
2000
ISSN 1318-8550
LETOVI - ŠTEVILKA6


g



§-
E -1
352(497.12 Ptuj)
6005690,6
28. JUNIJ / ROŽNIK 2000
COBISS 0
TURIZEM
(MMÄ [PÄÜMM	IMMIGÄtl ©@ßO(ai = C-ML(QM§
VINO IZ PTUJSKE KLETI NAS NAGOVARJA
defS za novo turistično ponudbo je zorela štiri leta. V ptujskem vinarstvu so po (jxsedah direktorja Andreja Sajka in njegovega strokovnega sodelavca za promoci-^CzvSjo in vodenje Borisa Zajka pred leti začeli razmišljati o novih tokovih turizma v Sloveniji in o razširitvi možnosti turistične ponudbe v vinski panogi. Zasnovali 50 projekt, katerega prvi del je že uresničen in je bil javnosti predstavljen na dan odprtih vrat, v nedeljo, 21. maja.
Dosedanji klasični ogled vinske kleti so obogatili z zvočnimi in svetlobnimi efekti ter s pripovedjo zgodbe o poti, ki jo je vino "preteklo", preden se je znašlo v mogočnih hrastovih sodih v ptujskem podzemlju. Obiskovalec si namreč veliko bolj živo predstavlja in dlje pomni izkušnjo, ko so bila vzdražena in budna vsa njegova čutila (voh, sluh, vid, okus ...) in ne le eno, recimo vid. Na tej ugotovitvi danes temeljijo in k temu težijo vse sodobne kakovostne predstavitve krajevnih znamenitosti, posebnosti in redkosti, ki se želijo prebiti iz sivine povprečja. V ptujski vinski kleti, kjer hranijo tudi najstarejše vino v Sloveniji, imenovano Zlata trta iz leta 1917, je to korak na poti k njeni razpoznavnosti in drugačnosti med mnogimi vinskimi kletmi po Sloveniji.
Za današnjega obiskovalca ni dovolj, da izve le ime določenega vina - to mu zelo malo pove o vinu, ga nato poizkuša in si ogleda le materialne eksponate, recimo sode. Vse to kmalu pozabi. Zato mu želijo ponuditi več; skozi zgodbo ga napeljujejo k razmišljanju o vinu in tukajšnjih prebivalcih, da bi tako začutil duh tega okolja. Ob snovanju teh novosti so v ptujskem vinarstvu mislili ne le na goste od drugod, ampak tudi na domačine, ki jih želijo opozoriti na bogastvo domače narave, na katero naj bodo ponosni in je ne čuvajo sramežljivo le zase, temveč naj jo samozavestno oznanjajo drugim. Osveščen in izobražen domačin, ki se zaveda in ceni vrednote domačega kraja, po mnenju direktorja vinske kleti najbolje skrbi za promocijo.
Po doživetju v vinski kleti obiskovalec sledi tisočletni zgodovini vina od rimskih časov naprej skozi zgodbo, ki jo pripoveduje vino samo. Rizling iz Haloz ga nagovarja. To je multivizijska predstavitev 700 posnetkov, ki jih projicirajo s tremi diaprojektorji. S čudovitimi posnetki vinorodne pokrajine Haloze fotografa Zvoneta Pelka in spremljajočim besedilom, ki ga je pripravil Franc Milošič, popeljejo gledalca skozi
bogastvo zgodovine tukajšnje vinske kulture. Naslednja novost bo vinarsko kulinarični kulturni center na dvorišču vinarstva, ki bo pokrit in tako prikladen za različne priložnosti. "Pričakujemo in želimo večjo podporo lokalne skupnosti. Odziv na novo predstavitev je bil izjemen, večji, kot smo pričakovali. V nedeljo, na dan odprtih vrat, nas je popoldan med
16. in 18. uro obiskalo okrog 450 gostov. Zelo veseli smo tako množičnega odziva, čeprav je bilo v taki gneči težko kakovostno izpeljati predstavitev, Ptujčanom se zahvaljujem za obisk. Pokazali so, da so željni izvedeti kaj več o svojem mestu, kar je za nas podpora in velika obveza za nadaljnje uresničevanje projekta. Med drugimi nas pogosto obiščejo šolske skupine, upokojenci, prišli so tudi gostje iz Amerike, ki 50 bili prijetno presenečeni. Takšne predstavitve nima doslej nobena, za javnost odprta vinska klet v Sloveniji. Obljubljamo pa še več, zato spet vabim Ptujčane in ostale goste, " je najin pogovor zaključil Andrej Sajko.
Milena Turk
^ ZARADI VELIKEGA ODZIVA IN ZANIMANJA JAVNOSTI BOMO V NEDELJO, 2. JULIJA, y OB 15. IN 17. URI PONOVNO ODPRLI VRATA PTUJSKE VINSKE KLETI.
<	VLJUDNO VABUENI!
VINARSTVO SLOVENSKE GORICE - HALOZE
Mogočni hrastovi sodi v ptujski vinski kleti, v katerih hranijo 60 odstotkov vina.
KULTURA
Dober
večer,
° °zvezde je .sW<?	Ptuj*9' ..
0bD^° ^*°?*^* „
«fisfessr.
jazz, s°uI' “"V jah ava-
6° na na5top'i'a *l* in'‘ «mosunan^op	29.
junij» ob 2'	Swing
skemgf* virtu0Z
Rodrigu«
na klas*"1 k,tan'

o
o
generalni pokrovitelj:
MESTNA OBČINA PTUJ
3
*©
o.
*3
Q-
^V1
POVABILO NA OGLED MALEGA GRADO
Notranjost Malega gradu
Ohranjena lesena konstrukcija na podstrešju,
Foto: Langerholc
Foto: Langerholc
:oto LANGERHOLC
MISU ODGOVORNE UREDNICE
PRIMER ZGLEDNO OBNOVUENE STAVBE
tiko zanimivih in navdušujočih prostorskih rešitev v notranjosti obnovljenega Malega gradu z ohranjenimi lesenimi stropi, izjemno leseno konstrukcijo na podstrešju, razsvetljavo in parketom, ki se lepo podajo v celostno podobo, je vrednih ogleda. Posebej zdaj, ko se v prostore še ni preselila Knjižnica Ivana Potrča in še niso napolnjeni s knjižnimi policami in pohištvom, ki bodo zakrili marsikakšen svojevrsten arhitekturni detajl. Obnovljen Mali grad - vrednost naložbe znaša okrog 700 milijonov tolarjev; država je od tega prispevala 240 milijonov tolarjev, ostalo pa ptujska občina, ki je investitor - je evropsko primerljiva kakovost na področju ohranjanja stavbne dediščine in bi lahko bila zgled za obnavljanje hiš v starih mestnih jedrih. Lepota stavbe je namreč odvisna tudi od stopnje njene funkcionalnosti. Oblika mora upoštevati in odsevati namembnost in poudarjati konstrukcijo, kar z gotovostjo velja za notranjost Malega gradu.
Ta hiša je ena najstarejših zidanih na Ptuju, njena stavbna zgodovina sega v 9. stoletje. Petnajst let je minilo od takrat, ko so bili narejeni idejni projekti za prenovo, in enajst od prvih pripravljalnih del. V stavbi je bilo takrat 7 5 stanovanjskih enot in za vse družine je bilo potrebno najti nadomestna stanovanja, kar je bila prva zelo zahtevna naloga za ptujsko občino.
V poletnem času se bo v Mali grad z lokacij na Minoritskem trgu 7 in v Krempljevi ulici 2 dokončno preselila Knjižnica Ivana Potrča, kjer bo imela na voljo 3 7 00 kvadratnih metrov površin, kar je za 1300 kvadratnih metrov več kot merijo dosedanji prostori. Tukaj bodo tudi prvič v svoji zgodovini obstoja vsi oddelki delovali na eni lokaciji. Doslej so bile vse prostorske rešitve le začasne in so vedno iskali nove prostore. Na novi lokaciji se bosta združila dosedanja ljudski in študijski oddelek, medtem ko je mladinski oddelek v tem stavbnem kompleksu že od leta 7 994, potujoča
knjižnica pa je tukaj od leta 7 996. Ravnateljica Lidija Majnik je med sprehodom s predstavniki javnih medijev skozi še nevseljene, a prav zato na nek način polne (energije in navdiha) prostore Malega gradu, poudarila, da so prostori dostopni tudi invalidom. V kletnih prostorih bodo depoji z gradivom, v pritličju bo majhna kavama z izhodom na teraso. To je ograjena zelenica z nekaj klopmi, namenjena tudi otrokom.
V	prvem in drugem nadstropju bodo informacijska pisarna in prostori s prostim pristopom; del teh so študijske sobe, poimenovane po dr. Štefki Cobelj, prof. Ivu Arharju in Ivanu Potrču. V prvi etaži podstrešja bodo upravni prostori in dvorana za domoznanstvo, v drugi etaži pa delovni prostori uslužbencev in kabineti za individualni študij.
V	pritličju je tudi večji prostor z ozvočenjem, namenjen prireditvam različnih vrst, recimo literarnim večerom, predavanjem. Želeli so, da bi bilo dvorišče odprto za ogled tudi mimoidočim obiskovalcem mesta, a je bilo zaradi neprimernega vedenja doslej povzročene že preveč škode in so se odločili, da bo dvorišče zvečer zaprto. Škoda.
Za lokacijo v Krempljevi ulici načrtujejo, da bi po izselitvi ljudskega oddelka Knjižnica Ivana Potrča uredita kavarno, v kateri bi lahko gostje v miru prebirali časopise in revije. Primeren bi bii tudi za debatne večere.
V	poletnem času, od prvih dni julija do 20. septembra, ko bo otvoritev novih prostorov, bosta torej študijski in ljudski oddelek knjižnice zaprta.
Spoštovani bralci, če ste člani ptujske knjižnice, lahko pri preseljevanju gradiva največ pripomorete, če si izposodite čim več knjig in jih ne vračate do konca septembra. To je tudi enkratna priložnost za več kot mesec dni dolg rok izposoje neomejenega števila knjig brez opominov. Zdaj je idealen čas za lahkotnejše čtivo, ki ste ga že dolgo nameravali brati ali kakšno drugo lepo opravilo, ki ga počnete s srcem. Odpočijte se, uživajte med počitnicami in v kratkih dneh dopustov. Preprosto - imejte se lepo zato, ker ste.

Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400 - 630 - 20701. Odgovorna urednica:
_______ Milena TURK, telefon: 771-651, 772-731,
------- telefaks: 771-783, e-mail: moptuj@ptuj.si.
Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, 708-209. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 600-41-16, e-mail: grafis@siol.net.
Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOjLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Boris GORNIK -ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS, Ignac VRHOVŠEK - DS. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov.
SPREHOD PO VSEBINI
VINO IZ PTUJSKE KLETI NAS NAGOVARJA ■ str. 2
J
Primer zgledno obnovljene stavbe ■ str. 2 in 3 <i
OCENA VARNOSTI, SEŽIGALNICA ODPADKOV IN PORAVNAVA Z MARIBORSKO PLINARNO ■ str. 4,5
Odgovori na vprašanja svetnikov ■ str. 6
ZAKAJ TOLIKŠNA PODRAŽITEV ■ str. 7
I
Za odločanje o lokatiji odlagališta na zboru občanov ali referendumu - str. 7
I 1
PTUJSKI IZGNANCI NA SREČANJU V RAJHENBURGU - str. 7

"Kaj veš o prometu" - str. 8
STANOVANJSKE RAZMERE V MO PTUJ - str. 9
&
Mladi ptujski trgovti ponovno najboljši - str. 10
DIJAKINJAM ČESTITAL GUVERNER BANKE SLOVENIJE DR. FRANCE ARHAR ■ str. 10
Proti odlagalištu odpadkov v Krievini pri Vurbergu - str. 11
Pomagajte urediti neurejeno ■ str. 13
ZA VAS SO DEŽURNI ■ str. 13
T
Dober veter, zvezde ■ str. 14
GLEDALIŠČE PTUJ ■ str. 14

S«,
Pokrajinski muzej Ptuj - str. 14

JEKLENI MOZ TEKA NA DOLGE PROGE ■ str. 15
J
V
MtROST MESECA
J
"Samo kadar poznamo pot, ki nas
je pripeljala v sedanjost,	____
lahko jasno in razumno načrtujemo svojo prihodnost. "
Adlai Stevenson
OCENfi VARNOSTI, SEŽIGALNICA ODPADKOV IN PORAVNAVA Z MARIBORSKO PLINARNO
, \dfugi polovici maja je bila 77. seja mestnega sveta, na kateri so obravnavali 76 točk dnevnega reda; med njimi premoženjski bilanci Občine Ptuj na dan 31.12.1999 in Mestne občine Ptuj na isti dan, nato predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o plačah funkcionarjev MO Ptuj in nagradah članov delovnih teles mestnega sveta ter občinskih organov, nadaljevali so z obravnavo osnutka pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči občanom, osnutka odloka o ustanovitvi JZ Knjižnice Ivana Potrča, predlogom sklepa o pristopu MO Ptuj k ustanovitvi konzorcija občin SV Slovenije in ustanovitvijo gospodarske družbe za projekt termične obdelave odpadkov ter predlogom mnenj MO Ptuj o kandidatih za direktorja Šolskega centra Ptuj in ravnatelje petih srednjih šol na Ptuju. Dnevni red je bil na predlog župana M. Lucija, ki je sejo vodil v prvi polovici, razširjen še s točko predlog sklepa o sklenitvi pogodbe o poravnavi med Mestno občino Ptuj in Plinarno Maribor d. d. Predstavnika Policijske postaje Ptuj komandir Darko Najvirt in pomočnik komandirja Marjan Ferk sta svetnikom predstavila oceno varnosti na območju Mestne občine Ptuj po posameznih področjih, o čemer so potem obširno polemizircli.
POTRDITEV SKLEPA O PRISTOPU K USTANOVITVI GOSPODARSKE DRUŽBE ZA SEŽIGALNICO ODPADKOV
S tem, ko je ptujski mestni svet potrdil ta sklep (22 glasov za, 2 proti), je bil uresničen drugi korak na poti k ustanovitvi sežigalnice ostankov odpadkov, in sicer je tako omogočen podpis konzorcialne pogodbe o ustanovitvi družbe, za kar mestni svet pooblašča župana, ki bo sodeloval v vseh nadaljnjih postopkih za ustanovitev in o tem obveščal mestni svet. Podpisalo pa naj bi jo 106 občin SV Slovenije. Prvi korak je bil storjen aprila 1998, ko se je svet konzorcija občin Sl/ Slovenije (predseduje mu mariborski župan Boris Sovič) odločil, da bodo akutne težave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja prostora za odlagališča komunalnih odpadkov, reševali skupaj.
Projekt bi bilo mogoče uresničiti na lokaciji, ki jo je občinam in Ministrstvu za okolje in prostor RS ponudila družba Talum, d. d., Kidričevo, ki ima ustrezno opremljeno zemljišče za sežigalnico in primeren prostor za odlaganje odpadkov po sežiganju na sedanji deponiji rdečega blata, ki zadošča za 30 let. Objekt bi bilo možno zgraditi v 5 letih. Stroški izgradnje objekta sežigalnice in deponije, vključno s stroški pretovornih postaj na tirih slovenskih železnic in transportnimi sredstvi so ovrednoteni na 25 milijard tolarjev, izhodiščna cena za tono odpadkov pa na 17.864 tolarjev. Svet konzorcija je načrtoval, da bi občine sprejele in podpisale pogodbo do konca minulega maja. Družba bi lahko bila ustanovljena do konca letošnjega septembra.
Vladimir Čuš (Zeleni Slovenije) je menil, da so v svetu alternativne druge rešitve in ne sežigalnice. Zavzemal se je za bolj varne in okolju prijaznejše poti odpadkov in za sledenje trendom, ki so uveljavljeni v svetu. Po njegovem prepričanju s sežiganjem smeti ne izginejo, le pretvori se njihovo agregatno stanje, iz trde snovi nastanejo plini (zelo strupeni so dioksini -nerazgradljivi), pepel in žlindra. Kljub filtrom ni absolutnega zagotovila, da ne bodo toksični odpadki prišli v stik s podtalnico. Spraševal se je, ali ne odpiramo vrata zastarelim tehnologijam. V svetu namreč po njegovih podatkih sežigalnice zapirajo celo pred iztekom življenjske dobe in jih ne obnavljajo. Stanje v svetu je ilustriral tudi s sociološkega vidika; ljudje se iz okolij, kjer so sežigalnice, izseljujejo, cene nepremičninam padajo in priseljujejo se revni, Stanislav Napast, predstojnik Skupne občinske uprave, je povedal, da imajo vse države v Evropi sežigalnice, z izjemo Grčije in Irske, ki jih zdaj preoblikujejo. Sežigalnica v Kidričevem bi bila izgrajena po najsodobnejših standardih in najvišjih merilih. Župan je izpostavil, da smo v naši državi letos spomladi sprejeli nacionalni razvoj varstva okolja in Evropa zahteva od nas vedno boljše, kot ima sama, in postavlja vedno višja merila. Pri nas naj bi bila ena sežigalnica na Gorenjskem, ena pa v Kidričevem, morda pa kje drugje.
V razpravo se je vključilo veliko svetnikov:
Miran Šalamun (SDS), Franc Štrucl (Lista KS), Janez Vertič, Lidija Majnik in Emil Mesarič iz vrst LDS, Slavko Brglez (SLS), ki je navedel razloge za in proti sežigalnici, Janez Rožmarin (SKD) in Ignac Vrbovšek (DS).
SKLEP O SKLENITVI POGODBE O PORAVNAVI MED MO PTUJ IN PLINARNO MARIBOR
Svet je soglašal s podpisom predlagane pogodbe o poravnavi med ptujsko občino in Plinarno Maribor, s katero bodo z vzajemnimi popustitvami urejene sporne zadeve. Med pogodbenimi strankami je v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem s plinovodnim omrežjem za distribucijo zemeljskega plina in oskrbo uporabnikov na območju mesta Ptuja z okolico v teku več pravd. Medsebojne spore pa želita zaključiti in v ta namen sta sklenili poravnavo, tako da: umakneta tožbe v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem s plinovodnim omrežjem na Ptuju, da se odpovesta vsem nadaljnjim tožbam, terjatvam in drugim pravnim sredstvom v zvezi s to zadevo in soglašata, da bo MO Ptuj nakazala Plinarni Maribor poleg že nakazanih 47,752.138 tolarjev v juliju 1998 še
40,000.000 tolarjev. Po tem nakazilu ne bosta več imeli medsebojnih terjatev in tako je poravnan vložek mariborske plinarne (ta je imela prvotno bistveno višji odškodninski zahtevek) v plinovodno omrežje in naprave na območju MO Ptuj. Mariborska plinarna pa se zavezuje, da bo, če bo morala MO Ptuj po odločitvi Vrhovnega sodišča v upravnih sporih odpraviti odločbi in ponoviti postopek izbire koncesionarja za opravljanje gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina, umaknila svojo vlogo.
MNENJE ZA DIREKTORJA ŠC PTUJ IN RAVNATELJE SREDNJIH ŠOL
Svet je dal pozitivno mnenje za direktorja Šolskega centra Ptuj in ravnatelje ptujskih srednjih šol naslednjim prijavljenim kandidatom, in sicer:
❖	Branku Kumru za direktorja javnega zavoda Šolski center Ptuj,
❖	Meti Puklavec za ravnateljico Gimnazije Ptuj,
POJASNILO OBČANOM
Zaradi pogostih vprašanj o dvigu cen odvoza odpadkov občane ponovno obveščamo, da je mestni svet Mestne občine Ptuj 30.9.1999 na 9. redni seji dal pozitivno mnenje k cenam odvoza odpadkov, vlada Republike Slovenije pa jih je potrdila 3.3.2000.
Občinska uprava Mestne občine Ptuj
❖	Branki Kampi Regvat za ravnateljico Ekonomske šole Ptuj,
❖	Vladimirju Korošcu za ravnatelja Poklicne in tehniške šole Ptuj,
❖	Rajku Fajtu za ravnatelja Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj in
❖	Milanu Cimermanu za ravnatelja Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj.
Vsi imenovani so tudi doslej zasedali ta delovna mesta.
Razprave ob tej točki ni bilo. Zapletlo se je le pri mnenju za ravnateljico ptujske gimnazije. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glede na izid glasovanja svojih članov Meti Puklavec - kandidatki za ravnateljico gimnazije ni dala pozitivnega mnenja oz. je mestnemu svetu predlagala naj pozitivnega mnenja ne da. Po krajši razpravi in vprašanjih je Emil Mesarič (LDS) med sejo pripravil amandma, s katerim je predlagal pozitivno mnenje za imenovanje Mete Puklavec za ravnateljico gimnazije, kar je mestni svet sprejet (med 7 7 navzočimi svetniki jih je 8 glasovalo za in 6 proti).
Milena Turk
zadnja novica - zadnja novica
evnem redu zadnje -
3.	seje mestnega sveta, ki je fzasedal v petek, 23. junija, so bili: predlog pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči občanom MO Ptuj (objavljen v priloženem uradnem vestniku), osnutek odloka o koncesiji za urejanje javnih parkirišč in odvoz nepravilno parkiranih vozil v MO Ptuj, sklep o potrditvi cen distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin d.o.o. Ljubljana na območju MO Ptuj, spremembe odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj (slednja akta sta objavljena v priloženem uradnem vestniku), predlog sklepa k pristopu k ustanovitvi območja s posebnimi razvojnimi problemi, poslovna poročila o delu javnih zavodov na področju družbenih dejavnosti, poročili o poslovanju Komunalnega podjetja Ptuj in Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj o upravljanju najemnih stanovanj v lasti MO Ptuj za leto 1999 ter informacija o poslovanju GIZ-a Poetovio Vivat za lansko leto. Pod zadnjo točko je bila podana informacija o dosedanjem delu delovne skupine za preučitev delovanja CATV sistema v MO Ptuj.
Več o poteku te seje v naslednji številki Ptujčana.
uredništvo Ptujčana
• zadnja novica - zadnja novica -
STANJE VARNOSTI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE PTUJ
Mestni svet je obravnaval poročilo o varnostnih razmerah na območju Mestne občine Ptuj v letu 1999, ki ga je pripravila Policijska postaja Ptuj. Kljub temu da je delo policije po organiziranosti in pristojnosti precej neodvisno od dela mestnega sveta, je bil po posredovanju poročila izražen interes za skupni pristop pri izvajanju preventivnih nalog na področju varnosti.
Oceno varnosti na območju Mestne občine Ptuj sta predstavila komandir policijske postaje Darko Najvirt in pomočnik komandirja Marjan Ferk, ki sta izrazila zadovoljstvo z opravljenim delom, hkrati pa ugotavljata, da se naloge policije na določenih področjih povečujejo.
Med zaskrbljujoče ugotovitve sodijo podatki o kriminaliteti, ki izkazujejo povečanje števila kaznivih dejanj. Posebno neugodno stanje je zaradi vedno več mladostnikov, ki so udeleženi pri teh dejanjih.
Tudi pri vzdrževanju javnega reda in miru število kršitev raste.
Na področju varnosti cestnega prometa je bilo manj prometnih nesreč z materialno škodo. Ugotavljamo, da so prometno varnostne razmere na območju Mestne občine Ptuj ugodne glede na število vozil. Kljub temu ocenjujemo, da se na našem območju zgodi preveč prometnih nesreč glede na število prebivalstva.
Precej je tudi nalog pri nadzoru državne meje, nadzoru izvajanja predpisov o tujcih, preventivi na vseh področjih. Vse omenjene ugotovitve policijske postaje so v poročilu podkrepljene s številnimi statističnimi podatki in tabelami.
Po predstavitvi ocene varnosti v ptujski občini s strani policijske postaje se je razvila razprava. Pogosto je moten javni red in mir in povzroča se škoda v času od petka do nedelje, predvsem ponoči. Krivci za to naj bi bili gostje, ki v poznih nočnih urah zapuščajo ptujske lokale in se znašajo nad infrastrukturno ureditvijo v mestu. Posredno so krivci tudi mnogi drugi; od tistih, ki dajejo dovoljenja za delovni čas, do lastnikov lokalov, kjer kljub omejitvam točijo pijačo opitim osebam, pa vse do staršev, ki so preslabo vzgojili svoje otroke. Vsekakor so tisti, ki se v nočnem času grobo znašajo nad okoljem, premalo osveščeni, da bi pomislili, koliko dodatnih sredstev je potrebno, da se nadomesti uničeno. S temi sredstvi, ki so prav tako iz proračuna, pa bi lahko izpolnili marsikatero drugo potrebo občanov.
V razpravi je bilo izraženo mnogo mnenj o strategiji in preventivi, ki bi bila verjetno učinkovitejša od represije.
Med aktualnim področji je tudi narkomanija in preprodaja droge, o čemer smo nekoč ugibali, danes pa je že mnogo zasvojencev. Pri tem se pojavljajo vprašanja strategije dela z mladimi. Sodelovati bi morale vse institucije, ki delajo z mladimi. Ob tem je bila posebej izpostavljena vloga staršev. Prav pri nalogah in vlogi staršev, ki je pri vzgoji otrok temeljna, se končuje marsikatera ugotovitev policije, učiteljev, pa tudi občanov. Temeljne človekove vrednote naj bi začeli in zaključili privzgajati prav starši.
Veliko je bilo vprašanj o učinkovitosti izvajanja prometnega režima v mestu. Izražene so bile potrebe po sodelovanju med policijo in redarsko službo. Na odboru za splošne zadeve je bila izpostavljena tudi problematika prometa s kolesi in motornimi kolesi v coni za pešce. Vsekakor obstajajo potrebe po omejitvi hitrosti in skupnem nastopu proti tistim, ki ne upoštevajo določenega prometnega režima.
Zelo aktualna so tudi vprašanja prometne varnosti pri Šolskem centru Ptuj, na različnih zbirališčih mladih, kot so parki, staro pokopališče, novo parkirišče ob Dravi. Potreben bi bil organiziran pristop k oblikovanju prostočasnih aktivnostih za mlade, kjer bi z vodenimi programi in ustreznimi pristopi preprečiti marsikatero nezaželjeno obnašanje.
Pri oceni celotne varnosti občanov je najbolj zaskrbljujoče to, da je med povzročitelji raznih oblik prekrškov in kaznivih dejanj vedno več mladih.
Kljub temu da je bilo delo policije ocenjeno za uspešno, so pomisleki in se kaže potreba po večji prisotnosti in aktivnosti policije na izpostavljenih področjih in ob rizičnem času.
Eni vidijo več možnosti v preventivi, drugi pa se nagibajo k represivnim metodam. Ob oceni stanja velja ugotovitev, da bo potrebno več enega in drugega. Verjetno pa bo potrebno združiti napore pri mnogih preventivnih programih, medtem ko bo morala represija učinkoviteje poseči v najtežjih primerih.
Ko ocenjujemo varnostne razmere in naše ugotovitve primerjamo s prejšnjimi leti ali pa s primerljivimi občinami v Sloveniji, prihajamo do zaključka, da s stanjem varnosti ne moremo biti zadovoljni.
Ker je reševanje varnostne problematike večplastno in posamezne službe le deloma rešujejo posamezne primere, je nujno oblikovati skupne projekte, h katerim bi pristopili celovito in združili prizadevanja.
Zato je ptujski mestni svet sprejet pobudo za ustanovitev skupnega delovnega telesa, ki bi delovalo koordinacijsko in povezovalno, predvsem pa preventivno z nalogo, da s stalnimi in nestalnimi člani zastopa vse možne ustanove in službe.
mag. Janez MERC, univ. dipl. obr.
ODGOVORI NA VPRAŠANJA SVETNIKOV
Vprašanja Ane Ostrman:
1.	Kakšen je status gradu Turnišče? Ali bo ostal turistični objekt?
Odgovor:
Na osnovi Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini (ZLKSDL),
Ur. I. RS, št. 89/99, je postal grad in park Turnišče last države Slovenije. 2. člen navedenega zakona pravi: "Spomeniki iz prejšnjega člena, ki so na dan uveljavitve tega zakona razglašeni kot spomeniki državnega pomena, postanejo last države Republike Slovenije skupaj s premičninami, ki služijo upravljanju, rabi, vzdrževanju ali varstvu spomenika. Seznam spomenikov iz prejšnjega odstavka je v prilogi, ki je sestavni del tega zakona. "
Za grad in park Turnišče je sprejet Odlok o razglasitvi gradu in parka Turnišče za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. I. RS, št. 81/99).
V 4. členu Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov je navedeno: "S spomeniki, ki s tem zakonom preidejo v last države, upravlja Ministrstvo za kulturo neposredno oziroma preko ustrezno usposobljenega zunanjega izvajalca, s spomeniki, ki pa postanejo last lokalne skupnosti, pa njen pristojni organ. "
Ivan Vidovič
2.	Katero varianto vlaganj v osnovnošolski prostor predstavlja adaptacija sedanje stavbe OŠ Olge Meglič za potrebe OŠ dr. Ljudevita Pivka? Kdaj je bila takšna varianta na mestnem svetu potrjena in kakšen je rezultat prijave na razpis Ministrstva za šolstvo in šport, kamor naj bi bila prijava poslana?
Odgovor:
Na podlagi javnega razpisa Ministrstva za šolstvo in šport za prijavo investicij posebnega pomena na področju osnovnih šol in predšolske vzgoje v RS za obdobje 2000-2004 (Ur. I. RS, št. 36/99) smo 29.10.1999 prijavili naslednje investicije v osnovnošolski prostor: OŠ Breg, OŠ Ljudski vrt, Podružnična šola Grajena, OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič in Glasbena šola Ptuj. Dokumentacijo za vse šole je pripravilo podjetje Proplus, Maribor. Prijave za vse OŠ, razen za OŠ dr. Ljudevita Pivka, so bile posredovane v Ljubljano. Prijava za omenjeno šolo ni bila poslana, ker pripravljena dokumentacija ni bila usklajena z izvajalcem.
Vse prijave so bile poslane brez terminov izgradnje. V zgoščeni verziji smo prijave predstavili na seji mestnega sveta 29.11.1999, kjer je bil sprejet sklep o prednosti potrebnih vlaganj v osnovnošolski prostor v Mestni občini Ptuj za obdobje 2000-2004. Mestni svet je določil prednost vlaganj (1. Podružnična šola Grajena - adaptacija in prizidek, 2. OŠ Olge Meglič -novogradnja).
Omenjeni sklep je bil 3.1.2000 posredovan na Ministrstvo za šolstvo in šport.
Vse OŠ, razen Podružnična šola Grajena in novogradnja OŠ Olge Meglič, se bodo ponovno
prijavile na naslednji razpis MŠŠ.
Povratne informacije o sofinanciranju države po posameznih letih še nismo prejeli.
❖ <* *
Vprašanje Milana Petka: Ali je že oz. kdaj bo izdelana projektna dokumentacija za Podružnično šolo Grajena?
Odgovor:
Idejni projekt rekonstrukcije in dozidave Podružnična šola Grajena (Lah, d. o. o., april 1995) smo morali zaradi novih standardov in normativov Ministrstvo za šolstvo in šport RS dopolniti. Dopolnitev idejnega projekta je izdelal Projektivni biro 91 aprila 2000 in je podlaga za javni razpis za ostalo dokumentacijo.
V Uradnem listu RS, št. 34-35/00, z dne
21.4.2000	je bil objavljen javni razpis za izdelavo investicijskega programa z dokumentom identifikacije investicijskega projekta in projektne dokumentacije PGD in PZI za rekonstrukcijo in prizidek OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena na Ptuju. Rok za oddajo ponudb je 15.5.2000, začetek izvajanja del 1.6.2000, dokončanje oz. predaja dokumentacije pa:
-	investicijski program z dokumentom identifikacije investicijskega projekta do 1.7.2000
-	projektna dokumentacija PGD do 21.7.2000
-	projektna dokumentacije PZI do 21.8.2000.
Valentina Golob
❖ ❖ ❖
Pobuda Miroslava Letonje: Ali ima Komunalno podjetje Ptuj poslovni načrt in statut?
Odgovor: Komunalno podjetje Ptuj je delniška družba, ki po zakonu mora imeti statut, saj se sicer ne more vpisati v register na sodišču. Poslovni načrt za leto 2000 je podjetje MO Ptuj že predložilo v mesecu februarju.
Izdelan je tudi srednjeročni načrt za obdobje petih let od 1998-2003.
Vprašanje Maksa Ferka: Ali je novo izvedena preplastitev Vespazijanove ulice še v garanciji, kajti na cestišču se pojavljajo razpoke in asfalt odstopa?
Odgovor: Ulico smo si ogledali in ugotovili, da je na cestišču udarna jama in v enem delu na robu vozišča razpoke. Poškodbe na ulici so sanirane.
Herbert Glavič
*}* ❖ ❖
Pobuda janeza Svrženjaka o lastništvu Doma
krajanov v Rogoznici
Odgovor:
Za Dom krajanov Rogoznica, pare. št. 142/2, stavbišče, posl. stavba, gosp. posl., dvorišče,
pripisani pri vi. št. 380 k. o. Nova vas pri Ptuju, je v zemljiški knjigi vknjižena lastninska pravica za: splošno ljudsko premoženje in imetnik pravice uporabe Krajevna skupnost Rogoznica. Stare krajevne skupnosti so po konstituiranju občin na podlagi 4. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94) nadaljevale z delom. Ta zakon je določil, da "obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih svetov novih vaških, krajevnih ali četrtnih skupnosti oziroma do uveljavitve občinskega statuta, če v občinskem statutu ne bo predvidena delitev občine na te skupnosti". Zakon je uredil tudi vprašanje pravnega nasledstva: "Premoženje in delavce obstoječih krajevnih skupnosti prevzamejo nove vaške, krajevne ali četrtne skupnosti oziroma občina v skladu z občinskim statutom. "
S statutom Mestne občine Ptuj je bila uveljavljena členitev mestne občine na mestne in primestni četrti in določeno, da so četrti pravne osebe. V skladu z navedenim v prejšnjem odstavku pa je potrebo s statutom občine urediti premoženjska vprašanja ter vprašanje zaposlenih delavcev. Slednje imamo urejeno (delavce je prevzela v delovno razmerje občinska uprava), za četrti kot nosilce premoženjskih pravic pa imamo v 79. členu statuta le določilo, da "so lahko lastniki nepremičnin".
Prvi statut Mestne občine Ptuj, niti kasnejše spremembe in dopolnitve niso vsebovale določbe o določitvi pravnega naslednika premoženja prejšnjih krajevnih skupnosti. Tako bo potrebno s predvidenimi spremembami in dopolnitvami statuta v/ letu 2000 opredeliti pravno nasledstvo ožjih delov občine glede na naloge, ki jih bodo opravljali organi ožjih delov občine, ter namen premoženja. Navedeno je potrebno urediti tudi zaradi določb Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti - predlagatelj vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo se mora izkazati za pravnega naslednika z ustanovnim aktom - statutom občine.
Helena Neudauer
OBVESTILO ZfI PREVOZNIKE
Zainteresirane prevoznike obveščamo, da je v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 54, 16.6.2000, na straneh 5285 in 5286 objavljen javni razpis za opravljanje prevozov učencev v osnovne šole v Mestni občini Ptuj za šolsko leto 2000/2001 ali za šolski leti 2000/2001 in 2001/2002.
Občinska uprava Mestne občine Ptuj
zakaj
TOLIKŠNA
PODRAŽITEV?
PtrSsiptmlkti sSirennak g® ra® UtslkSmSircaßwS
16* redni seji so svetnice in svetniki ' mestnega sveta Mestne občine Ptuj med drugim sprejeli tudi sklep o podražitvi vrtca. Tovrstni sklepi in odločitve sicer niso nič novega v MO Ptuj. Tokrat gre za zelo občutljivo področje. Pomislimo in se ob tem zamislimo, kaj pomeni tako visoka podražitev za družino s povprečnimi dohodki. Cene vrtca so se izjemno povečale. V oddelku od I do 3 let starosti kar za 42,88%, v oddelku od 3 do 7 let starosti za 16,58%, v razvojnem oddelku pa za 19,54%. Moram poudariti, da je večji del podražitve namenjen za plače v jZ vrtec Ptuj. Vodja oddelka za družbene dejavnosti v MO Ptuj Ivan Vidovič je v pojasnilo navedel, da je "v ptujskih vrtcih 307 otrok iz drugih občin, približno 50 naših otrok pa obiskuje vrtce v sosednjih občinah. Če na pričujoči seji mestni svet ne potrdi zvišanja cen vrtca, to pomeni tudi določeno izgubo v tem času, ker si delavci izplačujejo plače po kolektivni pogodbi (do tega imajo vso pravico, ker v nasprotnem primeru lahko za to tožijo ustanovitelja). To pomeni, če cene ne potrdite, bomo izplačilo plač morali zagotavljati mimo cene. Tudi druge občine in starši otrok iz drugih občin ne bodo nič prispevali k temu in bomo morali sami pokrivati razliko v ceni oziroma izgubo, ki bi dejansko nastala. Nenazadnje, če mestni svet glasuje proti, bo to pomenilo, da se bo na naslednji seji sveta odločalo o potrditvi še višje cene vrtca, ker bomo morali z njo pokriti nastalo izgubo za čas, v katerem je nastala. " S tem pojasnilom je očitno prepričal večino svetnic in svetnikov.
Morda je tudi tukaj razlog za upadanje rojstev. Mlada družina se težko odloči za otroka ob takšnih cenah vrtca. Rešitev vidim v zasebnih vrtcih. Zaenkrat ima jZ Vrtec Ptuj žal monopol. Na statističnem uradu republike Slovenije sem dobil podatek, da je bilo v občini Ptuj v letu 1995 rojenih tristošestindvajset (326) otrok, v letu 1998 pa kar za štiriinštirideset (44) manj.
Resno se sprašujem, kaj bo s Ptujčani ob takšnem prirastku čez petdeset let.
Naše vrle žene in možje v mestnem svetu pa kar veselo dvigujejo roke za takšne in podobne predloge in sklepe.
Od 27 navzočih na seji je glasovalo za omenjeno podražitev 17 svetnic in svetnikov, 5 jih je bilo pa proti. Nikjer nisem zasledil imen teh petih svetlih izjem, ki jim ni vseeno za tovrstno početje. Ne vem, zakaj se imena takšnih ljudi v Ptujčanu v rubriki MESTNI SVET ne objavijo. Odločil sem se, da teh pet modrih izjem objavim sam. Torej proti predlagani podražitvi vrtca so bili svetnica Marija Strelec (SKD) ter svetniki Slavko Brglez (SLS), Janez Rožmarin (SKD), Franc Štrucl (lista KS) in Miran Šalamun (SDS). Menim, da bi delu mestnega sveta, rezultatom glasovanj, predlaganim sklepom in sprejetim sklepom v Ptujčanu morali nameniti več prostora.
Spoštovani bralci Ptujčana, ob tem bi se morali zamisliti. Zavedati se moramo, da tisto "saj so vsi enaki" pač ne drži. Kdo je takšen in kdo drugačen, moramo vedeti, da bomo potem sodili sami.
Maks Lečnik
CRC Vè ▲	ZA ODLOČANJE
9V9	o LOKACIJI ODLAGALIŠČA
\ NA ZBORU OBČANOV ALI REFERENDUMU
pobudo Odbora za zaščito kraja pred odlagališčem smo se Tani Izvršilnega odbora Mestnega odbora Socialdemokratske vstranke Ptuj in svetniki SDS v Mestnem svetu Mestne občine Ptuj sestali s predstavniki odbora v ponedeljek, 5. junija 2000, v prostorih sveta Primestne četrti Grajena. Po obojestranski predstavitvi mnenj v dve uri trajajočem pogovoru smo dogovorili predvsem:
1.	Zavzemamo se za odločanje občanov na zboru ali svetovalnem referendumu, pri čemer je potrebno občane resnično, strokovno in korektno obvestiti o vseh dejstvih in predvidevanjih, predvsem pa opozoriti na posledice odločitve.
2.	Socialdemokrati se zavezujemo, da bomo pri odločanju v mestnem svetu upoštevali uradno izraženo voljo občanov.
3.	Vsi zainteresirani si moramo prizadevati za čim višjo stopnjo demokratičnosti in kulturno izražanje mnenj, predvsem pa ne dovoliti kakršnih koli sporov med krajani.
Rajko Fajt, podpredsednik za Mestni odbor SDS Ptuj
SREČANJA
PTUJSKI IZGNANCI NA SREČANJU V RAJHENBURGU
d jo, 4. junija, je Društvo izgnancev Slovenije organiziralo Veča no in slavnostno srečanje na gradu Rajhenburg (Brestanica) ob 55. obletnici vrnitve izgnancev na svoje domove. Od 65.000 jih danes živi še okrog 20.000 in od teh nas je bilo na srečanju 5.000.
Srečanje je organiziral Krajevni odbor Društva izgnancev Slovenije Ptuj. Pajnkiherjev avtobus je bil poln ptujskih udeležencev, ki jih je vodil gospod Simonič. Prireditev je bila slavnostna z bogatim kulturnim programom domačih društev.
Nekateri smo se udeležili tudi svete maše, kjer smo bili v pridigi počaščeni s tolažbo za trpljenje in ponižanje v izgnanstvu.
Predsednik KO DIS Ptuj jože Križančič je na poti domov skozi Bizeljsko našel nekaj prijetnih postankov in poskrbel, da smo se zadovoljni vrnili domov
(kosilo, gostilna Tri lučke na prekrasnem Sremiču, kristalni izviri vode v Pišecah, znana pridelava penečih vin v Stari vasi pri Isteničevih in OŠ v Bistrici pri Sotli).
Tudi zapeli smo, pozabili smo zapeti le tisto kot pred 5 9 leti na transportih v izgnanstvo "Zdaj gremo, oh zdaj gremo, nazaj še pridemo!".
Pa ob drugem srečanju.
S. B.
Ptujski izgnanci pri gostišču TRI LUČKE pod prekrasnim Sremičem na poti iz Rajhenburga .
VARNOST
MEDOBČINSKO TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLCEV IN SREDNJEŠOLCEV
fu
(B®9	® (PSÄltüM]
jj
judo Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj tiri Občine Kidričevo je bila v letu 1999 ustanovljena koordinacija dela SPVCP na območju Upravne enote Ptuj. V koordinacijskem telesu sodeluje devet občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Organizator letošnjega medobčinskega tekmovanja je bil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Ustanovljen je bil medobčinski organizacijski odbor, v katerega so bili predlagani predstavniki sveta občin Dornava, Videm, Kidričevo in Ptuj ter OŠ Ljudski vrt, Policijske postaje Ptuj in Upravne enote Ptuj - centra izpitne komisije.
Medobčinsko tekmovanje je bilo izpeljano 16. maja 2000 na Ptuju v in pred OŠ Ljudski vrt. Tekmovanja se je udeležilo 59 učencev 5., 6.,
7. in 8. razreda OŠ in 11 dijakov srednjih šol.
V	učilnicah OŠ Ljudski vrt so se pomerili v teoretičnem znanju cestno-prometnih predpisov pod nadzorom članov izpitnega centra UE Ptuj, v spretnostni vožnji na poligonu MČ Ljudski vrt in v vožnji po mestnih ulicah pod nadzorom inštruktorjev ZŠAM Ptuj in avto šol. Dijaki srednjih šol so tekmovali na poligonu in mestnih ulicah s kolesi z motorjem, učenci pa s kolesi. Za varnost tekmovalcev med vožnjo po mestnih ulicah in varnost drugih udeležencev v prometu so skrbeli policisti - prometniki iz PP Ptuj, ki so imeli po naših in ugotovitvah nekaterih voznikov inštruktorjev veliko težav, ker mnogi vozniki ne poznajo znakov in odredb policistov pri fizičnem urejanju v prometu.
Učenci iz OŠ so tekmovali v dveh kategorijah. V prvi kategoriji so bili učenci 5. in 6. razreda; udeležilo se jih je 30. Prvo mesto je dosegel Matej PONDELAK - OŠ ljudski vrt, podružnica Grajena (20 kazenskih točk - KT); 2. Tadej SARDINŠEK - OŠ ljudski vrt (29 KT) in 3. Aleksej VAjDA - OŠ Olga Meglič (32 KT).
V	drugi kategoriji so tekmovali učenci 7. in 8. razreda OŠ. Prvo mesto je dosegel Marjan jANŽEKOViČ - OŠ Mladika (10 KT), 2. Peter CAFUTA - OŠ Videm, podružnica Leskovec (17 KT) in 3. Mitja MIHALINEC - OŠ Mladika (20KT).
Ekipno je bila najboljša OŠ Ljudski vrt (158 KT), 2. mesto je osvojila podružnica Grajena (185 KT) in 3. mesto podružnica Leskovec (187 KT). Med srednješolci je 1. mesto dosegel Boris ŠIMENKO iz Poklicne in tehniške kmetijske šole (28 KT), 2. Dominik LENART iz Poklicne in tehniške kmetijske šole (38 KT) in
3.	Damir LOVENjAK iz ŠC - Gimnazija (45 KT). Ekipno je bila najboljša poklicna in tehniška kmetijska šoia (138 KT), 2. mesto je dosegla Ekonomska šola-ekonomski tehnik (264 KT) in
3.	Gimnazija (303 KT).
Generalni pokrovitelj tekmovanja je bila ptujska mestna občina. Slavnostni govornik je bil
in je tekmovanje odprl podžupan Ervin Hojker, ki je tekmovalcem in mentorjem zaželel, da dosežejo čim višje rezultate.
Tri najboljše ekipe srednjih in osnovnih šol so prejele pokale, posamezni tekmovalci medalje, do 6. mesta pa diplome in praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji in donatorji. Pokale, medalje, diplome in nagrade je osnovnošolcem podelil predsednik medobčinskega organizacijskega odbora Boris ŠEGULA, srednješolcem pa Franc KOZEL, predsednik SPVCP MO Ptuj.
Učenca, ki sta dosegla najmanj kazenskih točk, Marjan JANŽEKOVIČ - OŠ Mladika in Peter CAFUTA iz OŠ Leskovec ter prvouvrščeni srednješolec Boris ŠIMENKO so se udeležili 9. državnega prvenstva "Kaj veš o prometu", ki je bilo 27. maja 2000 v Ljubljani.
Med 28. tekmovalci - vozniki koles z motorjem je Boris ŠIMENKO dosegel 9. mesto, med 56 tekmovalci - učenci OŠ pa sta učenca iz UE Ptuj dosegla: Peter CAFUTA 15. mesto, Marjan JANŽEKOVIČ pa 36.
Pogoji za tekmovanje v/ Ljubljani so bili zelo zahtevni, še posebej vožnja po mestnih ulicah in križišču za krožni promet (krožišče), na katerem se težko znajdejo mnogi vozniki motornih vozil. Z doseženimi rezultati na državnem prvenstvu smo zadovoljni, še posebej, če upoštevamo, da je najboljši tekmovalec
s kolesom Mestne občine Ljubljana dosegel šele 28. mesto, vozniki kolesa z motorjem pa 11. Učenci in dijaki so na obeh tekmovanjih dosegli dobre rezultate, zlasti pri teoretičnem preizkusu. Vsi tisti učenci, ki so na medobčinskem tekmovanju pri testiranju dosegli manj kot 10 kazenskih točk in izpolnjujejo tudi starostne pogoje - najmanj 14 let, bodo dobili potrdilo, da so opravili teoretični preizkus znanja za kategorijo H.
Kako se je možno uvrstiti na medobčinsko tekmovanje?
V OŠ bi morali izvesti razredna tekmovanja v
5.,	6., 7. in 8. razredu, ki bi se ga morali udeležiti vsi učenci. Po razrednem tekmovanju se izvede šolsko, na katerem sodelujejo najboljše uvrščeni (5-10) na razrednih. Tretja stopnja tekmovanja je občinsko. Ker ima več občin na območju UE Ptuj le eno OŠ, na tej ravni tekmovanje ni bilo izpeljano, ampak smo izpeljali medobčinsko tekmovanje, ki so se ga udeležili prvo uvrščeni učenci 5.,
6.,	7. in 8. razreda.
Prav tako so morali izvesti šolsko tekmovanje srednjih šol, ki so na medobčinsko tekmovanje lahko poslale tri dijake. S takim načinom je cilj dosežen in upamo, da v bodoče mladi ne bodo tolikokrat udeleženi v prometnih nesrečah, kot so bili doslej. Državnega tekmovanja so se z območja Upravne enote Ptuj lahko udeležili le dva učenca in dijak, ki so dosegli najboljše rezultate. Tekmovanj pa ne bi mogli izvesti brez prizadevanj vodstev osnovnih in srednjih šol ter njihovih mentorjev za prometno vzgojo, ki so vložili mnogo truda. Na vseh tekmovanjih smo opažali odsotnost učenk in dijakinj, ki bi morale biti enakopravno zastopane.
Za uspešno izpeljavo medobčinskega tekmovanja se posebej zahvaljujemo ravnateljici in njenim sodelavcem iz OŠ Ljudski vrt za logistično podporo, direktorjem in inštruktorjem avto šol, delavcem UE - izpitnega centra, policistom PP Ptuj, Zdravstvenemu domu Ptuj ter mnogim sponzorjem in donatorjem (Komunalno podjetje Ptuj, Perutnina Ptuj,
Cesta Varaždin, Emona Merkur, Askot-Nes, Mercator SVS, LB-poslovna enota Ptuj, Mesnine Žerak, občini juršinci in Videm).
Na koncu zahvala vsem predstavnikom javnih medijev (Radio-Tednik, Tinček Ivanuša, Večer, Ptujčan), ki so nam pomagali pri medijski predstavitvi in promociji tega tekmovanja.
Franc KOZEL, univ. dipl. pravnik, predsednik sveta SPVCP
Medobčinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu" je bilo izpeljano 16. maja 2000 na Ptuju v OŠ Ljudski vrt.
SOCIALA
STfiNOVfiN]SKE RAZMERE
(nadaljevanje povzetka ugotovitev iz "Analize stanja na področju socialnega varstva v Mestni občini Ptuj",
obravnavane na seji mestnega sveta 31. Oh 2000)
jedvcfmno se danes spopada s stanovanjskimi težavami znatno večje število ljudi, kot se je pred desetletjem. Med ljudmi z nerešenim stanovanjskim problemom je največ mladih. v yMedtem ko so prejšnjim generacijam pri reševanju stanovanjskega problema v veliki meri pomagale delovne organizacije oziroma država, so danes mladi v mnogo težjem položaju kot generacije mladih izpred leta 1990, saj so prepuščeni sami sebi ali pomoči njihove ožje družine. Privatizacija prejšnjih družbenih stanovanj je po letu 1 990 omogočila, da so lahko najemniki kupili stanovanja po zelo ugodnih pogojih. Ker sočasno ni bilo vlaganj v neprofitna in socialna stanovanja, se je obseg najemnih stanovanj z zmerno najemnino bistveno zmanjšal in s tem močno omejil stanovanjske priložnosti mladim, zlasti v času nastajanja družine. Dostopnost do primernega stanovanja se je skoraj izničila tudi za socialno šibke skupine prebivalstva, razkorak med povpraševanjem in ponudbo pa se povečuje. Posledice velikega povpraševanja in premajhne ponudbe so visoke cene stanovanj in pridobitnih najemnin, dolgi seznami prosilcev in dolge čakalne dobe za dodelitev socialnih in nepridobitnih stanovanj ter ne nazadnje veliko število tistih, ki jim ni mogoče ustreči z dodelitvijo ugodnih stanovanjskih posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Bivanje v primernem stanovanju je vrednota in pogoj za kakovost življenja slehernega človeka, saj vpliva tako na človekovo počutje kot na njegovo fizično in psihično zdravje. Pri tem niso pomembne le fizične značilnosti stanovanja, kot so velikost, vlažnost ali mračnost prostorov, temveč posredno vplivajo tudi druge lastnosti: varnost, funkcionalnost in trajnost uporabe stanovanja. Čeprav ima stanovanjsko gospodarstvo in razmere na stanovanjskem področju za meščane kot za mesto poseben pomen, imamo o razmerah na stanovanjskem področju v Mestni občini Ptuj sorazmerno malo podatkov. Običajni statistični podatki, ki temeljijo na popisih prebivalstva v vsakem desetletju, žal niso dovolj podrobni, da bi razkrili posebne probleme, ki so jim izpostavljene nekatere skupine prebivalcev. V analizi se bom osredotočila na objavljene podatke Statističnega urada RS o številu stanovanj in stanovanjskem standardu ter podatke, s katerimi razpolagata oddelek za družbene dejavnosti in strokovne službe oddelka za okolje in prostor v Mestni občini Ptuj. Za dejanski prikaz razmer bi bile potrebne nadaljnje podrobnejše analize in ankete s stanovanjskega področja.
1. Urejanje stanovanjskega področja v preteklosti in danes
Vse do leta 1972 je bilo urejanje stanovanjskega področja v pristojnosti zvezne države in zvezne zakonodaje, ki je uvedla stanovanjski prispevek zaposlenih, namenjen za graditev stanovanj, oziroma tako imenovani solidarnostni sistem, ki smo ga v spremenjeni obliki poznali vključno do leta 1990. Po letu 1974 so bili sprejeti številni zakoni, ki so urejali stanovanjsko področje. Podjetja so postala najpomembnejši financerji stanovanjske gradnje, saj so namensko zbirala sredstva za gradnjo solidarnostnih stanovanj na ravni občine, za reševanje stanovanjskih vprašanj v podjetjih in za kadrovska stanovanja.
TABELA 1: STANOVANjSKI SKLAD PO LETU ZGRADITVE -ŠTEVILO
STANOVANjSKIH
ENOT
(stanje 31.12.1996)
Omenjeni sistem združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo je v preteklih desetletjih omogočal, da je bil njen obseg razmeroma visok, saj je bilo skupno število na novo zgrajenih stanovanjskih enot (lastna-individualne hiše in družbena-blokovska gradnja) med leti 1971 do 1985 3.864 (povprečno 258 stanovanjskih enot letno). Zatem je zaradi inflacije, gospodarske krize, padca gospodarske moči podjetij in uvedbe revalorizacije bančnih kreditov začela stanovanjska gradnja zelo hitro upadati.
Z osamosvojitvijo Slovenije in novo zakonodajo so bili ukinjeni vsi prispevki za stanovanjsko gradnjo. Ker hkrati ni bilo zagotovljenih nadomestnih sistemskih virov za financiranje stanovanjske gradnje, je prišlo do njenega drastičnega zmanjšanja. V Mestni občini Ptuj se je v obdobju od 1991 do 1996 obseg gradnje zmanjšal na vsega 548 stanovanjskih enot. Edini finančni vir na stanovanjskem področju so bila od 1991 do 1995 leta zgolj sredstva, pridobljena s privatizacijo stanovanj, ki pa se niso porabila za nakup novih stanovanj, temveč so se stekala v integralni proračun za porabo na drugih področjih javne porabe v občini. Po podatkih oddelka za okolje in prostor je razpolagala Mestna občina Ptuj na dan 31.12.1998 s:
169 socialnimi stanovanji,
<•612 nepridobitnimi stanovanji,
<• 3 službenimi stanovanji,
<• 2 nepridobitnima stanovanjema.
Vseh stanovanj skupaj je 786, večina v blokovskem naselju in v starem mestnem jedru, pred letom 1991 pa je bilo v lasti takratne Občine Ptuj 4.200 stanovanj. V postopku denacionalizacije je bilo na dan 30. 6. 1999 vrnjeno prvotnim lastnikom 152 stanovanj, večina v starem mestnem jedru.
Stanovanjski zakon je korenito spremenil stanovanjsko gospodarstvo, saj je ukinil družbeno lastnino stanovanj in stanovanja na novo kategoriziral. Poleg kategorije lastnega stanovanja, ki ga lastnik stalno uporablja za svoje stanovanjske potrebe, je najemna stanovanja razvrstil v nepridobitna, socialna, službena in pridobitna z različnimi značilnostmi pri višini najemnine, dobi trajanja in načinu financiranja. Hkrati je zakon uvedel v stanovanjsko gospodarstvo načelo tržnosti, po katerem država ni več dolžna zagotavljati stanovanj, saj je razrešitev stanovanjskega vprašanja skrb vsakega posameznika, država in lokalna skupnost pa z določenimi ukrepi skrbita le za tiste skupine občanov, ki si stanovanjskega problema ne morejo rešiti sami (upravičenci za pridobitev socialnega najemnega stanovanja, krediti za gradnjo in nakup stanovanja).
Nove razmere v stanovanjskem gospodarstvu so prinesle tudi mnoge nove težave. Z lastninjenjem družbenih stanovanj so postali lastniki stanovanj v stanovanjskih blokih mnogi ljudje, ki imajo premajhne dohodke za pokrivanje tekočih stroškov in stroškov vzdrževanja. Velike težave so tudi s prenosom vzdrževanja stanovanjskih blokov od nekdanjih skupnosti stanovalcev ali stanovanjskih podjetij na novo nastala podjetja za vzdrževanje. Večina občin se danes srečuje s pomanjkanjem finančnih sredstev za zagotavljanje in vzdrževanje socialnih stanovanj, saj sredstva, ki se zbirajo na ravni občin, ne zadoščajo za zadovoljitev najnujnejših potreb po socialnih stanovanjih.
Od leta 1991 do 1998 je bilo v Mestni občini Ptuj dodeljenih približno 50 socialnih stanovanj, od tega sedem stanovanj v letih 1997 in 1998. V letu 1999 je proračun občine na novo pridobil (odkupil) štiri stanovanja, ki so bila na osnovi javnega razpisa za pridobitev socialnih stanovanj dodeljena upravičencem po prednostni listi. Na razpis je prispelo 110 vlog, razpisane pogoje pa je v celoti izpolnjevalo 70 upravičencev.
Z ukinitvijo zbiranja solidarnostnih stanovanjskih prispevkov se istočasno niso zmanjšale davčne in prispevne obremenitve bruto plač. To pomeni, da se sredstva, ki so se nekoč namensko zbirala za stanovanjsko graditev, sedaj stekajo v integralni proračun in se razporejajo na druga področja javne porabe. Odsotnost proračunskih sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje na občinski ravni pomeni glede na potrebe neprofitnega stanovanjskega sektorja, znotraj katerega išče in bo iskal rešitev svojega stanovanjskega vprašanja zelo velik del občanov (predvsem mladih), posebej pereče vprašanje, ki zahteva takojšnje ukrepanje. To je še posebej potrebno zato, ker odprava sistemskih virov financiranja, kakršni so bili znani v preteklosti in ki so pomenili bistven vir za omogočanje stanovanjskih posojil, danes mladim v celoti onemogoča nakup ali graditev lastnega stanovanja. Iz enakih razlogov je onemogočena tudi prenova stanovanj.
(se nadaljuje)
Lidija Radek
	SKUPAJ Št.stan.e.	Do 1918	1919- 1945	1946- 1960	1961- 1970	1971- 1980	1981- 1985	1986- 1990	1991- 1996	NEZNA- NO
Destr.-Trn. vas	1.473	474	86	107	138	261	147	171	85	4
Dornava	795	205	52	77	104	173	83	66	31	4
Gorišnica	1.859	467	148	195	215	352	178	184	102	18
Juršinci	740	232	30	40	64	146	81	83	50	14
Kidričevo	2.154	263	136	610	221	427	221	185	66	25
Maišperk	1.827	452	154	214	212	302	170	195	73	55
PTUJ	10.606	1.901	589	965	1.632	2.793	1.071	909	548	198
Videm	2.432	799	178	226	220	375	209	246	92	87
Zavrč	457	214	19	22	32	62	45	31	30	2
SKUPAJ:	22.343	5.007	1.392	2.456	2.838	4.891	2.205	2.070	1.077	407
______________________Vir: Statistični letopis 1998, str. 584. Statistični urad RS.
28. jUNIj/ROŽNIK 2000
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
EKONOMSKA SOIA PTUJ
MLflDI PTUJSKI TRGOVCI PONOVNO NAJBOLJŠI
inomski šoli Ptuj se zavedajo, da se od uspešnega prodajalca pričakuje učinkovito in kulturno komuniciranje s kupci. Za uspešno delo je potrebno dobro poznavanje blaga, svetovanje kupcem,
Profesorica Dušanka Tarbuk in državni prvak Peter Gasparič, Foto: Langerholc
samoiniciativno izpopolnjevanje in hitro prilagajanje trendom in razvoju.
Bodoči mladi trgovci z Ekonomske šole Ptuj so se na 25. državnem tekmovanju v tehniki prodaje k Domžalah odlično odrezali in ponovno osvojili prvo mesto. Tekmovalo je štirinajst ekonomskih in trgovskih šol iz vse Slovenije. Uspeh Ekonomske šole Ptuj je toliko pomembnejši, ker se na Ptuju trgovci izobražujejo le k treh oddelkih, medtem ko imajo druge trgovske šole iz Slovenije tudi po dvanajst in več oddelkov ter s tem veliko večjo možnost izbire najboljših dijakov - mladih trgovcev. Dijakinje in dijaki v programu trgovec so dosegli naslednje uvrstitve: 1. mesto na področju bele tehnike: Peter Gašparič, 4. mesto na področju barv in lakov: Emil Ogrizek, na področju kozmetike: Vesna Novak, na področju železnine
in orodja: Sašo Bedrač, 5. mesto na področju bele tehnike: janez Karnekar, na področju obutve: Dolores Saver, 6. mesto na področju metrskega blaga: Rolando Lesjak, 8. mesto na področju konfekcije: Natalija Mlakar.
O svojih vtisih s tekmovanja je Peter Gašparič povedal: "Zaradi dobrega učnega uspeha v šoli me je profesorica Dušanka Tarbuk izbrala kot kandidata za tekmovanje v prodaji bele tehnike. Teoretične osnove prodaje sem pridobil že v šoli, v Mercatorjevi prodajalni Elektromaterial pa sem se seznanil s praktično prodajo bele tehnike in delom v trgovini.
Pri tem so mi z nasveti in vzpodbudo pomagali poslovodja prodajalne Srečko Zagoranski ter seveda vse prodajalke iz trgovine, z nasveti pa mi je ves čas stala ob strani mentorica profesorica Dušanka Tarbuk. Na tekmovanje sem bil dobro pripravljen in v svoji kategoriji kljub močni konkurenci nisem imel težav. Tekmovanje je bilo zelo poučno. Spoznal sem mnogo bodočih prodajalcev iz vseh krajev Slovenije, s katerimi smo izmenjali vtise in izkušnje. Na koncu se zahvaljujem vsem mentorjem in sodelavcem, ki so pripomogli k mojemu uspehu. " Ekonomska šola Ptuj ima v izobraževanju po programu trgovec pomembno vlogo in dolgoletno tradicijo, predvsem pa dejavno in uspešno sodeluje s podjetji Emona-Merkur Ptuj, Mercator SVS Ptuj, Mass, Spar in drugimi. Mladi bodoči trgovci so s svojimi uspehi dokazali, da gredo po pravi poti, da se bodo uresničila pričakovanja tako mladih, ki se vključujejo v proces izobraževanja, kot tudi tistih, ki bodo deležni njihovega strokovnega in splošnega znanja kot kupci.
Milan Krajnc Pavlica
DIJAKINJAM ČESTITAL GUVERNER BANKE SLOVENIJE DR. FRANCE ARHAR
kam bi del? Pod tem slovom so dijakinje 4. d izreda Ekonomske šole Ptuj aha Ivančič, Nataša Kolbl, Jasna Murselovič, Andreja Peklič in Nataša Skledar raziskovale varčevalne navade prebivalstva na območju Ptuja in v Sloveniji. Namen raziskovalne naloge, ki je nastala pod vodstvom ravnateljice Branke Regvat Kampi in mentorice Metke Babusek Medic, je bil ugotoviti motive, dejavnike, oblike in obseg varčevanja prebivalstva na območju Ptuja in v Sloveniji ter poiskati nekaj predlogov trženjskega pristopa naših bank.
Mlade raziskovalke so v nalogi ugotovile: L Najmočnejša motiva varčevanja prebivalstva sta: nakupi (zlasti stanovanj, hiš in avtomobilov) in oblikovanje rezerve.
2.	Največ še vedno varčujemo v bankah; naložbe v- vrednostne papirje so redke.
3.	Privarčevani zneski so relativno nizki, predvsem zaradi slabih premoženjskih razmer prebivalstva.
4.	Zelo neugodna je ročnost prihrankov - dolgoročno vezanih vlog je zelo malo.
5.	Trenutne, gospodarske razmere zahtevajo premišljeno trženjsko poslovno strategijo bank.
Na predlog mentoric so dijakinje raziskovalno nalogo poslale tudi guvernerju Banke Slovenije dr.
Francetu Arharju. Zelo so se razveselile njegovega odgovora, v
katerem je zapisal: "... Z veseljem ugotavljam, da ste pripravili zanimivo delo, katerega rezultati so sestavljeni pregledno, tako da je spremljanje podatkov razumljivo in prijetno. Celo krajši teoretični uvodi kažejo na to, da se za tovrstno področje zanimate ... Odločil sem se, da bom kot prvo izjemo tudi vaše skupno delo predlagal komisiji (op. p.: V Banki Slovenije imajo Komisijo za raziskovalno delo, ki vsako leto objavi razpis za diplomske naloge s področja denarništva in financ, ki jih pišejo diplomanti Ekonomske in Pravne fakultete.) v pregled in morda končni izbor za simbolično nagrado ...
Dovolite mi, da vam vsem skupaj čestitam ..."
Kakor koli, namen projekta uvajanje mladih v raziskovalno dejavnost, ki ga podpira in spodbuja vodstvo in profesorski zbor Ekonomske šole Ptuj, je dosežen. Želja pa je dijakom pustiti, da stvari odkrivajo sami - ker le, kar sam odkriješ, tudi zares poznaš. Tako se mladi raziskovalci naučijo iskanja po literaturi, strokovnega pisanja, povezovanja teorije s prakso, javnega nastopanja. Najpomembnejše so pridobljene izkušnje, ki mladim raziskovalcem v prihodnosti zagotovo koristijo. Ker po kitajskem pregovoru velja, da so vsi cvetovi prihodnosti v semenu sedanjosti, je zelo pomembno, da v mladih razvijamo raziskovalni duh.
Metka Babusek Medic
V prejšnji številki Ptujčana se je zgodil neljub pripetljaj. Na fotografiji, objavljeni ob članku PO NAVDUŠENJU NOVA VABILA avtorja Iva Komika, niso bili vsi člani reprezentance mladih ptujskih nogometašev, ki so v francoskem mestu Saint Cyr sur Loire uresničili pričakovanja in cilj vodstva ptujske nogometne šole ter dosegli spoštovanja vreden dosežek - 5. mesto. Zato na željo nekaterih bralcev ponovno objavljamo posnetek s potovanja na mednarodni turnir Europoùsse 2000 v Francijo z razliko, da je na tej fotografiji celotna reprezentanca.
uredništvo Ptujčana
OKOLJE
PROTI ODLAGALIŠČU ODPADKOV V KRČEVINI PRI VURBERGU
Sor za zaščito kraja pred odlagališčem, ki zastopa krajane Krčevine pri Vurbergu, rberga in Crajenščaka, je v torek, 13. junija, pod vodstvom vodje odbora 'dana Harija in ob podpori stranke Zelenih Slovenije, ki sta jo zastopala Miha jazbinšek in Štefan Cyerek (prizadevanja odbora podpira tudi Zelena alternativa Slovenije), pripravil novinarsko konferenco, na kateri so ponovno odločno javno predstavili namero, da preprečijo po njihovem mnenju škodljivo in neustrezno izbiro lokacije za izgradnjo centra za ravnanje z odpadki v Krčevini pri Vurbergu, ter pozvali Mestno občino Ptuj in Skupno občinsko upravo, naj odstopita od nadaljnjih raziskav na tej lokaciji.
Kot že na protestnem shodu konec letošnjega aprila, so spet navedii razloge proti odlagališču:
0 motena prometna povezava na regionalni cesti Maribor-Vurberg-Ptuj,
0 razvojna degradacija celotne regije,
0 ogrožen grad Vurberg in kulturne prireditve na njem ter v okolici,
0 zemljišče je v posesti družine Herberstein, ki se ne strinja z izgradnjo odlagališča na tej lokaciji in je v denacionalizacijskem postopku,
0 območje zajema nekdanji, na žalost ukinjeni zaščiteni krajinski park Krčevina, kar priča o tem, da gre za bogato področje, in pozivajo, da bi to območje ponovno zaščitili,
0 bližina krajinskega parka Drava in bližina reke Drave (700 metrov),
0 vodozbirno področje, od koder je nekoč vodil rimski akvadukt v rimsko Poetovio,
0 območje, iz čigar virov se napaja skupinski vodovod za trinajst gospodinjstev v Čreti,
0 v sredini te lokacije je potoček s stalno vodo, ki se izliva v potok Grajeno,
0 gre za gojitveno lovišče in t. i. mirni pas za ptice,
0 na tem območju je bilo med leti 1923 in 1941 zdravilišče za pljučne bolnike, v gozdovih so še vidne sprehajalne poti,
0 neokrnjena narava in gozd,
0 pokrajinska vrednost nepozidanega prostora predvidene lokacije, ki spada v "grajski kompleks"...
Mestni občini Ptuj odbor za zaščito kraja predlaga, naj "preneha z vsemi aktivnostmi za odlagališče v Krčevini pri Vurbergu, svoje moči pa usmeri v izgradnjo na lokaciji, ki bi bistveno manj prizadela naravo in bila v soglasju z voljo ljudi. " Pričakujejo tudi, da "odgovorni povedo, kako daleč so pogovori o morebitni izgradnji regijskega centra za odlagališče odpadkov v za to zainteresirani občini Zavrč, in da zgradijo svoj center tam, kjer je izkazan širši interes krajanov. " Takšen interes naj bi bil po mnenju odbora izkazan y Halozah, v Občini Zavrč. Srečanje v dvorani Kluba krajanov v Krčevini pri Vurbergu je bilo množično obiskano; poleg članov odbora in velike množice krajanov so bili tam predstavniki Zelenih Slovenije, strokovnjaki, ki so sodelovali pri študiji izbora lokacije, predstavniki MO Ptuj, Občine Duplek, Skupne občinske uprave in Čistega mesta Ptuj. Predstavniki javnih medijev so bili v
manjšini in zaradi tega, pa tudi zaradi gromkega aplavdiranja patetičnim nastopom članov odbora in njihovih somišljenikov, je novinarska konferenca bolj spominjala na protestni shod krajanov.
Pripravljala študije izbora lokacije za odlagališče: Darinka Ignjatovič, univ. dipl. ing. grad., Milan Masič, univ. dipl. ing. rud., in doc. dr. Mitja Kaligarič, univ. dipl. biol., so kljub izraženim protestom krajanov in grobim prekinitvam njihovih nastopov poskušali prikazati strokovne ugotovitve ob analiziranju te lokacije, in sicer, da niso našli takih redkosti in posebnosti bodisi v rastlinstvu (ni rastlinskih vrst iz rdečega seznama) ali v neživem svetu, ki bi jih morali zaščititi in odsvetovati primernost te lokacije za odlagališče. Mitja Kaligarič je poudaril, da razume skrb krajanov za domači kraj, vendar pa takšen čustven in populističen nastop ne koristi naravi in je pričakoval ustreznejši odnos do njegove študije, kajti strokovni argumenti javnosti na tem srečanju niso bili pravilno predstavljeni. Specialist za geološke raziskave M. Masič je dodal, da že 40 let proučuje sestavo tal in je v Sloveniji pregledal od 150 do 200 lokacij za deponije. Lokacija v Krčevini pri Vurbergu je po njegovih raziskavah tal z geološkega vidika izmed štirih proučevanih v ptujski občini najmanj sporna.
Specialistka za izgradnjo odlagališč Darinka Ignjatovič je opozorila, da je tudi v primeru modernih tehnologij in predelave odpadkov v finih separirnicah, ki so izredno drage, predlagal jih je Miha jazbinšek, še vedno potrebno imeti odlagališča. Pojasnila je, da je prav odlagališče v Krčevini pri Vurbergu načrtovano kot reciklažni obrat in sodobno odlagališče ostankov nenevarnih odpadkov, torej je že predvideno ločevanje odpadkov. Urejeno bo sežiganje plinov in izločeni bodo biološki odpadki.
Po mnenju M. jazbinška naj bi sodobne tehnologije ravnanja z odpadki zmogle tako stopnjo predelave odpadkov, da odlagališča niso več potrebna ali pa so minimalna. Predlagal je več manjših, t. i. finih separirnic suhih odpadkov, ki naj bi bile umeščene v industrijske obrate v vsaki občini, kar pa je pogojeno z ločenim zbiranjem odpadkov.
Milena Turk
ZA VITALIZACIJO IN SANACIJO PTUJSKEGA JEZERA
etrtek, 15. junija, je v poročni dvorani mestne hiše potekala krogla miza o ekološkem stanju in potrebnih ukrepih za sanacijo in postopno vitalizacijo Ptujskega jezera, ki so jo pripravili Mestna občina Ptuj, Občina Markovci in Skupna občinska uprava.
Namen okrogle mize je bil predstaviti obstoječe ekološko stanje jezera ter potrebne ukrepe za njegovo sanacijo in postopno vitalizacijo, da bi tako ob najstarejšem slovenskem mestu ustvarili okolju prijazen, sonaraven turistično rekreacijski park.
Ptujsko jezero je s 420 hektari vodne površine največje umetno jezero v Sloveniji. Zajetna vodna akumulacija nudi poleg osnovnega namena hidroenergetskega objekta tudi številne druge možnosti izkoriščanja y naravovarstvene, sprostitvene in turistične namene. Prav ta potencial, ki ga jezero nudi mestu Ptuj in okoliškim naseljem, je premalo izkoriščen.
Po uvodnih pozdravnih nagovorih županov Miroslava Lucija iz MO Ptuj in Franca Kekca iz Občine Markovci, podžupana Občine Videm janeza Merca ter predstojnika Skupne občinske uprave Stanislava Napasta so si prisotni z zanimanjem ogledali dokumentarni film o bogastvu in lepotah Ptujskega jezera, ki sta ga z amatersko kamero posnela ljubitelja narave Vekoslav Lašič in njegova žena Katarina.
Nato je sledila predstavitev referatov, ki so jih za okroglo mizo o Ptujskem jezeru pripravili:
Alenka Korpar iz Skupne občinske uprave - "Sanacija in vitalizacijo Ptujskega jezera",
Dušan Rajh iz dravskih elektrarn Maribor - "Problematika zamuljenja Ptujskega jezera in rešitve",
Janko Urbanek iz ZVNKD Maribor - "Ptujsko jezero kot naravovarstvena vrednota",
Franjo Curanovič, svetovalec vlade na Ministrstvu za gospodarstvo RS -"Možnosti izkoriščanja hidroenergetskih objektov v turistično rekreativne namene",
Edvard Roškar, državni sekretar na Ministrstvu za promet in zveze RS -"Možnosti plovbe na akumulacijskih jezerih" in Minja Vučinič iz MO Ptuj - "Možnosti razvoja turizma na Ptujskem jezeru".
Milena Turk
ZAKLJUČKI NA OKROGU MIZI O PTUJSKEM JEZERU
Ptujsko jezero naj se z odlokom zavaruje kot naravni spomenik z jasnimi omejitvami rabe prostora za potrebe varovanja narave, kar naj se uskladi z vzporednimi dejavnostmi ter gradnjo mostu za potrebe obvoznice mimo Ptuja. Začeti je treba sanacijo Ptujskega jezera, pri čemer naj bo največji poudarek na sanaciji sedaj že občutno zamuijenega jezera. Nosilec sanacije naj bo upravljalec Ptujskega jezera.
Potrebno je doseči dvig kakovosti jezerske vode do take ravni, ki bo z ozirom na veljavne predpise omogočila in dovoljevala, da postane Ptujsko jezero kopališče, kot je nekoč že bila reka Drava. Da bi to dosegli, je potrebno odpraviti vzroke onesnaževanja gorvodno.
Ptujsko jezero in objezerske površine je potrebno izrabiti tako za naravovarstvene namene (ohranitev ornitofavne - ptičje favne, Krajinski park Šturmovci) kot za potrebe gojenja in lova rib, za plovbo, razvijanje vodnih športov, rekreacijo, vzgojno-izobraževaine namene, turistične namene in nenazadnje tudi za namakanje v kmetijstvu, kar pa ne sme vplivati na osnovno hidroenergetsko funkcijo jezera.
Oblikuje naj se skupina, ki bo poskušala uskladiti navzkrižne interese, ki to ne bodo, če k njihovemu razreševanju pravilno pristopimo s posluhom za vse interese.
Pripravi naj se akcijski ureditveni načrt uporabe jezera skladno s kriteriji in zahtevami, ki veljajo v Evropski uniji.
Sočasno z ureditvijo jezera morajo potekati tudi aktivnosti v zvezi z ureditvijo objezerskih območij (laguna, KP Šturmovci, Ranca, ribiški center in drugo...)
Predlagamo, da se v naslednjem letu uvede plovba s turistično ladjo za 50 potnikov s petimi pristani: gostišče Ribič, Terme Ptuj, Šturmovci (Občina Videm), Zabovci (Občina Markovci) in Ranca.
Alenka Korpar
PODELITVE, PRIZNANJA
ZLATE PETKE Zfi ODLIČNJAKE
ponedeljek, 19. junija, sta župan Miroslav Luci in podžupan Ervin Hojker, sicer tudi ravnatelj ptujske osnovne šole Olga Meglič, v poročni dvorani sprejela in čestitala 56 učencem ptujskih osnovnih šol, ki so vseh osem šolskih let zaključili z odličnim uspehom, ter jim podelila priznanja ZLATE PETICE. Tovrstni sprejem je bil letos v ptujski občini že šesto leto.
Odličnjakom in ravnateljicam sta izrekla priznanje za visoke uspehe, za kakršne je gotovo potrebnih mnogo odrekanj, veliko prizadevnosti in vztrajnosti. Z doseženimi odličnimi uspehi so učenci že doslej veliko storili za svoje mesto. Zaželela sta jim vse lepo v prihodnosti in da bi tudi v nadaljnjem šolanju in delu znali pravilno zastaviti svoje bogate zmožnosti. Kjer koli že bodo, morda izven meja Slovenije, v Evropi ali v svetu, naj s svojim znanjem in sposobnostmi predstavljajo in zastopajo domači kraj ter naj ne pozabijo na prijatelje, na prijetne trenutke in Ptuj.
V imenu ptujskih ravnateljev in učencev se je za izkazano čast zahvalila ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič.
Milena Turk
Skupinski posnetek odličnjakov, ravnateljev ptujskih osnovnih šol in župana MO Ptuj pred vhodom v mestno hišo, 19. junija, Foto: Langerholc.
KLUB TAJNIC PTUJ
bra tajnica združuje v sebi kar nekaj vlog. Njeno delo je spričo hitrega razvoja poslovne tèhnologije še bolj zapleteno in odgovorno. Popolnim poslovnim tajnicam ne ustreza več le vsakdanje, čeprav zanimivo delo, ampak iščejo tudi nove izzive. Svoje znanje nenehno izpopolnjujejo. Tajnice so postale nosilke novega in modernega poslovnega sveta. Skoraj ni podjetja, ki bi lahko shajalo brez njih.
"Če ste neurejeni, bodo gledali v obleko, če pa ste elegantni, bodo gledali vas!"
Coco Chanel
Tajniški poklic se je v zadnjih nekaj letih močno spremenil. Sodobna tehnologija nam ponuja možnost, da svoje delovne naloge razširimo čez meje običajnih tajniških opravil. Tajnice so postale del delovne skupine in pri svojem delu vse več pozornosti posvečajo komunikaciji v najširšem pomenu besede. Sodobna tajnica mora poznati in razumeti tudi področje upravljanja, saj je to nujno, če želi pri tem igrati aktivno vlogo pomočnice. Pomembno je, da smo dejavne, se nenehno izobražujemo in osebno razvijamo, da bomo lahko stopale v korak s časom. Le tako bomo prevzele vlogo pomočnic rodu menedžerjev.
Sodobno tajnico - poslovno sekretarko, strokovnjakinjo, ki pomaga današnjim menedžerjem, odlikujejo predvsem sporazumevanje, usklajevanje in organizacija. je tista, ki v pisarni skoraj neopazno, a učinkovito vodi delo, ki nadzoruje informacijske tokove in je obveščena o vsem, kar se dogaja v podjetju.
Nova podoba tajnice bo kmalu izpodrinila podobo tihe osebe nekje v senci, ki je bila uveljavljena pred leti. Pravzaprav so zelo zadovoljne z razvijanjem njihovega poklica. Tajnice so vse manj in manj odvisne od statusnega položaja in pomembnosti nadrejenega, čedalje bolj pa so cenjene kot samostojne strokovnjakinje. Ocenjujejo jih po sposobnostih, usposobljenosti in izkušnjah ter po tem, kako dobro se znajo vključiti v delovno skupino. Naučile so se stati z obema nogama trdno na zemlji in se nič več ne opirajo na svoje šefe. Prepoznale so izzive, ki jih s seboj prinašajo spremembe. In nedvomno bodo pripravljene, ko bo treba prestopiti prag tisočletja nove Evrope.
Klub tajnic Ptuja in okolice je bil ustanovljen 19.4.1996. Deluje kot prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki poklicno opravljajo delo tajnice, poslovne sekretarke oziroma podobna opravila, ki spadajo na področje pisarniškega poslovanja v podjetjih, ustanovah, zavodih, državnih, pravosodnih in drugih oblikah delovanja.
Klub se samostojno povezuje v delo Zveze klubov tajnic Slovenije (ZKTS) in uresničuje program svojega dela in dela ZKTS.
S svojo aktivnostjo skrbi za zadovoljevanje interesov članic v skladu z lastno zastavljenim programom dela ter je pri svojem delu in izvajanju lastnega programa samostojen.
Sedež Kluba tajnic Ptuja in okolice je v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. Predsednica Zora Pliberšek. (778 590,
E-mail: moptuj@ptuj. si)
Namen delovanja kluba je:
*	delovno, izobraževalno in družabno povezovanje članic in članov, ki opravljajo tajniške in njim podobne naloge,
*	omogočanje izmenjave praktičnih in teoretičnih izkušenj pri delu,
-> pomoč mlajšim kolegicam in kolegom pri njihovem uvajanju v delo,
<• skrb za dopolnilno izobraževanje na področjih, za ka-tera se pokaže med članicami in člani interes in potreba,
•> pomoč trenutno brezposelnim osebam pri iskanju možnosti zaposlitve,
•> druge naloge, ki se pojavijo ob izvajanju osnovne klubske dejavnosti.
V klubu si prizadevajo, da organizirajo dodatna izobraževanja kar najbolj poceni. S kolegicami ostalih klubov se srečujejo na družabnih srečanjih in izletih, kjer si izmenjujejo svoje izkušnje in znanja. Dobivajo se vsak zadnji četrtek v mesecu.
Vsako leto so prisotne na dnevih strokovnega izpopolnjevanja tajnic v Portorožu.
Redno prebirajo stanovsko revijo Tajnica.
Članstvo v klubu je prostovoljno, na podlagi podpisane pristopne izjave in plačane članarine.
Vesele bodo, če se jim pridružite. S skupnimi močmi bomo dosegle svoje cilje.
Dobitnici srebrnega priznanja Zveze klubov tajnic Slovenije Verica Bračič in Dunja Knez
IMETI MORAMO VIZIJO, SICER NASTANE PRAZNINA
Letos sta v Portorožu na "Dnevih strokovnega izpopolnjevanja tajnic" prejeli srebrni priznanji Zveze klubov tajnic Slovenije DUNjA KNEZ (tajnica v ŠC Ptuj, Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj) in VERICA BRAČIČ (tajnica Ptujske tiskarne.)
Priznanje sta prejeli za več kot 20-letno delo v tajniškem poklicu in aktivno sodelovanje v Klubu tajnic Ptuja in okolice.
Poleg njiju so v klubu še: Jelica CAFUTA (ASKOT, d. o. o), Brigita PRIMOŽIČ (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj), Milena BELŠAK (Gradis, G P Gradnje Ptuj), Silva BRODNJAK (ŠC Ekonomska šola), Sonja CIZ-ERL (Emona Merkur Ptuj), Elizabeta ČUŠ (OŠ Markovci), Vlasta MRŠEK (JZ Zdravstveni dom Ptuj), Danica EIRNČIČ (TALUM, d. o. o.), Martina JAKOMINI (Kmetijski kombinat Ptuj), Vera JANŽEKOVIČ (ŠC Poklicna elektro in tehniška šola), Marica MERKUŠ (TALUM, d.o. o., DE Promet), Justina LAH (Radio Tednik, d. o. o.), Milena PODGORŠEK (TALUM, d. o. o., DE Vzdrževanje), Jelka MAJCEN (Agis Zavore d. o. o.), Silva MARIN (Agencija RS za plačilni promet), Edita MAZERA (ŠC Poklicna in tehniška kmetijska šola), Liljana OBRAN, Slavica PINTAR (ŠC Gimnazija), Zora PLIBERŠEK (Mestna občina Ptuj), Anica Kvas PREDIKAKA (Šolski center Ptuj), Angelca RIJAVEC (OŠ dr. Ljudevita Pivka), Natalija KARO (ANIMACIJA, d. o. o.).
Milan Krajnc Pavlica
AKCIJA
POMAGAJTE UREDITI NEUREJENO
feifjtudi vam kdaj pa kdaj zazdelo, da se v našem mestu dolgočasite, da vse skupaj učinkuje staro, pusto, enolično, naravnost zaspano in da se ne dogaja skoraj nič novega? Prav takšni postajamo tudi Ptujčani. Tu pa tam se sicer najde kakšen izjemnež, ki se poskuša iztrgati iz enolične sredine in želi ustvariti nekaj udarniško svetovljanskega, pa žal velikokrat ostane zgolj pri idejnih zametkih, tudi zaradi pasivne, da ne rečemo nazadnjaške okolice.
Vse to se odraža na mladih, ki se, med drugim, prav zaradi neustvarjalne in zdolgočasene mestne klime kot kakšni brezdelneži potikajo po mestnih ulicah, parku ali pa si svojo radoživost tešijo z alkoholom in celo z drogo. Odrasli modrijani ne naredijo nič drugega, kot da nadvse zgroženi izustijo sodbo: "Presneta mularija, same zdrahe nam dela!"
Zato, spoštovani Ptujčani, poskrbimo za naš Ptuj! To naj bo naš skupni cilj! Naše mesto, ki se ponaša s častitljivim nazivom starosta slovenskih mest, mora zaživeti in se razvijati v pravi smeri, zlasti kar se tiče okolja.
A vas ni še nikoli zabolelo oko, pa tudi duša, ko ste se zazrli v zgradbo futuristične oblike, ki se košati z novodobno arhitekturo in ne sodi med ptujske večstoletne stavbne krasotice? Živopisana paleta najrazličnejših gradbenih stilov v samem mestnem jedru daje prej kičasto kot veličastno podobo. Zakaj je tako? Ker se vsaka generacija obnaša, kot da je treba začeti graditi Ptuj od začetka. To ni prav. Nadaljevati je treba, kar so začeli in začrtali že Rimljani. Slomšek je nekoč dejal: "Dokler je drevo še
mlado, se lahko zravna, staro drevo se ulomi. " Da se naš Ptuj, ki ga prenavljamo in širimo, ne bi, tako kot drevo v Slomškovem reku, "ulomil" pod valom sodobne arhitekture, se moramo vsi Ptujčani združiti in pri tem pomagati.
Nekje je treba začeti. Naša prva skupna naloga, ki bi si jo zadali, je ureditev potoka Grajena. Pri tem delu bi lahko združile moči ter se povezale vse generacije. Potok Grajena bi tako postal osrednja sprehajalna pot skozi Ptuj. V urbanem in agrarnem okolju pomenijo posamična drevesa, potoki, jase in griči nepogrešljiv element oblikovanja prostora, ki mu s svojo lego na dominantnih točkah dajejo identiteto in krajinsko-estetsko vrednost. Tako bi lahko potok Grajena postal osrednji del Ptuja, ob katerem bi zaživelo novo življenje in bi se združile generacije, vanj pa bi se lahko "zlival" stari del mesta.
Dragi Ptujčani, vabimo vas k sodelovanju. Predlagajte, kako bi uredili potok Grajena, ki bi ponazarjal neko stičišče. Pošljite nam svoje predloge, kritike in želje, ki jih bomo s skupino strokovnjakov poskušali izpolniti. Strokovnjake lahko predlagate tudi sami.
L. ff	ppl gì
	H
Potok Grajena bi lahko postal osrednja sprehajalna pot skozi Ptuj.
Če pa mislite, da je vaš del mesta oz. mestna četrt še posebej pomembna za Ptuj in bi jo bilo treba urediti, nam to sporočite oz. razložite, mi bomo zamisel vključili v našo "akcijo" in z vašo pomočjo vrnili in dali Ptuju podobo, ki mu pripada.
Milan Krajnc Pavlica
ZA VAS SO DEŽURNI
Trstenjakova 9, PTUj, tel.: (062) 771-600
je odprta:
mod ponedeljka do petka
od 7.00 do 20.00 e v soboto od 7.00 do 14.00
DEŽURSTVO:
JUNIj: od 12. do konca meseca
JULIJ: 1. in 2. julij ter od 10. do konca meseca
Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo in v času praznikov pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne.
JAVNI ZAVOD LEKARNE PTUj je v maju in juniju odprl dve novi enoti:
' LiKAimA
IA mE€
Zadružni trg 9, 2251 Ptuj
tel. 02/788-53-46
z delovnim časom: ponedeljek od 12.00 do 20.00 torek-petek od 7.30 do 15.30 sobota, nedelja in prazniki zaprto.
Gorišnica 60a, 2272 Gorišnica tel. 02/743-02-36 z delovnim časom: ponedeljek, torek od 7.00 do 15.00 sreda od 12.00 do 20.00 četrtek, petek od 7.00 do 15.00 sobota, nedelja in prazniki zaprto.
Lekarna TO P-lek,	tel.: (062) 7878-490 (1)
Potrčeva 23, PTUj	faks: (062) 7878-492
je odprta: mod ponedeljka do petka	
	od 8.00 do 17.00
mV soboto	
	od 8.00 do 12.00
DEŽURSTVO:	
JULIJ	
ponedeljek	(3. julij): 20.-7. ure,
torek	(4. julij): 20.-7. ure,
sreda	(5. julij): 20.-7. ure,
četrtek	(6. julij): 20.-7. ure,
petek	(7. julij): 20.-7. ure,
sobota	(8. julij): 14.-7. ure,
nedelja	(9. julij): 24 ur
Dežurstvo končamo 10. julija ob 7. uri.	
1	Potrčeva 23, PTUJ
LEK	ARNA
13
GLEDALIŠČE - PRIREDITVE - RAZSTAVE - ZA OTROKE
GLEDALIŠČE PTUJ
Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Nova telefonska št.: 062 749 32 50 Faks: (062) 785 900 E-mail: Gledališče.Ptuj@guest.arnes.si http://www2. arnes. si/~mbgptuj
Prireditve v Gledališču Ptuj v mesecu juliju
PRIPOROČAMO
7A VESELI ZAČETEK POČITNIC	ciedališčem Ptuj
• 7 7.: KO MAME NI DOMA
•	6.7.: Goje m MARJETKA,
•	7.7.: KRČMARICA	OVINEK
0 8.7, Rudi & Tona s.p.etd.o.o. m
Video projekcija pred gledališčem.
Iff
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ
Pokrajinski muzej Ptuj,
Muzejski trg 1, Ptuj, tel. 02 787 - 9230 (uprava muzeja), 02 748-0350 (pedagoška služba in naročila obiska), faks 02 787 - 7700, e-mail: muzej-ptuj. uprava@siol. net
STALNE ZBIRKE
' na ptujskem gradu:
czbirka fevdalne stanovanjske jlture, grajska galerija, zbirka pustnih mask, zbirka glasbil in zbirka orožja, grafični kabinet Franceta Miheliča. Zbirke so odprte vsak dan od 9. do 18. ure. Ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 20. ure.
Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu: rimski, srednjeveški in novoveški lapidarij, zbirka drobnega arheološkega gradiva, numizmatična zbirka. Zbirke so za obiskovalce odprte vsak dan od 9. do 18. ure. Ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 20. ure.
I. in III. mitrej na Spodnji Hajdini in Zgornjem Bregu: na ogled svetišč vas pospremi muzejski vodnik (tel,
778 879). Ključe od mitrejev lahko obiskovalci dobijo tudi pri sosedih. Etnološka zbirka v gradu Velika Nedelja: odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure.
GALERIJA
Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi: namenjena je občasnim razstavam. Odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure.
Do konca julija je na ogled razstava Grafični listi Jana Oeltjena. PRIREDITVE, OTVORITVE, KONCERTI IN OBČASNE RAZSTAVE
V	avli občinske stavbe v Ormožu je do 9. julija 2000 na ogled razstava Mladinski arheološki raziskovalni tabor Hajndl 1999. Razstavo sta pripravila Pokrajinski muzej Ptuj in Gimnazija Ormož.
V	četrtek, 29. junija 2000, ob 18. uri bo v Miheličevi galeriji javno vodstvo kustodinje Polone Vidmar po razstavi jan Oeltjen Grafični listi.
V	četrtek, 27. julija 2000, ob 21. uri bo v viteški dvorani na ptujskem gradu koncert Alda Rodrigueza. Predprodaja vstopnic v TIC-u od 24. julija naprej in uro pred koncertom na gradu.
POČITNIŠKE LIKOVNE DELAVNICE (organizirane v sodelovanju s CID-om)
6. julija 2000, slikanje na steklo 13. julija 2000,	oblikovanje gline
20. julija 2000,	izdelovanje glasbil
27. julija 2000,	slikanje na svilo
Cena posamezne delavnice je 300 SIT. Informacije lahko zainteresirani dobijo po tel. 02 748 03 50.
Martin Šteiner
DOBER VEČER, ZVEZDE
je se je že začelo in z tudi čas dopustov in bolj umirjen ritem življenja. Torej prihajajo dnevi, ko si bomo vzeli čas tudi za stvari, ki sicer nikakor ne pridejo na vrsto. Mogoče tudi obisk kakšnega koncerta?
Letos so na Ptuju organizirani Ptujski poletni večeri - potekajo pod nazivom Dober večer, zvezde, njihov generalni pokrovitelj pa je Mestna občina Ptuj.
Organizatorja, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj in Društvo umetnikov in ustvarjalcev Ptuj, sta v času od 23.6. do
27.7.2000	pripravila pet koncertov, ki jim lahko prisluhnete na različnih prireditvenih prostorih.
Vsi koncerti se bodo začeli ob 21. uri.
Za nami je že koncert Mie Žnidarič & The Steve Klink Tria, že jutri, v četrtek, 29.6.2000, pa bo na dvorišču Minoritskega samostana koncert New Swing Quarteta.
Kdo jih ne pozna? Štirje zelo ubrani glasovi z izrednim občutkom za duhovno glasbo, gospel, spiritual in vokalni jazz, že več kot trideset let osvajajo glasbeno sceno. Pri različnih glasbenih založbah so posneli več kot 30 glasbenih programov na LP ploščah, kasetah in zgoščenkah. Nastopali so s svetovnimi glasbenimi imeni, kot so Claudio Villa,
Robert Young, Dexter Görden. V primeru slabega vremena bo koncert v cerkvi Sv. jurija na Slovenskem trgu.
V petek, 7.7.2000, bomo pred Gledališčem Ptuj zajadrali v druge vode glasbe. Tokrat se bomo pod naslovom VEČER BLUEGRASS, NEWGRASS IN IRSKE GLASBE predali zvokom countryja. Skupina Bluegrass Hoppers takšno zvrst zelo dobro obvlada, saj so nastopili že na vseh večjih festivalih country glasbe po Evropi.
Izvajajo bluegrass (tradicionalna
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ptuj jadranska 13, 2250 PTUj tel.: 02-749 39 70, fax: 02-749 3 9 72 e-mail: oi.ptuj@slkd.si
country glasba, izvajana na akustične instrumente), irsko narodno glasbo ter newgrass, ki je nam skoraj nepoznan. Gre za sodobnejšo obliko bluegrassa, le da vsebuje modernejše ritme. Violini, banju, mandolini in kitaram dodajo še ustno harmoniko in seveda čisto triglasno petje. V primeru slabega vremena bo koncert v Narodnem domu Ptuj. Vstopnine ni!
V	nedeljo, 23.7.2000, se bo na dvorišču Minoritskega samostana predstavil plesno instrumentalni Rajko ansambel iz Budimpešte. V tem ansamblu, ki je nastal že pred petdesetimi leti, se združujejo profesionalni glasbeniki in plesalci. V času svojega delovanja so skozi vero in predanost ustvarili edinstven glasbeno-plesni projekt, s katerim so presegli raven sodobnega ljubiteljskega gibanja in se podali v svet profesionalizma. S svojimi nastopi navdušujejo občinstvo po vsem svetu. V primeru slabega vremena koncerta ne bo.
V	četrtek, 27.7.2000, se bo v viteški dvorani Ptujskega gradu predstavil kubanski kitarist Aldo Rodriguez. Diplomiral je na Visoki šoli za umetnost na Kubi. Po končanem študiju pri priznanih profesorjih je začel intenzivno umetniško in ustvarjalno kariero. Njegovi nastopi so odlični in njegova sijajnost ga je kot glasbenika postavila med najboljše v njegovi generaciji, je dobitnik številnih nagrad v domovini in tujini. Aldo Rodriguez je član žirije na mednarodnih tekmovanjih na Poljskem, 7 Španiji in drugod. Soorganizator koncerta je Pokrajinski muzej Ptuj. Vstopnice po 1.500,00 tolarjev bodo v predprodaji v TIC-u in eno uro pred prireditvijo na mestu koncerta.
Vljudno vabljeni!
Mateja Lešnik, strokovna svetovalka za glasbeno dejavnost na Ol SLKD Ptuj
RAZSTAVIŠČE V MESTNI HIŠI
V petek, 30. junija, ob 12. uri bo otvoritev razstave likovnih stvaritev z naslovom Ptujske vedute, ki jih bo razstavila slikarka Rozina Šebetič.
VABUENI!
JEKLENI MOŽ TEKU N fi DOLGE PROGE
čan Mirko Vindiš navdušuje tako na tekmovalnih prizoriščih kot /en njih. S prijaznim vedenjem in vedrim obrazom ne razkazuje tekmovalne bojevitosti. Ko nastopa v javnosti, bogato oblikuje misli in govori tiho, skoraj plašno. Če ga gledate, ko teče v cilj maratonskega teka, vidite mirno in racionalno osebo, čeprav je pri koncu nadčloveškega napora. Kaj ga torej žene, da je med najboljšimi slovenskimi atleti v eni od najbolj krutih športnih disciplin - maratonu?
Mirko, ogromno ste dosegli. Maratonsko mojstrstvo ni prišlo čez noč. Kje jemljete zagon?
"Izvor vsega je nedvomno moja stroga vzgoja. V otroštvu si nisem pridobil veliko samozavesti. Ta primanjkljaj sem delno izravnaval skozi šport. Zdaj sem na to, kar sem dosegel, ponosen.
Z leti se je želja po zmagah močneje zakoreninila vame. Kar bi bilo za mnoge strahota, kot je vsakodnevni naporni trening, je zame nekaj popolnoma pozitivnega, nekaj, kar me osrečuje. "
Bi nam predstavili svoje tekmovalne dosežke, ki vam največ pomenijo?
"V dveh desetletjih aktivnega ukvarjanja s teki na dolge proge bi le stežka po vrstnem redu izpostavil svoje tekmovalne dosežke, saj za vsakim od njih stoji veliko trdega dela in vsak mi veliko pomeni. Ne samo v atletiki, prav v vsakem vrhunskem športu je pomembno nenehno dokazovanje. Samo tako dober si, kolikor dobro si nastopil na zadnji tekmi. Če zmagaš, veš, da boš moral zmagati tudi prihodnjič. Če izgubiš, se moraš zbrati, stvar premisliti in nadaljevati z delom.
In kaj je tisto, kar je Mirka Vindiša pripeljalo blizu evropskega in svetovnega vrha najboljših maratoncev:
*	14. mesto na SP v Rimu 1987
*	8. mesto New Yorku 1 987
*	7 0. mesto na Svetovnem pokalu v Seulu 7 987
*	24. mesto na 01 v Seulu 7 988
*	7. mesto na Dunaju 7 988
*	12. mesto na EP v Splitu 7 990
*	7 9. mesto na SP v Stuttgartu 7 993 *40. mesto na 01 v Barceloni.
Da je njegova volja neomajna, pričajo tudi lovorike in rekordi:
*	7 0 proglasitev za Športnika Ptuja
*	7 7 zmag na Mednarodnem maratonu treh src v Radencih
*	9 naslovov državnega prvaka bivše skupne države Jugoslavije
*30 naslovov slovenskega prvaka v teku na 3 km, 5 km, iO km, 21 km, 42 km in krosu
*	državni rekordi na 21 km - 1: 3,26; 30 km - 7: 36,53 in 42 km - 2:
13,39.
Nasploh velja, da so tekači na dolge proge vase zaprti ljudje, je res tako tudi z vami?
'V vzdržljivostnih športih je veliko samotarjev, kajti v samoti se lahko osredotočiš nase in sprostiš svoje najbolj skrite moči. Vrhunski maratonci morajo znati prenašati velikanske napore in morajo od nekod črpati energijo. Taki atleti pogosto potrebujejo pomoč v družini in so prisiljeni zanemarjati prijateljstva, jaz se držim bolj sam zase. Na ta način se izogibam motečim vplivom. Znam biti zelo trmast. Ko sam tečem dolge razdalje, sem popolnoma pomirjen. "
Novinarji radi opisujejo, da maratonci uživajo v trpinčenju. To še posebej poudarjajo nekateri televizijski poročevalci. Mislite, da imajo prav?
"Zame to ne velja. Dovolj hitro pa sem spoznal, da brez vztrajnega treninga ni dobrih rezultatov. Vem, da se moram vsak dan vrniti na stadion in delati še bolj trdo. Ko me notranja ura opozori, da grem v skrajnost - kar se med "tempo teki" zna zgoditi - trening prekinem. Podobno storim, ko treniram premagovanje "mrtve točke", stanja, ko se organizem začne zanašati na izgorevanje maščob, kar je trpinčenje.
V bolečini ne uživam. Uživam pa v tem, da moje telo deluje učinkovito. Veselim se napredka. "
Bolečina je torej le del cene?
"So časi, ko si rečeš: Tole je mučenje. Zakaj vsega skupaj ne pustiš. Napori so del načrta. Pogosto tečeš z bolečino, toda gledalci ti ploskajo, prijatelji te gledajo ob cesti in prevzema te občutek, da sodeluješ v enkratni življenjski izkušnji. Zavedaš se, da boš na cilju poplačan. Vzneseno razpoloženje, ki sledi uspehu, lahko traja dneve, tedne in celo dlje. Vedeti moramo, da je telo sposobno veliko večjih dosežkov, kot si lahko predstavljamo. Čustvo, tekmovalni stres in množica te dvignejo nad vse mejnike, ki so veljali dotlej. "
Ali zmagovanje zahteva, da z nekakšnim ljubosumnim srdom sovražite svoje nasprotnike?
"Z medsebojnimi spori se ne morem obremenjevati, kajti ko tekmuješ, si v resnici sam. Takrat velja samo dosežek, ne ime ali narodnost. Samo telo in duh športnika zoper tekmece. Maratonski tek pravzaprav ni tako neposreden boj človeka s človekom,
kot se morda zdi tistim, ki ga gledajo. Druge tekače na dolge proge imam po tekmovanju za del tekaške družine in srečanja z njimi so v glavnem prijetna. Verjamem, da smo maratonci veliko bolj zmerni kot šprinterji. To ima najbrž opraviti z napornostjo našega treniranja. "
Se maratona kdaj bojite?
"Ne. Zaščititi se poskušam tako, da ne mislim na 35. kilometer. Nekako takrat se maratonci "zaletimo v zid", kar pomeni, da smo v glavnem izčrpali ogljikohidratne energijske vire in da se presnova obrne k maščobam, ki so manj razpoložljivi vir. Osredotočim se na prvih 5 kilometrov. Na največjih tekmovanjih sem premišljevat o vsakem odseku proge posebej in to mi je pomagalo. Osredotočenja sem se naučil v mnogih letih treniranja.
Naučiš se odganjati moteče in negativne misli. "
Ali poskusi samoobvladovanja ne spremenijo duha in telesa v medsebojna sovražnika?
"Na ta način res lahko preveč pritisneš na samega sebe. Včasih se negativne misli trmasto vračajo in jim kar pustiš, da same od sebe opešajo. Toda med napornim treningom jih moraš dejavno izganjati, kajti sicer ne boš nikoli dosegel rezultata, ki si ga želiš doseči. Trening si moraš predstavljati kot tetivo toka, ki jo čim bolj napneš in v točno določenem trenutku sprožiš. To zna biti nevarno. Včasih tetive ne moreš več držati napete. Lahko jo tudi preveč nategneš. "
Celo če s telesom ravnate dobro, se lahko zgodi, da si nakopljete dolgotrajne poškodbe, mar ne?
"Tveganje je, a če vse počneš pravilno in nadomeščaš izgubljene elektrolite ter stalno spremljaš stanje krvi, ni veliko. Tako kot treniram sedaj, še zdaleč nisem na robu mogočega. Morda sem le blizu trenutnih skrajnih psihičnih meja. "
Ali mora vaš duh premagati telo?
Ali je to sploh dobro?
"Pozitivno je trdo telesno delo. Zadovoljen sem, da poznam svoje telo do te mere, da vem, kako se bo odzvalo na določen trening ali hrano.
Njegove odzive zelo spoštujem. Zagotovo so tekači najbolj veseli prav tega, da so tako dobro gibalno in funkcionalno pripravljeni. V tem primeru je moje telo moj prijatelj. Če bi ga imel za nasprotnika, bi si le škodil. "
Spomini na nič kaj prijetne trenutke tekmovalne abstinence so menda preteklost?
"Kar nekaj časa me je pestila poškodba preobremenjene Ahilove tetive. Zdravniki sploh niso vedeli, kaj je narobe. Obiskal sem znanega celjskega ortopeda dr. Vengusta. Bolečina je končno izginila. Po dolgem času sem igral nogomet. Do jeseni sem se vendarle toliko pozdravit, da sem se lahko nemoteno posvetil pripravam za letošnjo sezono. "
Zaključna ocena izvedbe letošnjega jubilejnega 20. mednarodnega maratona treh src bi lahko bila: slabo.
"Resda smo tudi tokrat v obeh maratonskih preizkušnjah videli rekordna dosežka, a še zdaleč to ni bil največji slovenski športni praznik kot v preteklih letih, pa ne zgolj zaradi deževnega in hladnega vremena. Že sam zabavni program, ki običajno ob maratonih privablja gledalce v največji slovenski zdraviliški kraj, je bil sila skromen, čeprav so prireditelji ta jubilejni maraton napovedovali praktično vse leto. "
Med tem ko so najboljši maratonci že opravili obvezno soočenje z novinarji, je v ozadju potekal boj za naslov slovenskega prvaka, ki ste ga dobili s časom 2 : 18,00. "Vesel sem, da je moja tetiva zdržala in sem lahko dosegel svoj cilj - postati državni prvak. Nekje pri desetem kilometru sem uvidel, da se tega dne ne bo dalo teči za denarno nagrado, zato sem se osredotočil na dvoboj z dosedanjim državnim prvakom Igorjem Šalamunom. "
Mirko, kako naprej?
" Vse moje misli so sedaj usmerjene k pripravam za SP, ki bo v kanadskem Edmontonu prihodnje leto. "
Za vrhunske rezultate pa bi Mirko Vindiš potreboval poleg Pivovarne Laško in Taluma Kidričevo še nekaj sponzorjev, ki bi omogočili profesionalen pristop k športu. Zdaj namreč vsak dan dela v lokalu, po osemurnem "šihtu" pa se odpravi na trening. To pa je že zgodba, ki si jo deli večina slovenskih športnikov.
Ivo Kornik
CENTER^ INTERESNIH^ DEJAVNOSTI .................................................Ptuj".........................................................

Kani nieid počitnicami?
Rekreacija
BICI H ÜD£ j.JT EJ V UCPÉ)
TElEiAJ SOPLJJSTvA - 3EJLA VAPAJE rJaJ£:
KJE? Planinsko učno središče Bavšica, ki se nahaja v nedotaknjenem biseru alpskih dolin Bavšici pri Bovcu. Gre za planinski tabor z veliko mero dobre volje in zabave, ki je združena s pridobivanjem koristnih znanj in spoznavanjem tega nekoliko odmaknjenega gorskega sveta.
KDAJ? Od 18. do 26. avgusta 2000.
KAJ SE BO DOGAJALO? Štiri do pet lahkih in zahtevnih tur, bivakiranje, plezanje v plezalnem vrtcu, predavanje o pripravi na turo in varnosti v gorah, spust z raftom po Soči, šola kajaka v Bovcu, obisk jame Srnice ( plazenje po trebuhu, plezanje v jami za konec pa 50 metrski spust po steni ), spoznavanje naravnih in kulturno zgodovinskih znamenitosti Zgornjega Posočja in vsako večer žur do jutranjih ur ob tabornem ognju. Možno bo tudi opravljanje izpita za vodnika Planinske zveze Slovenije. CENA: 21.000,00 SIT
V ceno so všteti stroški organizacije, nastanitev in oskrba ( trije obroki in malica na dan), nezgodno zavarovanje, vodenje, izposoja tehnične opreme, izposoja opreme za vodenje aktivnosti, vstopnic,... POSEBNI POGOJ: Obvezno moraš biti član v planinskem društvu. Letna članarina za študente znaša 600,00 SIT.
ROK ZA PRIJAVO: 12. julij 2000, na sedežu Planinskega društva Ptuj DODATNE INFORMACIJE: Peter, tel.: 041867793, Peter, tel.: 041351389
TENIS V CENTRU GOJA
Cena sezonske karte: 9.900,00 SIT
Cena vključuje uporabo igriščzunaj inv dvorani (neomejeno število ur na teden)
NAKUP KARTE: Na sedežu KPŠ v času uradnih ur.
FITNES V STUDIU OLIMPIC
Cena mesečne karte: 3.300,00 SIT NAKUP KARTE: Na sedežu KPŠ v času uradnih ur
EJAZSjJJ El izrisi JZ
KDAJ? 7. julij 2000 ob 15. uri KJE? Terme Ptuj
KAJ? V sodelovanju s Tenzor d.o.o. pripravljamo zabavo ob bazenih za vse mlade na ptujskem in
širše!!! Poletno adrenalinske krike bodo vzbujali: bikini, vročina, striptease, Go Go plesalke,_Za
žejo bo poskrbljeno s cocktaili, slamerji in ostalo klasiko. Obeta se pester program različnih nastopov. Prireditev bodo spremljale različne zabavno rekreativne aktivnosti. Z nami bo nenadomestljivi Dj Stanč, ki bo »rolal« glasbo, da bo Ptuj doživel potres.
KDO? Vabljeni ste vsi mladi po srcu, ki imate radi pomanjkljivo oblečene punce in fante in ste tudi sami radi oblečeni čim manj.
VSTOPNINA : 800,00 5IT za člane KPŠ, za ostale pa 1000,00 SIT
PREDPRODAJA: v času uradnih ur na sedežu KPŠ (samo za člane), za ostale v GROMU, Trstenjakova 5. Karte bo mogoče kupiti tudi na dan prireditve v Termah Ptuj.
Leto vaj- uz j ja jCnnóuLi KDAJ? 14.07. do 22.07.2000
KJE? V ribiški vasici Lumbarda (4 km od mesta Korčula). Namestili se bomo v dvoposteljnih sobah v hotelu Borik (polpenzion)
ODHOD: 14. julija 2000 iz Maribora z avtobusom ob 19.30 uri CENA: 26.700,00 SIT ( turistična taksa je v ceni)
Plačilo lahko poravnaš v dveh obrokih. Prvi obrok v višini 15.000,00 S IT moraš poravnati ob prijavi.
ROK ZA PRIJAVO: 01.07.2000
DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVE: Na sedežu KPŠ v času uradnih ur. Pohiti, ker je število mest omejeno!!!
IlEJHCEP.-n
i
KJE? Ljubljana-Križanke KDAJ? 12.07.2000
KDO?JORGE BEN JORand BANDA DOZE PERTINIIO (fiestabrasilera)
CENA: 1.800,00 SIT
KJE? Ljubljana - Križanke KDAJ? 19.07.2000
KDO? CELIA CRUZ and JOSE ALBERTO » el Canario«
CENA: 2.800,00 SIT
KJE? Dunaj - Ernst Happel Stadion KDAJ? 01.08.2000 KD07TINA TURNER
CENA: sedišče 9.500,00 SIT, stojišče 7.100,00 SIT
Prevoz za člane KPŠ je brezplačen. Pohitite s prijavo saj je velika verjetnost, da bodo karte zelo hitro razprodane. ROK PRIJAVE: najkasneje do konca junija na sedežu KPŠ.
NAKUP KART ZA KONCERTE: na sedežu KPŠ včasu uradnih ur
POZOR ! VSE CENE V ZGORNJIH PONUDBAH VELJAJO SAMO ZA ČLANE KPŠ !
URADNE URE Kluba ptujskih študentov v juliju in avgustu
Vsak petek med 17. in 19. uro na sedežu klubav Vodnikovi ul. 2, soba 226, Tel.: 776 541,041774140 www.klub-kps.si, e-pošta: kps_ptuj@hotmail.com
A-AJAA j-LLJEi PfUJ	
Ajcrjvj.jj vfF^jjjgu v blJVE3U	
KDA|? Sobote in nedelje v juliju in avgustu
KDO? Vikenda se lahko udeležijo vsi, ki so dopolnili 15 let Vsi mladoletni morajo imeti pisno dovoljenje staršev! CENA: 10.000 SIT (hrana in prevozi niso všteti v ceno)
Cena programa vključuje: nočitev (skupna ležišča ali kampiranje po dogovoru skupine), kompletno opremo in vodstvo, spusti z raftom Boka- Trnovo oziroma pri nizkem vodostaju Srpenica- Trnovo, canyoning soteskarjenje po potoku Sušeč, hrana po dogovoru z organizatorjem v gostišču ali piknik način, lasten prevoz in premiki udeležencev ter opreme ali po dogovoru organiziran prevoz.
V primeru napovedi slabega vremena se termin po dogovoru spremeni. Ponudba velja za skupine največ do 12 ljudi. Glede nezgodnega zavarovanja se dogovorite z organizatorjem.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Rezervacijo morate opraviti najmanj 14 dni pred odhodom! Rezervacije sprejema Danilo Hrga vsak delavni dan med 08.00 uro in 15.00 uro na tel.: 041893 329 ali preko elektronske pošte: Kajak.klub.ptuj@usa.net.
3P£3!DA.P3P.a UP-LIEjTVEJ PAj j ca Par jstlpjj, a sr, (Pai-jca), 225EJ Pruj
JAZATAIj JA 33CDJJA J 3JTLA JAZfipBPjA 2CA ZAÓZTi MCE iJA JAOFTJJGAH PJ-'Z.FiZ£JA EJPTJlVJJST
PRIČETEK TEČAJA: 3. julij 2000 ŠTEVILO UDELEŽENCEV: najmanj 4, največ 10 STAROSTNA SKUPINA UDELEŽENCEV: od 8 do 14 let DOLŽINA TRAJANJA: 30 ur CENA: Tečaj je brezplačen.
ROK PRIJAVE: do začetka tečaja oz. do zapolnitve mest
POSEBNI POGOJ: Udeleženci potrebujejo izjavo staršev, dati soglašajo z udeležbo natečaju. INFORMACIJE IN PRIJAVE: Kontaktna oseba: g. Klobučar
Vsak delovni dan od 7. do 19. ure na tel.: 041621990. Prijavite se lahko tudi osebno na sedežu društva, Pot k jezeru, b. št., ob sobotah in nedeljah med 9. in 19. uro.
V331A3JCA 33JZ3JJA - V331A] JJ3 J JA i/JJ3j JJH 7EJ3AH
cciLbJj ta zAazri iii'z
Če se želite naučiti veslati in ste stari od 8 let naprej vas v društvu vabijo, da se oglasite na sedežu društva ( Pot k jezeru, b. št. »Ranca«), ob petkih od 17. ure do I8.ure.
POSEBNI POGOJ: Če še niste dopolnili 18 let, potrebujete izjavo staršev, da soglašajo z udeležbo na tečaju.
INFORMACIJE: Za dodatne informacije lahko pokličete g. Marjana Habjaniča, vsak delovni dan med 16. in 20. uro na telefon: 040 256 484.
PEJLST'.hJJ sMSpjgii 'rjEL
CJ
PlesjJJ ca rrsp. jVUv/jejej^
KDAJ? Od 21. avgusta do 25. avgusta
KJE? Plesni center Mambo, Volkmerjeva c. 26, Ptuj ( pri trgovini Bratje Reš)
DELAVNICI:
USTVARJALNA DELAVNICA S PLESOM, ČOPIČEM IN IGRO: Delavnica je namenjena
ZVEZA TAEmrfj
I '/
J J--
JO/Lori-dv^JI^ jd, ViaAE
PavAEiiLa La -r^BOs-iuZi iüe

KJE? V Srednjih Radencih v Starem trgu ob Kolpi KDAJ? Od 01.08. do 10.08.2000
KDO? Vsi, ki predhodno plačajo letno članarino v višini 2.500,00 SIT
otrokom od dopolnjenega četrtega leta pa vse do zaključenega tretjega razreda osnovne šole. PLESNI MOZAIK: Delavnica je namenjena učencem osnovnih šol, ki so končali četrti razred do končanega sedmega razreda.
CENA: 26.000,00 SIT
Cena vključuje deset dni bivanja, hrano, prevoz in vse ostale aktivnosti ter vodenje. ŠTEVILO PROSTIH MEST: 35
DELAVNICA	DATUM IZVEDBE: 21. 25.08.2000	ČAS IZVEDBE	ŠT. UDELEŽ.
USTVARJALNA DELAVNICA S PLESOM, ČOPIČEM IN IGRO	Likovno ustvarjanje na različne teme z igro in plesom	9.00-10.30	največ 22
PLESNI MOZAIK	Osnove Hip - Hopa, Electric Boogiea in Break dancea	10.30-12.00	največ 22
POSEBNI POGOJI: Udeleženci delavnic morajo imeti športno opremo (športne copate, triko ali kratke hlače, majico...).
PRISPEVEK: IOOOSIT
INFORMACIJE IN PRIJAVE: do začetka delavnic, izjemoma ob samem začetku delavnice v PC Mambo. Prijavite se lahko v Centru interesnih dejavnosti, Vošnjakova ul. 5, vsak delavni dan med 8. in 11. uro na tel.: 780 55 40 ter v Plesnem centru Mambo na tel.: 779 05 51.
AS fAEJrjCLLJ 'sŠ	rUJ ,, HHH1 H
Pri Aeroklubu Ptuj deluje letalska šola, ki usposablja mlade jadralne pilote, padalce, motorne pilote in tudi balonarje, ki so dopolnili 16 let. Šola teorije in prakse poteka v poletnih počitnicah na letališču v Moškanjcih.
Če še nisi dopolnil 18 let, rabiš pisno dovoljenje svojih staršev !
INFORMACIJE IN PRIJAVE: AEROKLUB PTUJ p.p. 25, g. Čuš Stanko, tel.: 708 302,041378 323 vsak dan razen ponedeljka od 8.00 ure naprej. e-mail:aeroklub.ptuj@siol.net
EJTÌhài^rvm pylij
Priss s ri j j q:y-x- H# J 2J2J3EJ p-r lij
Vam ponu ULIJ 200C	a v juliju in avgustu naslednje izlete: i			
DATUM	IZLET	VRSTA	VODJA	TELEFON
01.02.	Kamniške alpe	Zahtevni	Jože Dajnko	776 483
03.15.	Letni tabor	Vse zahtevnosti	Sandi Kelnerič	041694 885,710100
09.16.	Visoke Tatre	Zahtevni	Uroš Vidovič	783 057
AVGUST 2000
DATUM	IZLET	VRSTA	VODIA	TELEFON
05.06.	Krn	Zahtevni in lažji	Hermina Silak, lože Dajnko	783 585 776 483
12. 13.	lezersko Logarska dol.	Zahtevni	Korpar Franc	746 514
19.	Stegovnik	Lažji	Vlasta Voda	772 314
26.27.	Triglav	Zahtevni	Uroš Vidovič	783 057
Planinsko društvo si pridružuje pravico posamezne izlete odpovedati, jim spremeniti smer, datum ali vodnika, če bi okoliščine takšno spremembo narekovale. Obvestila o točnem datumu in času izvedbe izleta bodo objavljena v planinskem okencu na Krempljevi ulici. Podrobnejše informacije o posameznih izletih dobite pri vodjih izletov ter v pisarni društva v času uradnih ur.
Če se želite včlaniti v društvo ali poravnati članarino za tekoče leto, lahko to storite v prostorih PD Ptuj v času uradnih ur.
Višina članarin za leto 2000:
C člani (otroci, mladina, študentje) 600,00 SIT B člani (odrasli)	1.500,00 SIT
A člani (odrasli z več bonitetami) 6.000,00 SIT
INFORMACIJE: V pisarni PD Ptuj na Prešernovi 27, Uradne ure: vsak torek in petek od I7.ure do 19.ure na tel.: 777151
ROK ZA PRIJAVO: do 15.07.2000 oziroma do zasedenosti
PRIJAVE: Prijave se zbirajo vsak petek od 19. do 19.30 ure v Domu krajanov na Vičavi.
INFORMACIJE: PETRA FURMAN (starešina roda)
Vsak delavni dan od 16.00 ure na tel.: 782 754 ali 031593 099.
Pridružite se lahko vsi, ki ste radi v naravi, se radi družite in zabavate, na glede na vašo starost. Zelo ste dobrodošli!
LEJ JTEA j HEFiBgl JJJ-J LEJJAVj JLJEjTJ PTUJ EJPLIEjTVEJ jgPJJATEJLJEV PJLAJJJj JE! PrUJ EAEJi/JJj .JTEJj- J ALU E EAUJ
TSCAJ 03joV 3AOjVJJ kI T O jj A
TEČAJ JE NAMENJEN: osnovnošolski mladini od 10. do 14. leta starosti. Udeleženci bodo spoznali
osnove badmintona kot tekmovalnega športa. Na voljo bodo imeli badminton loparje ter žogice.
POSEBNI POGOJ: vstop v telovadnico je mogoč le z uporabo čistih dvoranskih copat
KDAJ? Od 10.07. do 22.07.2000. Vsak dan od 10. do 11.30. V soboto, 22.07., bo zaključni turnir
udeležencev.
KJE? Telovadnica osnovne šole Breg VODJA TEČAJA : g. Sandi Kozel ŠTEVILO UDELEŽENCEV: najmanj 12, največ20 CENA: 1000,00 SIT
INFORMACIJE: Vsak delovni dan med 13. in 15. uro na telefon: 771131, int. 207, g. Aleksander Čeh. ROK PRIJAVE: Najkasneje do 04.07.2000 na Center interesnih dejavnosti Ptuj, Vošnjakova ul. 5, 2250 Ptuj, v času uradnih ur, vsak delovni dan med 8. uro in 11. uro. Prijavo lahko izvršite osebno ali po telefonu: 780 55 40.
-TEPj/JE PfUJ
ODPIRALNI ČAS: Zunanje termalno kopališče je odprto od 9.do 20.ure.
Nočno kopanje vsak četrtek, petek in soboto od 2l.do 24.ure. Kopanje se izvede, če je temperatura zraka ob 21.uri nad 20 C.
CENE ZA NOČNO KOPANJE: Odrasli 900 SIT, Otroci 600 SIT CENE VSTOPNIC ZA ZUNANJE TERMALNO KOPALIŠČE
Ponedeljek-petek	Celodnevna	Popoldanska od 15. do 20. ure	Večerna od 13. do 20. ure
Odrasli	1.200 SIT	1.000 SIT	800 : IT
Otroci (od 5 do 15 let)	800 SIT	650 SIT	550.IT
Vikend, praznik	Celodnevna	Popoldanska od 15. do 20. ure	Večerna od 13. do 20. ure
Odrasli	1.300 SIT	1.100 SIT	900 :it
Otroci (od 5 do 15 let)	900 SIT	750 SIT	650 .IT
ABONMAJSKA VSTOPNICA - Abonmajska vstopnica je prenosljiva in /ključuje 12 kopanj ter velja 6 mesecev.Vstopnica je celodnevna in sicer do 15.09.2000.
CENA: odrasli 13.000 SIT, otroci 8.500 SIT
SKUPINSKA KARTA: Velja za skupine nad 20 oseb
CENA: odrasli 1000 SIT na osebo, otroci 600 SIT na osebo
INFORMACIJE: Za vse informacije se lahko obrnete med 7. in 22. uro na tel.: 782 782.
I
I
Izobraževanje
i^E^\-n>ÀJH: PEJEiJTj'JJUJCE
pa nrrnaiCE
HiEj-JTEiFi 'ZA SEJEjUJjJZJ HiEUZl PfEü.j
Ueajthtt	tuljj
DELAVICE SO NAMENJENE OTROKOM, KI SO KONČALI 4., 5.,6., IN 7. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
CAS DOGAJANJA : od 3. do 7. julija, vsak dan od 9.00 ure do 14.00 ure.
KRAJ IZVEDBE: Center za socialno delo Ptuj, Trstenjakova 5/a, (DOMINO CENTER)
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: minimalno7, maksimalno 25 MENTOR: Marjan Kokot
AKTIVNOSTI: kreativne likovne, oblikovalske, glasbene in novinarske delavnice, spoznavanje drugih in samega sebe na drugačen način, spoznanja o komunikaciji (kako se kakovostno pogovarjamo).
PRISPEVEK: 500 SIT
ROK ZA PRIJAVO: do začetka delavnic na CSD Ptuj, vsak delovni dan, od 8. ure do 12. ure na tel.: 787 560. Prijava je možna izjemoma na samem začetku delavnice!
INFORMACIJE: g. Marjan Kokot
Od ponedeljka do petka med 8.uro in l2.uro. V sredo tudi od 14.00 ure do 16.30 ure oziroma do začetka delavnic.
Pf2JFi£JA PEJEiJTj'JJSFCS D£LAVj-JJn£
KRAJ IZVEDBE: Klub Obzorje, Potrčeva 34 ( stavba Krajevne skupnosti Jože Potrč) DELAVNICE SE BODO IZVAJALE v naslednjih terminih:
delavnica od 10.07.21.07.2000
delavnica od 17.08.21.08.2000
KDAJ? vsak dan od 9.00 -13.00 uro
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: največ 18 v posamezni delavnici
KAJ BOSTE LAHKO POČELI? Mentorji kluba Obzorje vam pripravljajo zanimiv program
dejavnosti in aktivnosti. V klubu boste lahko slikali na steklo, risali v naravi, oblikovali glino, se
pogovarjali in se imeli lepo. Organizirali bodo tudi krajše pohode v okolico.
KDO? Ni starostne omejitve! Dobrodošli ste vsi, ki želite na tak način ustvarjati in kreativno preživeti svoj prosti čas.
PRISPEVEK: 1000 SIT za posamezno delavnico.
INFORMACIJE IN PRIJAVE: Klub Obzorje, Potrčeva 34, vsak delavni dan od 8. do 17. ure, na telefon: 772192
UEUJTETT Jj'J-rE;3P!E:3ivjJj-J)!:2ZJ^iiAVj JJIIEjTJ PTUJ,
V UEJUEJJZJUAj J JU 25 J3 EJLUU j/JUEjUU PTUJ
ELì\I^jJA.Lj\IJ3,KA	ZA VAĆ2T: iiif.E
KRAJ: OŠ Olge Meglič Ptuj, Prešernova 31, učilnica št. 12 (I. nadstropje)
ČAS IZVEDBE: 10.07,-14.07.2000,od 8.do lO.ure ŠTEVILO UDELEŽENCEV: najmanj6, največ 13 STAROST : od 10 do 27 leta starosti MENTOR: Milan Puiko PRISPEVEK: 1.000,00 SIT PROGRAM DELAVNICE:
Začetek dela z računalnikom in Windows 95 upravljanje in spreminjanje oken, delo s programi (Raziskovalec), risanje (Slikar),
Urejevalnik besedila Microsoft Word 97 zagon, premikanje po dokumentu, izbiranje besedila, urejanje besedila, vstavljanje slik,
Internet osnove rač. omrežij, kako na internet, nalovi, linki, iskanje informacij, elektronska pošta, konference, ire....
I I
l
J' J:	JSJkjA £J£LA^|]|läiiilJ
JCacej 3J i iArt=x/J3 "docjU is rrzrii Ema
KRAJ: OŠ Olge Meglič Ptuj, Prešernova 31, učilnica št. 12(1. nadstropje)
ČAS IZVEDBE: 11.07,-14.07.2000, od 10.10 ure do 12.10 ure ŠTEVILO UDELEŽENCEV: najmanj 6, največ 13 STAROST:od 10 do 27 leta starosti MENTOR: Milan Puiko PRISPEVEK: 1.000,00 SIT
POGOJI: poznavanje osnovdelaz računalnikom in osnov interneta
PROGRAM DELAVNICE: Internet - osnove računalniških omrežij, kako na internet, naslovi,
linki, iskanje informacij, elektronska pošta, konference, ire..., organizacija spletne strani, HTM L.
FrontPage Express, animirani gifi.Shockwave FLASH 4.0 - posebni efekti, vektorske animacije.
INFORMACIJE in PRIJAVE: Center interesnih dejavnosti Ptuj, Vošnjakova 5 Vsak delavni dan med 8.00 uro in 11.00 uro na tel.: 785 540 Prijave sprejemamo do 5. julija oz. do zapolnitve mest.
peicjtj uéru ljjcejvjjz: djlavjjjjj p □ jcpaj j Q3 jc j 'U/J d z e j p-r U J
V Pokrajinskem muzeju Ptuj smo pripravili štiri počitniške likovne delavnice:
četrtek, 06.07.2000 slikanje na steklo,
četrtek, 13.07.2000 oblikovanje gline,
četrtek, 20.07.2000 izdelovanje glasbil,
četrtek, 27.07.2000 slikanje na svilo.
KOMU SO DELAVNICE NAMENJENE? Namenjene so osnovnošolskim otrokom, ki radi likovno ustvarjajo.
MENTORICI: Muzejski pedagoginji ga. Metka Stergar in ga. Renata Pintarič.
KDAJ? Vsak četrtek v mesecu juliju od I0.-I3.ure
KJE? V pedagoški učilnici na Ptujskem gradu
STAROSTNA SKUPINA: Osnovnošolski otroci od I. do 8. razreda
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: Najmanj 3 oz. največ 15 v posamezni delavnici
PRISPEVEK: za eno delavnico 300,00 SIT
ROK PRIJAVE: do vsakega torkavtednu pred posamezno delavnico
PRIJAVE IN INFORMACIJE: Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1,2250 Ptuj
Pedagoška služba, ga. Metka Stergar
Starši lahko otroka prijavijo vsak delavni dan med 8. in 15. uro na telefon: 748 03 50.
pa urn j juice; duuavj jjue; sodu j Jala ejejla j/jaj lazjEj/ISj jta Jj j	jueila
OPLI3TVEJ PPJJAVSLJSV jvJLAEJJj JE PfLIJ Jj J UEj JTEP Jj JTEPE3J JJJ-J LELAVj JEJETJ-J Pr L j
Mentor: Dušan Sterle, član DPM Ptuj, diplomirani ekonomist, sicer pa član skupine svetovalcev in predavateljev neprofitnega managementa, ki delujejo v okviru Centra za neprofitni management in so končali podiplomski študij omenjenega področja na Inštitutu za politologijo, Univerze Johns Hopkins v Baltimoreu, ZDA.
Vsebina: Delavnica je pripravljena delno v obliki predavanj, delno v obliki praktičnih vaj s področja vodenja in timskega dela. Udeleženci bodo spoznali osnovna načela učinkovitega vodenja in timskega dela.
Delavnica je namenjena: dijakom srednjih šol in študentom.
Število udeležencev: najmanj 10, največ 20.
Kraj izvedbe: Narodni dom, Jadranska 13,1. nadstropje (mala dvorana)
Čas izvedbe: od 21. do 23. avgust 2000, med 10. in 12. uro Prispevek: 1000 SIT
Informacije in prijave: Center interesnih dejavnosti Ptuj, Vošnjakova 5, vsak delovni dan med 8.00 uro in 11.00 uro na tel.: 780 55 40; ali Društvo prijateljev mladine Ptuj, Miklošičeva 5, 2250 Ptuj, vsak delavnik med 9.00 in 13.00 uro na tel.: 774 27 81.
Prijave sprejemamo do 15. avgusta oz. izjemoma na samem začetku delavnice.
~ ~ ~ ~ ***«•*-«
9
I
I
JVjJj iJ TEČAJ POUJJVUPu JE Aj JELEECJj JE UsiLišrrva ppjjateejsv jilajdjuh: Ptuj
CSj JTJP Jj JT33S3j JJLJ EJEUAV) JEJ3TJ PfUJ Mentor: Dušan Sterle
Vsebina tečaja: Razne jezikovne vaje skozi katere bodo udeleženci okrepili svoje znanje in uporabo angleškega jezika. Vaje so namenjene predvsem izboljšanju razumevanja, pisanja in govorjenja angleškega jezika.
Delavnica je namenjena: učencem 6., 7. in 8. razreda osnovnih šol, ki že do neke mere obvladajo angleški jezik.
Število udeležencev: najmanj 5, največ 15
Kraj izvedbe: Narodni dom, Jadranska 13 (mala dvorana I. nadstropje)
Čas izvedbe: od 21. do 23. avgust 2000, med 13.in 15.uro.
Prispevek: 1000 SIT
Informacije in prijave: Center interesnih dejavnosti Ptuj, Vošnjakova 5, vsak delovni dan med 8.00 in 11.00 uro na tel.: 780 55 40; ali
Društvo prijateljev mladine Ptuj, Miklošičeva 5,2250 Ptuj, vsak delavnik med 9.00 in 13.00 uro na tel.: 774 27 81.
Prijave sprejemamo do 15. avgusta oz. izjemoma na samem začetku delavnice.
SCLJLETLJRiA
A j JJJŽj J J CA J'/A j JA POTPCA PTUJ j/JuauJj JUJU anjóELE*'
DELOVNI CAS: V juliju in avgustu vsak delovni dan med 8.uro in 15. uro., ob sobotah med
8.uro in 12. uro.
INFORMACIJE: Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33 Vsak delavni dan med 8.uroin l5.uro,ob sobotah med 8.uro in l2.uro na tel.: 778 885.
V	mladinskem oddelku ni članarine. Prijazno vabljeni!
OBVESTILO BRALCEM !
Studijski in Ljudski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bosta zaradi selitve knjižnice v nove prostore (Mali grad, Prešernova 35) zaprta od srede julija do srede septembra ko načrtujejo selitev v nove prostore. Kolektiv Knjižnice se bralcem opravičuje zaradi motenj pri izposoji, upajo pa, da bodo uporabniki z razumevanjem sprejeli to, da je selitev tako velike knjižnice kot je ptujska izjemno velik in zahteven
projekt.
JLEDALJ3CE PTUJ
ZL. /S3£L PriiGZTZiC PU JjTi JJEi PELLET) J'J LUTALI /j JJ PPJ3TAU
PtiZZI BL2DAU3ĆSI/) PTUJ,
V	četrtek, 6. julija, ob 18. uri: ČUDOVITE DOGODIVŠČINE VAJENCA HLAPIČA
Hlapič bil je majhen kot laket, vesel kot ptica, hraber kot kraljevič Marko, moder kot knjiga in dober kot sonce. In ker je bil tak, je vedno srečno izplaval iz mnogih težav.
Izvajalec: Mini teater, Ljubljana
V	petek,7. julija, ob 18.00 uri: KO MAME NI DOMA
Predstava prikazuje dogodovščine otroka, ki si, ko je sam doma, ustvarja svoj svet igre, brez pravil in določil lepega vedenja, brez ukazov: »To smeš! Tega ne smeš!«
Izvajalec: Gledališče Piki, Slovaška
V	soboto, 8. julija, ob 18.00 uri: SNEGULJČICA
Prav vse se zgodi kot v knjigi pravljic. Mačeha zvari strupeno jabolko, palčki verjamejo, da bo Sneguljčico rešil nekdo, ki jo ima resnično rad...
Izvajalec: Družinsko gledališče Kolenc, Vavče
Gledališče Ptuj poklanja lutkovne predstave našim najmlajšim gledalcem in našemu najstarejšemu mestu.
V	primeru dežja bodo predstave v Gledališču Ptuj.
INFORMACIJE: Slovenski trg 13,2250 PTUJ. Vsak delovni dan med 9.uro in l3.uro na tel.: 749 32 50 e-mail:Gledalisce.Ptuj@guest.arnes.si, http://www2.arnes.si/~mbgptuj
3LLAJD P.3 VA LJUjrr£J_j3;C=: lOJizrUPj-lZ EJrLIAVl -JEJEjTJ
03I/JEJĆj.JA IZPOSTAVA PT!JJ Jj J
onušrrvo eij/Jstj-ujaov ju ust ateaeee/ ptljj
EEJEEE VELEJ ZVEZDE
POLETNE GLASBENE PRIREDITVE
Koncert Mie Žnidarič in The Steve Klink Tria
KJE? Dvorišče Minoritskega samostana na Ptuju. V primeru dežja bo koncert v Narodnem domu na Ptuju.
KDAJ? 23. junij 2000
CENA VSTOPNICE: 1.500,00 SIT
Koncert New Swing Quarteta
KJE? Dvorišče Minoritskega samostana na Ptuju.V primeru dežja bo koncert v cerkvi Sv. Jurija na Ptuju.
KDAJ? 29. junija2000
CENA VSTOPNICE: 1.500,00 SIT
Koncert Bluegrass Hoppers
KJE? Pred Gledališčem Ptuj. V primeru dežja bo koncert v Narodnem domu na Ptuju.
KDAJ? 7. julij 2000 ob2l.uri VSTOPJE PROST.
Nastop plesno instrumentalnega ansambla Rajko iz Budimpešte KJE? Dvorišče Minoritskega samostana na Ptuju KDAJ? 23. julija2000 ob 2l.uri CENA VSTOPNICE: 1.500,00 SIT
Koncert kubanskega kitarista Alda Rodrigueza KJE? Viteška dvorana ptujskega gradu.
KDAJ? 27. julija 2000 ob 21.uri CENA VSTOPNICE: 1.500,00 SIT Soorganizatorkoncertaje Pokrajinski muzej Ptuj.
MEDNARODNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN
Nastopale bodo skupine:
Otroška folklorna skupina Orce Nikolov (Skopje Makedonija);
Otroška folklorna skupina Lola (Sarajevo BIH);
Otroška folklorna skupina Žalgiris ( Plunge Litva )
Otroška folklorna skupina Branko Radičeviče ( Srbsko kulturno društvo Maribor Slovenija),
Folklorna skupina KUD Prežihovci ( Maribor Slovenija).
KJE? Na Mestnem trgu na Ptuju KDAJ?30. junija2000ob 11. uri VSTOPJE PROST.
INFORMACIJE: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj, Jadranska ul. 13,2250 Ptuj. Pokličete jih lahko od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro na telefon 74939 70. PREDPRODAJA VSTOPNIC: TIC Ptuj, Slovenski trg 14 (mestni stolp) in eno uro pred prireditvijo na mestu dogodka.
jVJEEjTUJ	PTUJ D.	■ □ « □	
DATUM	FILM	URA	CENA
Lin 2. julij	NOTTING HILL	Ob 21. uri	700 sit
4. do 9. julij	TRIJE KRALJI	Ob 21. uri	700 sit
II. do 16. julij	V PETEK ZVEČER	Ob 19. uri	700 sit
II.do 16. julij	NAPAD NA MARS	Ob 21. uri	700 sit
18. do 23. julij	ERIN BROCKOVICH	Ob 21. uri	700 sit
25. do 27. julij	STIGMATA	Ob 21. uri	700 sit
28. do 30. julij	ČAROVNICA IZ BLAIRA	Ob 21. uri	700 sit
OBVESTILO OBISKOVALCEM KINA !
Program filmskih predstav v mestnem kinu za mesec avgust bo znan šele v drugi polovici julija. NAKUP VSTOPNIC: Blagajna je odprta eno uro pred vsako projekcijo. Vstopnice lahko v tem času rezervirate po telefonu: 773 326.
Vstopnice, ki jih rezervirate, morate dvigniti najkasneje 15 minut pred začetkom projekcije. INFORMACIJE: Vse ostale informacije lahko dobite v dopoldanskem času vsak delovni dan med 10. in 12. uro na telefon: 773 326.
I IVI FTZI RIVI AC UJ E=
KOMU JE NAMENJEN? Osnovnošolcem od 5. do 8. razreda katerih starši so pripravljeni sofinancirati udeležbo.
KJE? Dom Breženka v Fiesi ( blizu Pirana)
ČAS IZVEDNBE: Od 08.07. do 18.07.2000
VODJA TABORA: Ga. Daniela Jurgec ter študentje iz različnih fakultet, ki imajo že izkušnje pri takšnih projektih.
VSEBINA: Osrednja vsebina je komunikacija, odgovornost, kaj narediti za boljše odnose, govorili bomo o svojih sanjah, željah in poteh za motivacijo, o čustvih, ljubezni, spolnosti;
Ustvarjali bomo v različnih delavnicah; novinarska, plesna, risanje na steklo in majice, oblikovali s fimo maso in se ukvarjali s športom;
Ker tabor organiziramo na morju, je seveda najpomembnejši del rekreacije plavanje. Vsi otroci, ki še ne znajo ali slabo obvladajo veščino plavanja, bodo imeli možnost, ob pomoči usposobljene mentorice to veščino tudi izpopolniti.
Zvečer bomo iskali zaklade, sedeli ob ognju, poslušali glasbo in se zabavali ob različnih igrah. PRISPEVEK STARŠEV: Cena na otroka je 21.000,00 SIT in zajema plačilo oskrbnih stroškov bivanja, prevoz, nezgodno zavarovanje in davek na storitev. V ceni niso zajeti stroški prostovoljnega dela mentorjev, vodenje projekta ter stroški izvedbe delavnic.
ROK PRIJAVE: Najkasneje do 03.07.2000. Prijavnice dobite na spodnjem naslovu. Prijavnice s fotokopijo virmana o vplačanem celotnem znesku lahko do 03.07.2000 pošljete ali prinesete na spodnji naslovvčasu uradnih ur.
POGOJI PLAČILA: Celotni znesek je potrebno poravnati do 03.07.2000 s splošno položnico na naslov: Center interesnih dejavnosti Ptuj, Vošnjakova ul. 5,2250 Ptuj, s pripisom: »ZA TABOR BREŽENKA«.
INFORMACIJE IN PRIJAVE: Prijave: Center interesnih dejavnosti Ptuj, Vošnjakova 5 Informacije: vsak delavni dan v času uradnih urod 8.00 ure do 11.00 ure, osebno ali po tel.: 785 540.
TJ j/JOTE J E^EUJ
Dnuirn/a za jzejejljéjaj jje JC/AJJTErrz
ŽJ/LJZj J JA, Aéiazrióz'/A A, 225D PTU J
PEJ!_ETfj JJ TAEJEJF TeJFj/JEJ PTUJ 2DEJEJ 11 EjCJj JEJEJ 2EE VEJEŠ "
KJE? Terme Ptuj
KRAJ IZVAJANJA: šotor pri teniškem igrišču
ČAS IZVAJANJA: 03.07. -14.07.2000. Program se bo izvajal vsak dan med 10. in 20. uro KDO? Srednješolci
VSEBINA DELAVNIC: Za potrebe projekta bo postavljen šotor, kar omogoča izvedbo programa ne glede na vremenske pogoje. Program bo obsegal naslednje vsebine:
Osnove uspešne komunikacije,
Odgovornost, da ali ne?,
Mladostniški altruizem,
Izlet v Bistriški vintgar,
Program bo spremljalo obilo zabave, glasbe, športa, petja, plavanja,....
PRIJAVE: V letošnjem letu bo formirana stalna skupina udeležencev. Zato je prijava potrebna pred začetkom tabora in sicer zaradi urejanja vstopa udeležencev v Terme.
Prijavite se lahko pisno na naslov: Timotej Ptuj, Aškerčeva ul. 4,2250 Ptuj.
Prijavite pa se lahko tudi po telefonu 702 774, vsak delovni dan med 9. in 21. uro.
ROK ZA PRIJAVO: sobota, 01.07.2000
INFORMACIJE: Ga.Olga Popov na tel.: 702 774, vsak delavni dan od 9. do 21. ure.
Trstenjakova ulica 5, Ptuj, PC DOMINO, I. nadstropje, Tel.: 773110
INFORMACIJE: Od ponedeljka do sobote med 8.00 uro in 13.00 uro, ob sredah tudi do 17.00 ure.
Lahko pa se oglasiš tudi osebno.
Pogoj, da lahko delaš, je dopolnjenih 15 let
ZA VPIS POTREBUJEŠ: sliko, potrdilo o šolanju, bančni račun, davčno številko.
NE POZABI! Izkaznica velja za tekoče šolsko leto.
Pred začetkom dela dvigni napotnico.	ffllädlliSkü
Napotnice izdajamo izključno imetnikom izkaznice ' oziroma njihovim pooblaščencem.
Brez izkaznice napotnic NE izdajamo!

Z£JFiUŽE^}JE EJJ-EJVEŠj- JEJJOH ICArjZJJJEJJEJJ-J
EjTCAVEJjJjJ’ BI =Jj<AWšjy
ETTEEj 3EJj JEJ JA PEEEJj/J PTUJ 'J
Vas vabijo, da se jim pridružite in postanete njihovi člani. Novi člani se jim lahko pridružijo jeseni, ko bodo 08.10.2000 z jesenskim dnevom stega pričeli novo skavtsko leto.
Vključiti se je možno v četo: izvidniki in vod nice, v starosti 11-16 let noviciat, starost 16-17 let klan,starost 17-21 let skupnost voditeljev (SKVO) od 21 letdalje
INFORMACIJE: g. Jože Mikulec Srčni fazan, dosegljiv ne telefon: 746104, vsak dan od 16.00 ure dalje.
ljubka uj jjvepea E^ruj
EìriE£)l=iÓE ZA- 3Aj /JEJEmuJj JEJ JJEJEŠj JJEJ je prijetno opremljen prostor, kjer se lahko preko računalnika s pomočjo strokovno usposobljenega svetovalca ali brez njega učite nemškega, angleškega, francoskega, italijanskega ali španskega jezika. Razpolagajo pa tudi s programom za učenje strojepisja in z zgoščenkami z različno tematiko, s slovarji ter s priročni knjižnico z ekonomskega področja.
Na voljo je pet učnih mest opremljenih z računalniki in CD romi, uporabljate pa lahko tudi TV z videorekorderjem, kasetofon ali CD player.
KJE? V prostorih Ljudske univerze Ptuj, Mestni trg2
KDAJ? Vsak delavni dan od 3. julija do 18. avgusta od 8.ure do 13.ure.
Od 19. avgustaod7. uredo I8.ure.
OBISKI SO BREZPLAČNI!
POZOR!
Obiske je potrebno predhodno prijaviti.
Starostnih omejitev ni!
Vabljeni ste vsi radovedni in željni znanja stari do IOO let ali več.
INFORMACIJE IN PRIJAVE: Ljudska univerza Ptuj, Mestni trg 2 (I. nadstropje)
Vsak delavni dan od 8.00 ure do 13.00 ure na tel.: 771539,786 010,771361 Središče vodi g. Dušan Silak
EjUUVEŠj JEJJEJ TFS '1 -Vr š2J5d£iEJ J^EUJ (j/JEŠEJTj JJ EJTEJJ-P FPJ EjEEJEzfJJEJEU PTL-IJj
V mestni občini Ptuj se bo v poletnih počitnicah dogajalo še veliko prireditev, ki jih v tem vodniku nismo uspeli zajeti. Zato vas prosimo, da se o poletnem dogajanju informirate v TURISTIČNO INFORMATIVNEM CENTRU PTUJ - TIC Ptuj, Slovenski trg 14 (mestni stolp pri Gledališču Ptuj)
Delavni čas v juliju in avgustu:
od ponedeljka do petka med 8. uro in 18. uro ob sobotah med 8. uro in 17. uro ob nedeljah in praznikih med lO.uroin 15. uro pokličete jih lahko na tel.: 77156 91 ali 779 6011
PEJGJTj JJEjj'IU DP.U3TVEJ 3333133Jj J FT2JJ Eia rr33 jj-jtetìssj jjj-j ejeuavi jejstj ptuj KARTICA PZS/IYHF
Če ste se odločili za potovanje v tujino, vam v društvu ponujamo kartico PZS/IYHF, ki vam omogoča ugodne nočitve po vsem svetu v več kot 4.500 mladinskih prenočiščih. Pri nas dobite tudi podatke o vseh mladinskih prenočiščih, ki so včlanjena v MEDNARODNO ZVEZO MLADINSKIH PRENOČIŠČ ( IVHF, www.iyhf.org ). Kartica velja eno leto, in sicer od meseca nakupa do istega meseca naslednjega leta. CENE:
JUNIORI, (od 4. do 18. leta)	1.400,OOSIT
JUNIOR II. (od l9.do26. leta)	1.800,OOSIT
SENIOR (od 26. leta naprej)	2.400,OOSIT
Če se boste odločili za nakup kartice vas prosimo, da nas obvestite najmanj 5 dni prej. Ob nakupu potrebujete samo osebne podatke.
ISIC Je mednarodna študentska popustna kartica, ki jo vsako leto uporablja več kot 3,5 milijona študentov v več kot 90 državah sveta. Imetniki kartice so lahko srednješolci, redni študentje do 32 leta in tudi tujci. Omogoča različne popuste pri ogledih muzejev, galerij, kulturnih prireditev, pri različnih nakupih in storitvah ter popuste pri prevozih in potovanjih.
Ob nakupu potrebujete:
Status dokažete z: indeksom, potrdilom o vpisu, dijaško ali študentsko izkaznico, sliko
1.000,00 SIT
Veljavnost: Če jo kupiš v začetku šolskega leta 2000, ti velja do 31.12.2001. Če pa jo kupiš npr. v
aprilu leta 2001, ti velja do 31.12.2001
Več o ISIC kartici lahko izveš na : www.istc.org
KARTICA EURO < 26
Pri nas lahko kupiš tudi Evropsko mladinsko kartico popustov in ugodnosti (EURO < 26), seveda če si star/a med 15 in 26 let. Uporabljajo jo lahko tako dijaki kot študenti, zaposleni kot nezaposleni. Velja eno leto od izdaje. Uporabljaš jo lahko v 32 evropskih državah. Kartico EURO < 26 ima že približno 4 milijone mladih v Evropi. Ponuja več kot 200.000 različnih popustov in ugodnosti, tudi v Sloveniji. Ob nakupu kartice prejmeš katalog popustov in ugodnosti, štirikrat letno pa tudi poseben časopis. Na voljo so ti popusti iz najrazličnejših področij kot so kultura, izobraževanje, šport, potovanja, prevozi, prenočišča, zabava in še cela vrsta drugih storitev.
Ob nakupu potrebujete:
500 SIT fotografijo,
osebno izkaznico ali potni list ali vozniško dovoljenje.
INFORMACIJE IN PRODAJA vseh kartic: PD Peregrin, Vošnjakova 5, Ptuj V času uradnih ur vsak delovni dan med 8. in I l.uro Tel.: 779 218
Več o kartici lahko izveš na telefonu: 080 20 20 ali na www.movit.si/euro26
(tukaj najdeš najpopolnejši seznam popustov in še kaj) oz. na elektronskem naslovu
euro26@movit.si
Društvo vam želi prijetno potovanje.
DRUŠTVO
PTUJ
JlZDAJD VDDj JjffA 3TA 3JjVJ3J33J3Ji_A:i
REPUBLIKA SLOVENIJA
URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MLADINO
vsi	1 1	drugačni
vsi	1 1	enakopravni
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI Ptuj Vošnjakova Ul. 5, tel:062 780 55 40 Obiščete nas lahko tudi na internetu: http://www.cid.si
1.0.0.
Osojnikova 9, 22SO PTUJ tel.: 062 78 70 930 faks: 062 78 70 931
Poslovni center Drava - pri ŠPARU v 1. nadstropju
FrecCOM d.o.o. „
Prodaja in servis računalnikov
SALON IN SERVIS: Osojnikova 21, Ptuj, tel: 78-00-260 TRGOVINA: Trstenjakova 5, Ptuj, tel: 775-077
Računalniško izabražeuanje...
...Zn vsak dan
àeSJol^JmsPvnefki
WilldOWS • organtzlraije WwmaciJ Ir dokumentov, nasveti li triki 2' Word - Izdelava In urejanje dopisov, plakatov, vabil, seminarjev...
EXCel - vodenje stro&ov v gospodinjstvu, izračun debodifae, ... Internet - Iskanje in objavljanje podatkov, iskanje Informacij, node... Outlook ■ organiziranje taforaadj, elektronske peste, an*, rekevnlk... PowerPoint bfelavapret jslwulnlh predstavitev, poročil, prosojnic..
pbšfovriežTki do odločitev prihaja hitro in enostavno

postanite sodobèri vodja, Iti Thta'vse pod näftßori
...učimo se za življenje
isluhnili bomo vsakemu posamezniku
mimm. onim oss
Kreativne Multimedijske Rešitve
* ...............► Izdelava Spletnih Predstavitev Vseh Zahtevnosti
rv	> Registracija Internet Domene Za PpdtfjE
«»•*•»> Izdelava Idejnega Projekta Predstavitve 1a Spletu ...... y Postavitev Spletnih Strani Na StreZnik
igj •••'.. > Promocija Spletnih Strani

onrnoss mm m
miv.Hmmsi
SERVIS KOLES
TENIS LOPARJEV IN SMUČI
REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA
ŠPORT SER'
Slovenski trg tel. 77-85-871
DAVORIN MUNDA s.p.
2250 Ptuj : 041 925 852

oglasni prostor! 031 304-851
v
Ptujčana prejme na dom vsak mesec 8.750 aospodinjstev. Brezplačno!
			
VELIKOST	BARVNI TISK	DVOBAR. TISK	
1/16 STRANI (5x7 cm)	9.000 SIT	8.100 SIT	
1/8 STRANI (10,5 x 7 cm)	18.000 SIT	16.200 SIT	
1/4 STRANI (10,5 x 14 cm)	36.000 SIT	32.400 SIT	
1/2 STRANI (21 X 15 cm)	72.000 SIT	64.800 SIT	
CELA A4 STRAN	144.000 SIT	129.600 SIT	
NA NASLOVNICI (20 x 5 cm)	90.000 SIT		
mmm usti ima* litiipi nnümjwn o © g t asevan j#**
Miran Kušar s.p.
DOMINO, Trstenjakova ul. 5, Ptuj tel. 062 778 424
IZBIRATE LAHKO MED SVETOVNO ZNANIMI ŠPORTNIMI ZNAMKAMI
ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS
obje dom
vsak [naj] ima
i od 890,00 sit/m2 d 1380,00 sit/m2
prodajalna KRT. Slomškova 6, tel 02 778 28 71 vsak dan od 8. do 18. ure. v soboto od B.do 12. ure
KRT za idejo boljši
Talne in stenske obloge, Slomškova 6. Ptuj
ercator
Mercator SVS, d.d., Ptuj
obvešča cenjene kupce, da sta ob SOBOTAH odprti dežurni prodajalni:
• HIPERMARKET PTUJ e SP ŽIVILA
od 8.00 do 17.00 od 7.30 do 17.00
Ob NEDELJAH so od 8.00 do 12.00 odprte:
9 SP čm	t SP PANORAMA
e SP ŽIVILA	»M ROGOZNICA
Si Mercator najboljši sosed