Junij 2011 brezplačno 02-2011 Štorski občan Spoštovane občinske nagrajenke in nagrajenci, članice in člani občinskega sveta, občanke in občani ter ostali gostje! Občina Štore počasi, a zanesljivo stopa proti polnoletnosti, v obdobje, ko postaja zrela, a hkrati polna načrtov in pričakovanj za prihodnost. Prvi koraki so bili pogumni, a ne brez padcev in učnih ur, iz katerih upam, da smo se vsi kaj naučili. Občina je skupnost, ki deluje tako, da odločitve, ki vplivajo na njene ljudi, sprejemajo od njih izvoljeni predstavniki, to so člani občinskega sveta in župan, zato je še toliko pomembneje, da so te odločitve premišljene in v dobro čim širšega kroga ljudi. Ni pa samo občina tista, ki je poklicana, da dela v dobro ljudi. Nemalokrat so tudi sami občani tisti, ki vidijo potrebe in možnosti za širše delovanje, bodisi v kulturi, športu, podjetništvu, bodisi na humanitarnem ali drugih področjih družbenega življenja. Vem, da je ljudi, ki se razdajajo, veliko, nekaterim med njimi se vsako leto zahvalimo tako, da jim podelimo občinska priznanja. Letos sta na razpis za občinska priznanja prispela kar dva predloga za podelitev zlatega grba in brez kakršnega koli oklevanja je občinski svet oba predloga tudi potrdil. Zlato že od nekdaj velja za simbol najdragocenejšega, najdražjega in najboljšega, zato je prav, da z zlatimi črkami v zgodovino Štor zapišemo imena tistih ljudi, ki za sabo puščajo neizbrisljivo sled. G. Kragelj in ga. Lamut sta jo pustila in sta nam lahko svetel zgled delovanja v dobrobit skupnosti. Navadno ob praznovanju občinskega praznika, predstavimo pomembnejše projekte in naloge, ki smo jih realizirali, ter tiste, ki so še pred nami. Ob tej priložnosti se v te podrobnosti ne bom spuščal, saj ste občani z njimi preko Štorskega občana in ostalih medijev tekoče seznanjeni, lahko pa z veseljem povem, da smo kljub številnim preprekam v torek, dne 31.5.2011 s podjetjem CMC Celje podpisali pogodbo za rekonstrukcijo in prizidek vrtca Lipa, kar je podlaga, da izvajalec lahko prične z deli. Pred nami je naporno poletje, ki ga bodo naši malčki še zadnjič preživeli v osnovni šoli, s prvim septembrom pa se selijo v prenovljene in večje igralnice. Nov prizidek s tremi novimi igralnicami in servisnimi prostori bo predvidoma dokončan kasneje, v jesenskih mesecih. S tem bomo zaključili večletna vlaganja v naš vrtec in malčkom omogočili optimalne pogoje za prijetno preživljanje otroštva v vrtcu. Žal občinski proračun ni jama brez dna in so sredstva, ki jih imamo na voljo za investicije, zelo omejena, zato smo v občini vse sile uperili v pridobivanje sredstev iz drugih virov, in sicer iz državnega proračuna in razpisov Evropske unije. Ti razpisi niso vedno narejeni po naši meri in ne odražajo vedno naših potreb. Kljub temu jih je potrebno izkoristiti zdaj, kajti kmalu bo »po toči zvoniti prepozno«. Poudariti pa je potrebno, da je levji delež občinskega proračuna namenjen pokrivanju stroškov za storitve, ki so servis našim občanom, kot so znižano plačilo vrtca, šolski prevozi, materialni stroški šole, domsko varstvo starejših, zimsko vzdrževanje cest, javna razsvetljava itd. To so »malenkosti«, ki mnogim olajšajo življenje, niso pa tako vidne kot npr. novo asfaltirana cesta, pločnik ali kanalizacija, niti niso namenjene tako širokemu krogu ljudi. Če je mladi mamici pomembno, da imajo njeni otroci dobre pogoje v vrtcu in šoli, da do tja pridejo varno, da imajo v prostem času na voljo igrala itd., je upokojencu pomembneje, da mu občina doplača domsko varstvo, da ima na voljo zdravstveno oskrbo in lekarno, da ima njegovo društvo pogoje za delovanje itd. Spoštovani! Pred nami je še veliko nalog in vsake se lotimo z vso odgovornostjo in ciljem narediti občino boljšo in prijaznejšo ljudem. Uspeh pri razvoju občine ni individualen, ampak je skupinsko delo: občinskega sveta, župana, nadzornega odbora, občinske uprave in občanov. Trudimo se, da se občina razvija na vseh ravneh in za vse. Prav pa je, da se vsakdo izmed nas trudi, da nam bo skupaj lepo. Začnimo pri urejenem okolju, pozitivnih medsebojnih odnosih in skrbnem ravnanju s skupnim imetjem. Vsem občankam in občanom želim prijeten večer in iskrene čestitke ob prazniku naše občine. Miran Jurkošek, župan ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO AKTUALNI DOGODKI OBVESTILA ZGODILO SE JE O DELU DRUŠTEV ZANIMIVOSTI KMETUJMO SKUPAJ SREBRNE NITI DOGAJANJE V DOMU LIPA DUHOVNE STRANI UTRINKI IZ ŠOLE ŠPORT VABILA 4 15 16 22 32 38 39 41 44 46 50 52 Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: 03/ 780 38 40 Fax: 03/ 780 38 50 http://www.store.si KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6 3220 ŠTORE Tel: 03/ 5774 - 106 Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 sreda: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: 8.00 do 13.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na CDju ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v septembru pričakujemo vaše prispevke do 15. 8. 2011. Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek 7.30 - 9.00 sreda 15.00 - 17.00 Odgovorni urednik: Dušan Volavšek Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Manca Mirnik, Emil Kačičnik, Daša Dolenc. Prispevke zbrala: Urška Buser Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda 16.00 - 17.00 Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: ponedeljek 15.00 - 16.00 3 JUNIJ 2011 December 2006 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN LETOŠNJI OBČINSKI NAGRAJENCI JOŽEF KRAGELJ zlati grb občine Štore za sodelovanje pri razvoju občine ter delovanje na področju družbenih dejavnosti G. Jožef Kragelj ali JOK, kot je večini ljudi najbolj poznan, je bil eden prvih in najglasnejših pobudnikov za ustanovitev samostojne občine Štore. Štiri mandate je bil član občinskega sveta, od tega en mandat tudi podžupan občine. Bil je predlagatelj vseh treh simbolov občine Štore: datuma občinskega praznika, grba in zastave ter vseskozi zelo aktiven v odboru za izdajo časopisa Štorski občan, katerega član je še danes. Z dušo in telesom se je zavzemal za samostojno občino Štore, zanjo govoril po celjskem in ljubljanskem radiu, predvsem pa se, ne ravno v skladu in soglasju s svojo politično opcijo, opredeljeval, da občino v Štorah moramo imeti. Kot predsednik je vodil odmeven zbor krajanov za občino v OŠ Štore (poleg Rajka Seliča in Anice Rovšnik), kjer je bilo »vroče«, večina pa proti. JOK je tudi tej večini povedal, da je »za občino«. G. Kragelj je bil celo življenje zelo aktiven ne samo na političnem, temveč tudi v kulturnem in športnem življenju. Je član sedmih društev, kjer po svojih močeh še aktivno deluje. Za več kot 40-letno delo na področju kulture je ob 10-letnici ljubiteljskega pevskega zbora Bojansko prejel Gallusovo zlato odlikovanje JSKD. Več kot 45 let je član gasilskega društva Štore, kjer še vedno deluje kot aktiven tekmovalec veteran. Na področju športa je prejel priznanje za 18-letno aktivnost v judu. Prejel je tudi priznanje »svojega« športnega društva Laška vas za organizacijsko zavzemanje in fizično delo v društvu vse od njegovega nastanka leta 1978. 26 let je častni član lovske družine Bojansko, kjer je verjetno edini član, ki nikoli ni ustrelil nobene živali. Vsa leta, od polnoletnosti naprej, je g. Kragelj govoril in pel, poslavljajoč se od pokojnih sodelavcev in soobčanov na več kot 200 pogrebih, bil je krvodajalec ter bil na čelu vseh delovnih akcij v svojem kraju in tako pripomogel, da je zaselek Laška vas vzporedno razvito območje z vsemi ostalimi. Je pisec - kronist zgodovine Štor in njenih društev ter o tem že 20 let enkrat letno predava mlajšim rodovom v osnovni šoli. G. JOK velja za skromnega, poštenega in pokončnega občana. Za njegova prizadevanja za ustanovitev samostojne občine Štore, sodelovanje pri razvoju občine ter delovanje na področju družbenih dejavnosti mu občina Štore podeljuje zlati grb občine Štore. MARIJA LAMUT zlati grb občine Štore za dolgoletno delovanje na področju humanitarnih dejavnosti Če lahko za koga rečemo, da je s srcem pri stvari, je to vsekakor ga. Marija Lamut. Svoje življenje je posvetila delu za soljudi, predvsem občane Štor. Svojo službeno pot je opravljala kot socialna delavka v železarni Štore, kjer se je srečevala z različnimi stiskami takrat zelo številčnega kolektiva. Več kot dvajset let je bila predsednica društva socialnih delavcev celjske regije. Deluje v društvu Hospic, katerega glavna dejavnost je pomoč umirajočim in njihovim svojcem, ter v društvu za boj proti raku. Več let je bila predsednica medobčinskega društva delovnih invalidov in članica območnega Rdečega križa. 4 Zelo dejavna je v okviru društva upokojencev Štore, kjer deluje v socialni komisiji, za člane društva pa organizira zelo zanimive in poučne izlete. V okviru projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma opravlja delo koordinatorke. Sokrajani jo poznajo tudi kot JUNIJ 2011 navdušeno planinko. Gotovo je še več funkcij, ki jih opravlja ga. Marica, a jih v svoji skromnosti ne razkriva. Ko zazna stisko človeka ali ko se kdo, ki je v stiski, obrne nanjo, ne opravlja nobene od naštetih funkcij. Je predvsem človek, ki išče možnosti, kako čim prej stisko posameznika razrešiti. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Za svoja nesebična dejanja je prejela že številna priznanja, med drugim tudi leta 1997 državno priznanje - srebrni znak za izjemne uspehe pri delu na področju socialnega varstva in leta 2009 priznanje Državnega sveta za sodelovanje v projektu Starejši za starejše. Občina Štore ga. Mariji Lamut za njeno dolgoletno delovanje na področju humanitarnih dejavnosti zato podeljuje zlati grb. MATEJ MASTNAK srebrni grb občine Štore za uspešno vodenje pihalnega orkestra Štorskih železarjev Pihalna godba ima v Štorah dolgo tradicijo, saj iz starih zapisov izhaja, da je delovala vsaj že leta 1895. Neprekinjeno orkester deluje od l. 1969, kar je zagotovo zasluga prof. Franca Zupanca, ki je orkester vodil 32 let, vse do leta 2002, ko je prišlo do zamenjave generacij in je dirigentsko mesto prevzel g. Matej Mastnak. G. Mastnak je s svojim znanjem, talentom in vztrajnostjo uspel doseči, da se je pihalni orkester prerodil in ponovno dosegel kvaliteto in prepoznavnost, kot jo je nekoč že imel. Deloma je k temu pripomogla dopolnitev in pomladitev glasbeno izobraženih godbenikov, od katerih jih v zadnjih letih veliko prihaja tudi iz dislociranega oddelka celjske glasbene šole v Štorah. G. Mastnak je v repertoar pihalnega orkestra vključil moderne in klasične skladbe, slovenske in svetovne zimzelene skladbe ter narodnozabavne skladbe. Orkester je v letu 2008 pričel s figurativnimi vajami in te elemente vključil tudi v svoje nastope. V zadnjem letu pa so v svoje nastope dopolnili še z nastopi mažoretne skupine Majde Marguč. Pihalni orkester vsako leto izvede odmeven božično-novoletni koncert, na katerega povabijo zanimive goste, tako da je dvorana kulturnega doma vedno polna do zadnjega kotička. Občane tudi sicer razveseljujejo z igranjem na različnih prireditvah, še posebej pa so veseli prvomajske budnice, ki jo orkester izvaja po vseh zaselkih v občini. Ob 40-letnici neprekinjenega delovanja je orkester predlani posnel zgoščenko z naslovom 'Štorskim železarjem'. Glas o kvaliteti štorskega pihalnega orkestra se je razširil tudi zunaj meja Slovenije, tako da pihalni orkester vsako leto prejme več vabil za gostovanja na različnih festivalih in prireditvah v tujini. Tako se je zvrstilo že kar nekaj nastopov v Avstriji, Srbiji, Španiji, Hrvaški, letos pa se godbeniki odpravljajo na etno festival v Francijo, gostovanje na Hrvaško, medtem ko povabila s Poljske še niso potrdili. Pihalni orkester takšnih uspehov vsekakor ne bi dosegel brez strokovnega in požrtvovalnega dela g. Mateja Mastnaka, zato mu občina Štore podeljuje srebrni grb. 5 JUNIJ 2011 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN ITRO D.O.O. bronasti grb občine Štore za uspešno poslovno delovanje in sodelovanje Če pred leti v Sloveniji skoraj ni bilo kmetije, na kateri ne bi imeli katerega od Fiatovih traktorjev Štore 404 ali Štore 504 oziroma kar »Štorovčana«, kot so mu rekli, tako danes skoraj ni kmetije - vsaj malo večje - na kateri ni traktorja New Holland. Največ zaslug za to ima podjetje ITRO. Zgodovina proizvodnje traktorjev v Štorah sega v leto 1972, ko je takratna Železarna Štore s podjetjem Fiat sklenila pogodbo o dolgoročni industrijski kooperaciji za proizvodnjo traktorjev in njihovih delov. Od februarja leta 1977 do decembra leta 1985 je bilo v Štorah izdelanih nekaj manj kot 36 tisoč traktorjev. Po ukinitvi programa s Fiatom je proizvodnja traktorjev v Štorah zamrla. Podjetje ITRO je bilo na teh temeljih ustanovljeno leta 1991, od leta 1999 pa deluje v obliki družbe z omejeno odgovornostjo. Podjetje je več let uspešno sodelovalo s koncernom New Holland in bilo najprej zastopnik za to blagovno znamko. Sledila je podelitev zastopstva za celotno skupino CNH Global, ki je v svetovnem merilu največji proizvajalec traktorjev, drugi največji proizvajalec kmetijske mehanizacije in tretji gradbene mehanizacije. Svojo dejavnost je podjetje razširilo tudi v organizacijskem smislu, saj so v letu 2001 ustanovili poslovno enoto v Ljubljani. Dejavnost v Štorah pa so razširili tudi v servisno, povečali so površino prostorov in jih opremili z najsodobnejšim orodjem. V lastnem skladišču imajo vedno okoli 10.000 artiklov nadomestnih delov, kar jim omogoča, da lahko vedno ugodijo želji oziroma potrebi kupca. V podjetju je zaposlenih 31 ljudi, že več let pa ga uspešno vodi direktor Simon Pevcin. Občina Štore zato podjetju ITRO za večletno uspešno poslovno delovanje in sodelovanje podeljuje bronasti grb občine Štore. KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE bronasti grb občine Štore za uspešno delovanje na področju konjeniškega športa in rekreacije Konjeniško društvo deluje 15 let in je vedno prisotno povsod, kjer se kaj dogaja. V društvu so vključeni tako lastniki različnih pasem konj kot tudi ljubitelji konj. Člani društva se udeležujejo različnih tekmovanj, od dirk s konji do tekmovanj z eno- in dvovpregami in redno sodelujejo na žegnanjih konj tako doma kot v drugih krajih. Za Miklavža pripravijo vprego z Miklavžem in z obdarovanjem razveseljujejo otroke po zaselkih v občini. Posamezni člani se udeležujejo različnih pohodov (po poteh XIV. divizije), povork (Jurjevanje v Šentjurju), redno pa sodelujejo na prireditvah drugih društev v občini, kot npr. na Alminih dnevih na Svetini ali drugih občinskih prireditvah. Posamezni člani društva nudijo prevoze z vprego ob različnih slavnostnih priložnostih, kot so poroke, in tako skrbijo za ohranjanje slovenske kulturne dediščine. 6 Vsako leto organizirajo svojo enodnevno konjenico po občini Štore, v kateri poleg domačih sodeluje tudi veliko konjenikov iz drugih konjeniških društev iz celotne Slovenije. JUNIJ 2011 V »gajski hosti« so zgledno uredili poligon in društvene prostore. V društvu pa skrbijo tudi za to, da se člani izobražujejo glede nege, zdravja in prehrane konj. Za uspešno večletno delovanje na področju konjeniškega športa in rekreacije občina Štore podeljuje Konjeniškemu društvu Štore bronasti grb. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN MIRELA MUSTIĆ priznanje župana za vsestransko udejstvovanje in uspehe ter v spodbudo za nadaljnje delo Mirela Mustić je mlada občanka Štor, ki je v svojem dosedanjem življenju dosegla že zelo veliko. Osnovno šolo je obiskovala v Štorah in se že tu izkazala kot odlična učenka, ki je uspešna tudi na likovnem, pesniškem in športnem področju. Svoje izobraževanje je nadaljevala na evropskem oddelku Gimnazije Lava in že v prvem letniku presenetila s svojo komedijo »In vino veritas«, ki je bila v celoti napisana v vezanem besedilu (v obliki poezije). Pri uprizoritvi te komedije je sodelovala kot režiserka, scenaristka in igralka, njeno besedilo pa prevedla tudi v angleški jezik. Kot igralka se je Mirela izkazala v različnih igrah: Celjanke, Županova Micka alias Županjina Mija, Krokar, Izpoved čarovnice Kunigunde itd. Zaradi svojih umetniških sposobnosti je velikokrat sodelovala v različnih recitalih, vodila otvoritve in programe prireditev, pisala prozo, poezijo in haikuje, raziskovalne naloge… Poleg tega je sodelovala v številnih izmenjavah dijakov in tako izpopolnjevala svoje znanje jezikov. Tekoče govori angleški, nemški, španski, hrvaški in srbski jezik. Gimnazijska leta je zaključila z odličnim uspehom in kot odlična maturantka tudi maturirala. Vpisala se je na Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Mariboru, kjer deluje kot predsednica tutorjev študentov, članica kolegija tutorskega sistema FG UM, članica mednarodne organizacije IAESTE in predsednica te organizacije za celjsko regijo. Sodelovala je z mladinskim centrom Celje pri organizaciji delavnic za mlade in za njihovo kvalitetno preživljanje prostega časa v projektu »Kreativno v parku«, se leta 2010 udeležila svetovne fizikalne olimpijade v Zagrebu in bila glavna koordinatorka projekta Humanitarna FG Pepelka, katerega cilj je bil pomagati mariborskim brezdomcem. Režirala je mjuzikl Kraljica fakultet, poleg tega pa sodelovala pri projektih, ki so vezani na njeno strokovno usmerjenost - gradbeništvo. Poleg vseh njenih delovanj jo občani poznajo kot prijazno in nasmejano mladenko, ki je vedno pripravljena pomagati, še predvsem otrokom, ki potrebujejo učno pomoč. Župan občine Štore ji za njeno vsestransko udejstvovanje in uspehe ter v spodbudo za nadaljnje delo podeljuje priznanje. 7 JUNIJ 2011 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA 4. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 13. 4. 2011, ob 17. uri v veliki sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. pregled in potrditev zapisnika 3. redne seje; 2. obravnava in sklepanje o razrešitvi dosedanjega in imenovanju novega predstavnika ustanovitelja v svet javnega zavoda osnovna šola Štore; 3. obravnava in sklepanje o Odloku o zaključnem računu občine Štore za leto 2010; 4. obravnava in sklepanje o Odloku o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki - hitri postopek; 5. obravnava in sklepanje o soglasju k ceni socialno-varstvene storitve pomoč družini na domu; 6. obravnava in sklepanje o letnem programu športa v občini Štore; 7. obravnava deklaracije občin v podporo pobudi za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin; 8. pobude in vprašanja. Občinski svet občine Štore je na 4. redni seji 13. 4. 2011: • potrdil zapisnik 3. redne seje z dne 22. 12. 2010; • razrešil Janija Jurkoška kot člana sveta javnega zavoda osnovna šola Štore in na to mesto imenoval Betko Vrbovšek; • sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna občine Štore za leto 2010; • sprejel Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Štore; • sprejel sklep o izdaji soglasja k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu; • sprejel letni program športa v občini Štore za leto 2011; • sprejel izjavo o sprejemu deklaracije občin za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin. Lidija Buser POVZETEK ZAPISNIKA 1. izredne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v ponedeljek, 9. 5. 2011, ob 16. uri v veliki sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. obravnava in sklepanje o projektu Rekonstrukcija in prizidek k vrtcu Lipa. Občinski svet občine Štore je na 1. izredni seji dne 9. 5. 2011: • sprejel sklep, da občinski svet odobri dodatna finančnih sredstev v proračunu občine Štore za leto 2011 za projekt »Rekonstrukcija in prizidek vrtca Lipa v Štorah« v skupni višini 1.348.544,31 EUR ter da se bodo za potrebe projekta na proračunski postavki 9.1.1.7. »Rekonstrukcija in prizidek vrtca Lipa v Štorah« zmanjšala sredstva na proračunski postavki 4.5.1.2 »Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest v višini 80.000 EUR in na proračunski postavki 9.1.2.6 »Športni park pri OŠ Štore« v višini 47.045 EUR. Lidija Buser 8 JUNIJ 2011 POVZETEK ZAPISNIKA 5. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 25. 5. 2011, ob 17. uri v veliki sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. pregled in potrditev zapisnika 4. redne seje in 1. izredne seje; 2. obravnava poročila o oskrbi s pitno vodo in odvajanju odpadnih voda v letu 2010; 3. obravnava informacije o delu policijske postaje Celje v letu 2010; 4. obravnava in sklepanje o podelitvi občinskih priznanj; 5. obravnava in sklepanje o Odloku o rebalansu proračuna občine Štore za leto 2011; 6. obravnava in sklepanje o podelitvi mnenja k imenovanju direktorja osrednje knjižnice Celje; 7. obravnava in sklepanje o ceni socialno-varstvene storitve pomoč družini na domu; 8. pobude in vprašanja. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Občinski svet občine Štore je na 5. redni seji dne 25. 5. 2011: • potrdil zapisnika 4. redne seje z dne 13. 4. 2011 in 1. izredne seje z dne 9. 5. 2011; • sprejel sklep, da se je seznanil s poročilom o oskrbi s pitno vodo in odvajanju odpadnih voda v letu 2010; • sprejel sklep, da se je seznanil z informacijo o delu policijske postaje Celje v letu 2010; • sprejel sklep, da občina Štore v letu 2011 podeli naslednja občinska priznanja: Jožefu Kraglju - zlati grb občine Štore, Mariji Lamut - zlati grb občine Štore, Mateju Mastnaku - srebrni grb občine Štore, podjetju ITRO d.o.o. - bronasti grb občine Štore, konjeniškemu društvu Štore - bronasti grb občine Štore, Mireli Mustić - priznanje župana; • sprejel Odlok o rebalansu proračuna občine Štore za leto 2011; • podal pozitivno mnenje k imenovanju mag. Branka Goropevška za direktorja osrednje knjižnice Celje; • sprejel sklep, da se prispevek uporabnika na efektivno uro pomoči na domu od 1. 7. 2011 ne spremeni in znaša 3,60 EUR (enak prispevek velja tudi na dan praznika oziroma nedelje). Lidija Buser OBVESTILO - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ Spoštovani občani, obveščamo Vas, da bomo z mesecem junijem pričeli v prostorih občine Štore z nudenjem brezplačne pravne pomoči občanom Štor. Pomoč obsega nudenje nasvetov in informacij z vseh pravnih področij (prometni prekrški, odškodninski zahtevki, delovna razmerja in drugo) in jo lahko koristite vsako sredo med 16. in 17. uro, prvič že v sredo 8. 6. 2011. Pravno pomoč bo izvajal Primož Kramer, univ. dipl. pravnik (tel.: 040 842 014). Občina Štore 9 JUNIJ 2011 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN PODPIS POGODBE ZA REKONSTRUKCIJO IN PRIZIDEK VRTCA LIPA V ŠTORAH V torek, 31. 5. 2011, sta Miran Jurkošek, župan občine Štore, kot investitor, in Marjan Vengust, predsednik uprave CM Celje d.d., kot izvajalec, podpisala pogodbo za projekt »Rekonstrukcija in prizidek vrtca Lipa v Štorah«. Občina Štore je s službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta »Rekonstrukcija in prizidek vrtca Lipa v Štorah«. Občina Štore je investicijo prijavila na Javni razpis za sofinanciranje operacij javne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki deluje v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, ta pa v okviru prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi in razvojne prioritete - Razvoj regij. Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval 1.085.672 EUR, kar predstavlja 80,5 %, občina Štore pa bo morala prispevati 262.873 EUR oz. 19,5 % vrednosti celotne naložbe. Celotna vrednost projekta znaša 1.348.545 EUR. Dela se bodo predvidoma pričala v sredini junija. Do konca avgusta bodo dokončane igralnice v obstoječem vrtcu, ki bodo večje in prostornejše. Servisni del oz. prizidek pa naj bi bil zaključen konec jeseni. Starše, otroke in bližnje stanovalce prosimo za strpnost in potrpežljivost v času gradnje, vsem malčkom pa želimo prijetne počitnice. Septembra jih bodo pričakale prostornejše igralnice z veliko možnostmi za raziskovanje in razvijanje otroške domišljije. Alenka Obrul 10 JUNIJ 2011 MEDNARODNI USPEHI MLADEGA PIANISTA V tokratni številki vam predstavljamo mladega in nadarjenega pianista Aljaža Šumeja iz Šentjanža nad Štorami. Obiskuje sedmi razred osnovne šole Štore, prav tako pa je tudi učenec glasbene šole Celje, kjer se pod budnim očesom mentorice prof. Simone Guzej že šesto leto sprehaja po črno-belih tipkah. S svojim znanjem in talentom je opozoril nase na različnih tekmovanjih. V februarju se je udeležil mednarodnega tekmovanja pianistov v Beogradu, kjer se je med množico odličnih glasbenikov uvrstil v sam vrh s priigrano 1. nagrado. Pa nam naj o tej izkušnji spregovori kar sam. in Hercegovina, Črna Gora, Slovenija, Bolgarija, pa tudi Rusija. V moji kategoriji je letos tekmovalo kar osem tekmovalcev iz slovenskih glasbenih šol. Povej nam, kaj je obsegal tvoj nastop; s čim si se moral predstaviti žiriji? Moj nastop je moral po pravilih tekmovanja trajati največ 10 minut, žiriji pa sem se predstavil z dvema skladbama. Igral sem Bethovnovo Sonato v c-molu, op. 10, št.1, in Chopinov Nocturno v Es-duru, op. 9, št.2. Aljaž, katere pogoje si moral izpolnjevati, da si se lahko udeležil tekmovanja v Beogradu? Za sodelovanje na mednarodnem tekmovanju v Beogradu, ki ga organizira glasbena šola Davorin Jenko, ni potrebno izpolnjevati nobenih posebnih pogojev, razen da mentor izbere primerne skladbe, ki morajo biti dobro odigrane v določeni minutaži. Koliko je bilo nastopajočih in v kakšne kategorije ste bili razvrščeni? Nastopajočih na celotnem tekmovanju pianistov, ki je trajalo kar cel teden, je bilo precej. Razvrščeni smo bili v različne kategorije, ki se oblikujejo glede na starost tekmovalcev (predkategorija, kategorije A, B, C, D, E …) Sam sem nastopal v kategoriji B, v kateri smo bili tekmovalci, stari od 10 do 13 let. Konkurenca je bila zelo velika, saj nas je nastopilo kar 38 tekmovalcev. Od kod vse so prišli tekmovalci in koliko vas je bilo iz Slovenije? Tekmovalci v Beograd prihajajo iz različnih držav: največ jih je seveda iz Srbije, sledijo Makedonija, Hrvaška, Bosna JUNIJ 2011 glede organizacije tekmovanja sem prejel 2. nagrado, kar je zelo dober rezultat glede na majhno število nagrajenih pianistov. Za vsakim uspehom se skriva obilica dela. S čim si napraviš vadbo zanimivejšo? AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Ja, vaditi je potrebno kar veliko, predvsem pred tekmovanji. Vadbo si popestrim tako, da si jo razdelim na več delov, med katerimi seveda naredim nekaj odmora. Tako npr. določen del vadbe porabim za vadbo lestvic, potem sledijo skladbe, ki jih tudi vadim postopoma (takt za taktom, posebej leva, posebej desna roka). Ko vse to izdelam, pa pride na vrsto dinamika. Za posladek pa si vedno izberem še kakšno skladbo po lastni izbiri. Kateri skladatelj ti je najljubši? Najbolj so mi všeč Mozartove skladbe. Imaš kakšnega vzornika in v čem se želiš zgledovati po njem? Zaupaj nam občutke ob tako lepem uspehu. Občutke, ki me obdajajo pred tekmovanji, je težko opisati. Seveda je prisotno malo treme, saj nikoli ne veš, kako boš v ključnem trenutku odigral skladbo. Vesel sem vsakega uspeha in napredka, ki se je zgodil na moji glasbeni poti. Občutki ob takih dosežkih, kot so mednarodna tekmovanja, pa so še posebej lepi. Od tam so se ti odprle poti še v Italijo, kjer si prav tako tekmoval na mednarodnem tekmovanju. Opiši nam tudi to doživetje. Ob odhodu v Italijo (tekmovanje je bilo v Trevisu) so me prevzemali dobri občutki, saj sem imel za sabo že eno dobro opravljeno tekmovanje. Kljub razočaranju Moj vzornik v igranju je Maksim Mrvica, hrvaški pianist. Všeč mi je, ker s svojim načinom izvajanja klasične glasbe zadosti zahtevnim poslušalcem, hkrati pa želi približati klasiko tudi mlajšim generacijam. Zagotovo imaš ob odličnih rezultatih in mladostni energiji že načrte za naprej … Glede na veselje, ki ga čutim z glasbo, uspehe, ki jih dosegam, bom zagotovo nadaljeval svojo glasbeno pot. Načrti za naprej pa naj ostanejo še skrivnost. Aljaž, želim ti še naprej spretne prste, s katerimi boš razveseljeval ljudi okoli sebe. Predvsem pa ohrani mladostno igrivost, ki jo nosiš v sebi. Čestitam! Nataša Volavšek 11 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN MALO O GOZDU, MALO O ŽABAH (ob mednarodnem letu gozdov) nenačrtno sekali, kot se to sedaj dogaja. Danes si lahko ogledamo goloseke nekaterih »vrnjenih« gozdov! V misel se prikrade beseda »lakomnost« in »za mano potop«. Tu je aktualna Einsteinova misel, da sta le vesolje in človeška neumnost brezmejna, pa o vesolju ni bil niti prepričan, da je brezmejno. Eden prvih filmov, predvajanih v novem štorskem kulturnem domu v daljnem letu 1955 (prva dva sta bila En dan življenja in Biser, oba mehiška), je bil japonski film »Rašomon«, po naše V gozdu. Seveda se ne bom razpisal o japonskem gozdu, beseda bo tekla o slovenskem, našem, domačem gozdu, kot ga sam celo življenje doživljam, ki me osrečuje s svojo raznovrstnostjo, rastlinjem, živalstvom, zdravjem. Kar šestdeset odstotkov naše majhne dežele je poraščenih z gozdovi, v Evropi sta pred nami le Finska in Švedska. Nikjer v Sloveniji državljan, živeč v mestu, ne potrebuje avta, da bi prišel v gozd, to našo zakladnico lesa in dobrega zraka, zatočišča miru, sprostitve, pristnega stika z naravo. V času aprilskih akcij čiščenja pa smo se lahko še enkrat prepričali, kako premalo nam je v zavesti lepota gozda. 12 Zavod za gozdove Slovenije je skupaj z lovsko zvezo hvalevredno uvedel gozdne učne poti in na osnovi gozdne pedagogike do sedaj izobrazil že 21.000 predšolskih in šolskih otrok. S tem je treba nadaljevati, saj je gozd privilegij, ki je dan Slovencem, toda premalo se ga še zavedamo. Statistika pravi, da Slovenec najrajši živi v individualni hiši, po možnosti na robu gozda, čeprav je to preživelo. Naši dedje, tudi veliki posestniki, so ohranjali gozd za najnujnejše, niso ga Zlata pravila za obisk gozda: • biti primerno oblečen in obut, • v gozdu nisi sam, zato ne zganjaj hrupa, raje prisluhni pticam, šelestenju listja, • ne hodi po brezpotjih, predvsem pa odnesi odpadke s seboj domov. In ob koncu tega razmišljanja o gozdu mi dovoli, dragi bralec Občana, da priobčim še svoje lastno besedilo, ki že nekaj let visi pred vstopom v gozd v »Žlajfi«, na začetku planinske poti na Svetino. PROŠNJA GOZDA sem poimenoval to besedilo: O, človek, spomni se, da sem skozi stoletja grel tvoje ognjišče, bil tvoja miza, zibel in krsta. Da sem nudil varno zavetje tebi in živalim, da si se v mojih nedrjih lahko spočil od skrbi in mestnega hrupa, da si se v meni nadihal čistega zraka, si napolnil srce in dušo. Spomni se na koncu, da, ko bom umrl jaz, se Ozaveščenost je med nami še na zelo nizki stopnji, če pogledamo vso navlako, pločevino, plastiko, ki jo nekateri ljudje odlagajo v gozdne kotanje, grape, manj obljudene prostore. Kaj to pomeni za živalstvo v gozdovih in bogastvo vodnih virov, ki so tudi tamkaj, je še eno vprašanje. JUNIJ 2011 tudi tebi, o človek, slabo piše! Zato me čuvaj, obilno ti bom vračal! O ŽABAH Poleg obilnega bogastva divjadi v slovenskih gozdovih so v bistvu gozdne živali tudi žabe, predvsem v nočnem in zimskem času. So vir prehrane kačam, lisicam in predatorjem, kot so kanja, kragulj idr. Seveda jih podnevi lahko vidimo povsod, tudi v našem vrtu, bajerju, kaluži. So koristne živali, čeprav se mnogim ljudem gnusijo, ker so sluzaste, krastače pa imajo po hrbtu tudi strupene žleze, kar pa človeku ni nevarno. Nič ne drži, da ob dotiku dobiš bradavice. Žabe so dvoživke. Rjave žabe so redke, v vrtu pa je česta prebivalka krastača. Predvsem ponoči je aktivna, ko se odpravi na lov za polži in žuželkami. Poleti jo lahko srečamo v istem času na istem kraju, zato ji nekateri v vrtu naredijo zatočišče, ki ga rada uporabi in pridno iztreblja ogrce, gosenice, polže, komarje. Je hvaležen nadomestek za kemična sredstva. Rjave žabe in krastače se pojavijo zgodaj spomladi. Ko najdejo mlako ali bajer, s kvakanjem opozarjajo druge samce, da je prostor že zaseden. Pred desetimi leti sem tudi sam na vrtu iz kamenja sezidal bajer, vsadil lokvanj, danes je to življenjski prostor velikemu številu zlatih ribic, vsako pomlad se vračajo žabe, poskrbijo za novo generacijo, nato pa odidejo kdo ve kam in premagajo celo 10 km dolgo pot stran do naslednje pomladi. Žal na tisoče žab žalostno konča ob prečkanju cest pod kolesi avtomobilov. Poleg rjavih žab in krastač poznamo pri nas še zeleno žabo, ki se pari poleti, sekuljo, ki rada počiva v skladovnicah drv, plavčka, ki je ob paritvi sinje moder, rosnico in laško žabo. Čas žabjega obilja, zdaj, ko je dan že daljši in sonce vse močnejše, je že za nami. Za novi žabji rod je poskrbljeno. Pa nasvidenje v naslednji pomladi. Bodimo ljudje tudi do žab prijazni, tudi one so del ekosistema in s tem imajo pravico do življenja. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Jože Kragelj - Jok, kulturni referent LD »Bojansko« VARNO NA KOLO V pomladnih mesecih in ob prihajajočem poletju boste zagotovo kdaj posegli po priljubljenem prevoznem sredstvu kolesu. Vožnja s kolesom je preprost in poceni način prevoza, s kolesarjenjem si izboljšujemo tudi telesno kondicijo in skrbimo za zdravje. Žal pa se s kolesarjenjem po čedalje bolj prometnih cestah uvrstimo v skupino najbolj ogroženih in izpostavljenih prometnih udeležencev. Da bi kar najbolj poskrbeli za lastno varnost v cestnem prometu, se na kolesarjenje skrbno pripravimo. Najprej poskrbimo za kolo. Le to mora biti tehnično brezhibno (preverite zlasti zavorni mehanizem), za vožnjo v mraku in temi opremljeno spredaj z belo lučjo, zadaj z rdečo pozicijsko. Na obeh straneh pedal ter na obeh kolesih morajo biti nameščeni rumeni ali oranžni odsevniki. Luči prižgemo v razmerah zmanjšane vidljivosti ali teme. Zelo priporočljiv je zvonec. Za kolesarjenje si nadenemo opaznejša, svetlejša oblačila. Otroci do 14. leta ter JUNIJ 2011 otroci sopotniki na kolesu morajo imeti med vožnjo pripeto atestirano zaščitno čelado. Odraslim pa uporabo zelo priporočamo. Kot udeleženci v cestnem prometu moramo upoštevati prometno signalizacijo (prometni znaki in semaforji). V kolikor je v križiščih označena kolesarska pot, je potrebno upoštevati pravila prednosti. Potrebno je pravočasno in jasno nakazati namen in pozorno spremljati reakcije ostalih udeležencev. Uporabljamo le površino, ki je namenjena kolesarjem (označba s prometnimi znaki in talnimi označbami). Po takšnih površinah je potrebno voziti po desni kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani steze. Če ni kolesarske poti, se vozimo ob desnem robu vozišča čim bližje robu. Skupina kolesarjev mora voziti drug za drugim. In še nekaj napotkov za varnejšo vožnjo naših otrok. Otroci do šestega leta starosti se smejo voziti le po pešpoteh in po območjih za pešce. Otrok, star najmanj osem let ter do štirinajstega leta starosti se sme v prometu voziti samostojno, če ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico. Otrok se za vožnjo s kolesom usposobi in izkaznico pridobi v osnovni šoli, ki jo obiskuje. Otrok, ki izkaznice nima, se sme voziti le v spremstvu polnoletne osebe. Med vožnjo morajo imeti pripeto zaščitno čelado. Svoje otroke še posebej opozorite, naj med vožnjo ne izpuščajo iz rok krmila, ne dvigujejo nog s pedal ter ne vlečejo s kolesom drugih ljudi ali predmetov. Kolesar je v prometu slabo opazen. Hitrejši kot je, večja je možnost, da ga bodo drugi vozniki spregledali. Zato je priporočljivo, da za rekreativno kolesarjenje poiščemo manj prometne ceste. Kot udeleženci v cestnem prometu pa moramo pozorno spremljati dogajanje v okolici in druge z jasnimi znaki opozoriti na naše namere. Kolesarjenje je dober način prevoza, lahko pa tudi način življenja. Na cesti pa bomo varni toliko, kolikor bomo sami skrbeli za lastno varnost. Prijetne in varne kolesarske užitke vam želim. Rudi Kresnik, vodja policijskega okoliša 13 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN NOV »PROMETNI« ZNAK Pred dnevi sem imel priložnost v tujini zaslediti nov znak, ki ga bo potrebno namestiti na nekaterih mestih tudi pri nas. Pasji iztrebki na zelenicah postajajo zadnje čase prava nadloga. Pri vseh teh pasjih iztrebkih je najbolj nerodno to, da ne gre za iztrebke domačega psa, ker ga nimam, ampak za iztrebke sosedovih, ki redno spuščajo svoje štirinožne ljubljenčke raje na sosedovo zelenico kot na svojo. Popolnoma razumem, da mora vsako živo bitje opravljati biološke potrebe oziroma mora izločati tudi blato. Vsak lastnik psov, vsaj tako domnevam, te življenjske potrebe opravlja doma, zato od njih upravičeno pričakujem in jih prosim, da tudi njihovi psi to opravijo na domači zelenici. V nobenem primeru psa ne obsojam, saj on nima toliko pameti, da bi vedel, na kateri parcelni številki lahko opravlja svojo potrebo in na kateri ne. Zato pa lastnike psov vljudno naprošam, naj poskrbijo za svoje ljubljenčke tako, da bodo opravljali potrebo doma, ali pa naj poberejo njihove iztrebke. Vse ostalo je nekulturno in poniževalno do soseda, pa tudi primitivna poteza njihovih lastnikov in lastnic. Srečko Križanec OBVESTILO RK Celje obvešča, da bo 22. 6. 2011 na področju občine Štore organizirano pobiranje oblačil, posteljnine, odej in bele tehnike. Očiščene in zložene stvari zložite v škatle ali povežite v svežnje. S pobiranjem pričnemo ob 15.00 uri. Prosimo, da do te ure dostavite stvari na naslednja zbirališča: • • • • osnovna šola Štore, prva garaža na Čečevem, kozolec v Laški vas (bivši), osnovna šola Kompole, • • • • Draga, pri g. Leljaku, gasilski dom v Prožinski vasi, gasilski dom Štore, občina Štore, pri zadnjem vhodu. Marija LAMUT 14 JUNIJ 2011 AKCIJA PREVZEMA ZAPUŠČENIH IN ODSLUŽENIH VOZIL V mesecu aprilu, maju in juniju izvajamo akcijo zbiranja in prevzemanja odsluženih motornih vozil iz lokalnih skupnosti. OBVESTILA ŠTORSKI OBČAN Kot koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili na vašem območju vas pozivamo, da poslušamo skupaj do konca junija prevzeti čim več odsluženih vozil iz vaše lokalne skupnosti. Občani lahko izrabljeno motorno vozilo predajo družbi Karbon kot pooblaščenemu koncesionarju na svojem domu in brezplačno. Ob predaji odsluženega vozila zadnji lastnik prejme potrdilo o razgradnji. Vsi, ki razpolagate z odsluženimi vozili ter jih želite oddati v brezplačno ekološko razgradnjo prosimo, da se dogovorijo za odvoz s pooblaščenim predstavnikom podjetja Karbon d.o.o. (Peter Sever, tel. 041 690 967, e-pošta: peter.severarbon.si) Prevzem odsluženih vozil na domu bo trajal do konca meseca junija 2011. Peter Sever Karbon d.o.o. 116 000 - vseevropska linija za prijavo pogrešanih otrok 25. maj 2011 je bil za Slovenijo ključnega pomena še zaradi enega dogodka. Do takrat namreč naj bi bila v Sloveniji uvedena že v letu 2007 načrtovana evropska interventna številka za prijavo pogrešanih otrok. Projekt pridobitve evropske številke in uvedba le te v republiki Sloveniji je bilo poslanstvo Združenja policistov Slovenije, izvedbene naloge pa so v pristojnosti ZAVODA 116, ki je prevzelo vse naloge v zvezi z uvajanjem številke v Republiki Sloveniji, telefonske številke 116 000, linije za prijavo pogrešanih otrok. www.missingchildreneurope.eu, www.missingchildreneurope.si Emil Kačičnik 116 000 15 JUNIJ 2011 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN TUDI LETOS SMO ČISTILI ŠTORE Sončna sobota je marsikoga, ki se je prvotno prijavil za čistilno akcijo, odvrnila in se je odločil za izlet, pohod ali za kolesarjenje. Vendar smo se tisti, ki nam je mar za naravo, zbrali ob 9. uri na različnih lokacijah in pričeli s čiščenjem. ŠKD Rudar Pečovje in ŠD Laška vas so čistili od Štor ob cesti in potoku do Pečovja ter odcepa proti Pečovju pri hišni št. 18. Druga večja skupina SDS pa je čistila od Štor proti Kresnikam ter med Voglajno in cesto do semaforja. Manjše skupine: PD Železar Štore, TD Štore, folklorna skupina, DU Štore, konjeniško društvo, skupina veteranov ter gasilci PGD Svetina, Štore in Prožinska vas pa so čistili ob lokalnih cestah in javnih poteh. ločene vreče za steklo, plastiko in običajne smeti. Po končani akciji je bilo za vse udeležence poskrbljeno z golažem. V petek, 8. aprila, pa so čistili osnovnošolci in otroci iz vrtca. Branko Mlakar V akciji je sodelovalo več kot 110 prostovoljcev, ki so nabrali približno 30 m3 odpadkov, ki smo jih razporedili v 16 JUNIJ 2011 OČISTIMO ŠTORE V ENEM DNEVU V Turističnem društvu Štore smo se odločili, da bomo združili prijetno s koristnim in smo se na čistilno akcijo podali na Pot 23000 korakov. Tako smo »ubili dve muhi na en mah«: pregledali smo smerokaze na poti in ugotovili, kateri so potrebni obnove ali zamenjave ter nabrali sedem velikih vreč smeti. Glavnina odpadkov so bile pločevinke piva in razne steklenice, našli pa smo tudi nekaj preluknjanih loncev, veder in druge nesnage. V »grapi« pod vasjo Svetina smo popisali divje odlagališče gradbenih odpadkov in salonitne kritine za katerega upamo, da bo kmalu očiščeno. seveda nas same, smo zaključili delovno akcijo pred kulturnim domom, kjer nas je čakala malica in prijeten klepet z drugimi člani društev, ki so se akcije udeležili. Člani Turističnega društva Štore upamo, da bo Pot 23000 korakov ostala čista in brez smeti ter nam v vsej svoji lepoti nudila etnološko in naravoslovno bogastvo. Prijetno utrujeni in veseli, da smo naredili nekaj dobrega za naravo, krajane in Mojca Korošec Turistično društvo Štore ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN OČISTILI SMO »ŽLAJFO« Na zadnjo marčevsko soboto se je na znanem rekreativnem igrišču Žlajfa v Laški vasi ob jutranji uri zbralo veliko število mladih obeh spolov, članov športnega društva, trije prisotni pa so bili celo iz Laškega. Motiv tega zbora je bilo zaukazano generalno čiščenje igrišča, predvsem pa okolja, gozdnate površine, ki lepo zaobjema ta daleč naokoli znani kraj, kjer se predvsem v poletnem času zbirajo skupine ljudi, društev in organizacij, podjetij, zasebnikov. Predvsem pa je prostor namenjen mladini in otrokom in se pridno koristi za otroški živ-žav. Veselo je bilo tudi ob zadnjem pustnem srečanju, ki je bilo z besedo in sliko opisano v prejšnji številki Občana. Avtorica članka je bila Ditka Pungaršek in ne podpisana Milena Dobnik. Ker sem pri tem imel sam »prste zraven«, se obema prizadetima opravičujem. Odbor za izdajo časopisa me je opozoril, da nepodpisanih člankov ne objavljajo, zato sem na vprašanje tik pred oddajo v tisk reagiral z navedbo Milene, ki pač od tu največ objavlja. Žlajfa! Zakaj takšno ime nemškega izvora? Prvi čas od ustanovitve takrat imenovanega aktiva, ki sicer uradno ni bil registriran, le lokalno se je vedelo zanj, kot tudi za pripadajoče igrišče v izgradnji, bilo je v zasebni lasti, sem v vseh svojih pisanjih o njem v »Železarju« in celo v Celjskem tedniku, bilo je daljnje leto 1978, uporabil ime DRČA kot nadomestek za žlajfo, ki resda zveni tuje. Slovenski naziv se ni prijel, kajti stari je bil in JUNIJ 2011 je torej tudi naprej preveč zasidran v ljudstvu. Izvira iz dejstva, da od zgoraj po vidni drči kmetje pozimi spuščajo hlodovje. No, športno društvo pa v takih ugodnih pogojih vselej organizira smučarske tečaje za otroke, ki jih vodi domači »Heideger« Karli. Pa tudi tekma v veleslalomu je v občinskem merilu, kjer največ medalj pobere družina Grajžl iz Straže - kar vsi od stare mame Malčke pa do vnukov. Na pobudo novega vodstva društva, predsednika Branka, blagajnika Mateja in drugih, se je zbralo z vsem mogočim orodjem okoli 50 članov in nečlanov. Prišle so mlade mamice z vozički, igrala je lnežna (ne hrupna) glasba. S hriba smo pograbili listje, obsekali odvečne veje, predvsem pa očistili gozd vseh neprimernih odpadkov, ki jih neosveščeni državljani po uporabi odvržejo kjerkoli v naravo. Tu bo treba goste Žlajfe še naprej opozarjati. Štiriurna akcija je bila zelo uspešna in cel prostor je ponudil lepšo sliko. Da bi potrdili koristnost s prijetnim počutjem, je društvo pripravilo za vse delavce malico. Ob koncu smo se še fotografirali, najstarejši udeleženec je imel 70 let, najmlajši pa 7 mesecev. Vzpodbudno, kajne? Prostor Žlajfa je zdaj občinska last, dana v upravljanje ŠD Laška vas 78. UO društva in predsednik Branko so ob koncu druženja obljubili letos še tri ali štiri podobne akcije. Če pa bi se ljudje, ki tukaj gostujejo, sami odvadili bremeniti lepo naravo z odpadki, bi bile podobne akcije nepotrebne. Jože Kragelj - Jok 17 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN NA KOLO 2011 Nadaljujemo s tradicijo družinskega rekreativnega kolesarjenja na Celjskem Kako lepo in zabavno je iti na kolo, je v nedeljo, 29. maja, občutilo skoraj 800 ljubiteljev kolesarjenja na Celjskem. Najmlajši udeleženec, star 4 leta, najstarejša, 84-letna kolesarka in vsi »vmes«, so preteklo sončno nedeljo vrteli pedala po stranskih poteh kar šestih občin: Celja, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Štor, Vojnika in Žalca. V Štorah je štartalo okoli 50 kolesarjev, ki so preko Vojnika uspešno prekolesarili 27 kilometrov dolgo traso do skupnega cilja v Celju pri Citycentru, kjer so za udeležence pripravili malico, pijačo in spominsko darilo ter zabavni program popestrili z nagradnim žrebanjem kar 100 nagrad pokroviteljev dogodka. Namen kolesarskega druženja je aktivno in zdravo preživljanje prostega časa ter spoznavanje okolice. »Kolesarjenje je nedvomno ena izmed priložnosti za rekreacijo, saj skrbi za ohranjanje kondicije, zdravja in dobrega počutja ter predstavlja prijetno druženje z najbližjimi,« je povedala Snežana Delakorda, vodja organizacijskega odbora iz agencije Prima komunikacije. Vabljeni spet »NA KOLO 2012«! Tjaša Mihevc 18 JUNIJ 2011 ŠTORSKI OBČAN Prvi maj, dan, ki se ga godbeniki najbolj veselimo. Praznik dela in hkrati naš rojstni dan. A to ne pomeni, da na ta dan nič ne delamo, ravno nasprotno. Že pred peto uro zjutraj smo polni energije! Še posebej smo veseli, da smo tudi letos imeli kar nekaj novih članov in ponosni smo na naš pomlajeni orkester. In začela se je budnica! Najprej smo prebudili Prožinsko vas. Pot nas je vodila v Stražo, kjer so nas na igrišču že z veseljem pričakali. Nato smo prebudili Kompole in nadaljevali v Laško vas. Tam nas je čakalo presenečenje, saj so nas pričakali še na novi postojanki, in sicer na igrišču v Laški vasi. Pravi izziv je bilo letos Pečovje, kjer smo morali močno ropotati, da smo prebudili našega župana. A kot vedno, poln dobre volje, je gospod Miran Jurkošek z nami tudi zaigral. Nadaljevali smo na Lipi, kjer smo dan popestrili tudi našim starejšim občanom v domu Lipa, nato pa smo se odpravili kar peš in prebudili še ostale zaspance. Ob dveh popoldan smo že pošteno utrujeni uspešno zaključili našo budnico. Za varen prevoz sta letos poskrbela naš šofer Ervin Škoberne in gospod Čanžek, ki je priskrbel vozilo. Hkrati se zahvaljujemo vsem, ki ste nas pričakali z dobro voljo in nas pogostili na postojankah. Veseli smo, da nas vsako leto pričakate v vse večjem številu. ZGODILO SE JE BUDNICA 2011 Pihalni orkester pa nikakor ne miruje. Vidimo se že na občinskem prazniku, pripravljamo pa tudi nov program, saj že junija gostujemo v Franciji. Eugenija Štraus 19 JUNIJ 2011 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN POČASTILI SMO VELIKA PRAZNIKA Pred kratkim smo v naši občini počastili dva velika in izjemno pomembna praznika. Praznik ob 70. obletnici ustanovitve OF, 27. aprila, in 66. obletnico dneva zmage nad okupatorjem oz. fašizmom in nacizmom, 9. maja. Oba praznika sta del pomembne zgodovine našega slovenskega naroda in do obeh je potrebno gojiti spoštljiv odnos. Neizmerna škoda se mi zdi, da so pri nas ukinili dan zmage nad okupatorjem. Vendar to je že druga zgodba, ki ji bom v prihodnosti namenil še kar nekaj časa in energije. Med drugim smo obiskali partizanske grobove, ki jih je na področju naše občine kar precej. Eden izmed njih je grob vojaka ruske Rdeče armade v Javorniku nad Štorami. Ob tej priložnosti smo v Štore povabili tudi predstavnika veleposlaništva ruske federacije v Ljubljani, kjer smo se s položitvijo cvetja skupaj poklonili padlim partizanom in aktivistom OF. Ruski gost Andrej Mjasnikov je v svojem prisrčnem nagovoru izrazil hvaležnost ruskega naroda do Slovenije in tistih, ki za padle ruske vojake tako lepo skrbimo in ki ohranjamo to pomembno zavezništvo slovanskih narodov v skupnem boju proti fašizmu in nacizmu. Srečko Križanec 200 POLICISTOV NA SVETINI 18. 5. 2011 se je na Svetini zbralo okoli 200 delavcev policije iz PU Celje. Pa ne zaradi kakšnih izrednih razmer, niti to ni bilo v neposredni zvezi s policijskim delom, prav tako ne, kot se je pošalil eden od domačinov v bližnjem lokalu, zaradi »svet'nskih tablic«. Tokrat je bil vzrok za njihov tako množičen obisk povsem družabne narave. Dogajala se je prva policijska golažijada na Svetini, ki so jo pripravili in izvedli pod Klinarjevim kozolcem. Kdor je prišel mimo, je lahko ugotovil, da policisti niso le ljudje, ki ustavljajo ob cesti z loparčkom. Tokrat so svoje sposobnosti in znanje zlili v osem kotlov in se med sabo pomerili v kuhanju »policijskega« golaža. In lahko verjamete, da je bila mešanica vonjav izpod kozolca zavidanja vredna, okus pa - mmmmm. 20 Emil Kačičnik JUNIJ 2011 SANACIJA LIPE PRI MARIJINI CERKVI NA SVETINI Lipe pri Marijini cerkvi na Svetini so naravna vrednota (dediščina). Med naravnimi vrednotami so drevesa zaradi dimenzij, oblik in markantnosti med najatraktivnejšimi. Zaradi tega si zaslužijo vso pozornost. Njihov pomen je lahko zelo raznovrsten: biotski, kulturno zgodovinski, pričevalni, krajinsko ekološki, estetski … Lahko rečemo, da so drevesa zaradi pomena in mnogoterih funkcij ogledalo varstva narave. Decembra 2010 smo na Zavodu RS za varstvo narave prejeli klic zaskrbljene domačinke, ki nas je opozorila na slabo stanje lipe pri Marijini cerkvi na Svetini. Nemudoma smo se odzvali in opravili terenski ogled. Po pregledu drevesa smo ugotovili, da je drevo res primerno za sanacijo, vendar pa ni zelo kritično, saj prebivalcem in objektom v okolici ne grozijo odlomljene in suhe debele veje ali celo porušitev drevesa. Lokalno skupnost, občino Štore in krajevno skupnost Svetina smo pozvali k sodelovanju pri sanaciji drevesa. Nismo naleteli na gluha ušesa in tako so priprave na sanacijo stekle. IN ZGODILO SE JE Občina Štore je zavzeto sprejela nalogo in se skrbno pripravila na sanacijo. Sanacija drevesa je bila 15. marca opravljena kar v režiji občine, ki je s svojimi zaposlenimi prispevala poglavitni delež k uspešno opravljeni nalogi. Nalogo je tako organizacijsko kot neposredno »na drevesu« izvedel g. Mlakar s skupino prizadevnih pomočnikov. Vsem velja tudi s strani Zavoda RS za varstvo narave izreči vso pohvalo. Ob strokovnem nadzoru predstavnika zavoda in sprotnem dogovarjanju praktično za vsako odrezano vejo je sanacija uspela. KAJ SE JE ZGODILO? V skladu z arboristično stroko (arboristika je veda, ki se ukvarja s preučevanjem, gojenjem in ohranjanjem dreves) je bil pri sanaciji poudarek predvsem na čiščenju in redčenju krošnje, s čimer smo drevo tudi razbremenili. Odstranjene so bile vse suhe veje, tako pritrjene kot obvisele. Prav tako so bili odžagani štrclji odlomljenih vej. Zaradi razbremenitve krošenj so bile odstranjene tudi tanjše in povešene zdrave veje. Drevesu smo tudi zvišali krošnjo z odstranitvijo spodnjih vej, ki so segale nad objekte. Naši cilji pri vseh sanacijah dreves so varnost, vitalnost in naravni ter estetski vidik drevesa, poleg tega pa želimo tudi uveljaviti ustrezno nego dreves, ki mora temeljiti na strokovnem in načrtnem delu, z veliko mero spoštovanja do dreves. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Za sanacijo drevesa lahko rečemo, da je uspešna, ko so vidne razlike med drevesom pred in po sanaciji minimalne, obenem pa je drevo bolj varno, neprizadeto in čim bolj naravnega videza. ZA ZAKLJUČEK Na tem mestu velja opozoriti na neustrezno nego dreves, ki se največkrat zrcali v obglavljenih drevesih in rezih predebelih vej ali celo vrhov dreves. Ta način poseganja v drevesa je nedopusten, saj s tem ne dosežemo nobenega izmed omenjenih ciljev. Drevo namreč močno poškodujemo (velike rane na mestu reza) in s tem sprožimo procese razkroja. Zaradi odstranitve večine listne mase se močno zmanjša vitalnost drevesa in s tem med drugim odpornost na zunanje dejavnike. Poleg tega drevo ob tem načinu »nege« postane veliko bolj nevarno za neposredno okolico, saj so veje sekundarne krošnje, ki bujno poženejo (drevo se »pomladi«) slabše pritrjene na drevo in lahko odpadejo oz. se zlomijo že ob manjši obremenitvi. Na Svetini nam je s skupnimi močmi uspelo drevo ohraniti v polnem sijaju. Matej Demšar, ZRSVN OE Celje JUNIJ 2011 21 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN S PESMIJO V MAJU Maj velja za najlepši mesec v letu. In verjetno ni naključje, da se veliko prireditev zgodi ravno v tem mesecu. Ljubiteljski pevski zbor Bojansko je v omenjenem mesecu priredil kar dva koncerta. Prvega so pripravili Mariji v čast. Po sveti maši so prepevali Marijine pesmi v cerkvi Sv. Martina na Teharjah. Akustika in ambient sta dodala odpetim pesmim poseben čar. Drugi koncert pa je bil v sklopu praznika občine Štore. V čast praznovanju so pesmi odpeli v kulturnem domu v Štorah. V dveh delih so predstavili narodne in domoljubne pesmi. Kot gost se je predstavil mladi virtuoz Andraž Malgaj. Njegov instrument je harmonika in verjeli ali ne, kljub rosnim letom igra kar tri - klavirsko, gramatično in diatonično. Vse skupaj pa je spretno, v LPZ Bojansko; cerkev Sv. Martina Teharje, 14. 5. 2011 besedni igri, povezala Mateja Zakelšek. Po prijetnem koncertu nas je v preddverju dvorane čakala še osvežitev. In ob kozarčku se je zopet zaslišala pesem. Tista pesem, ki jo pevci zapojejo za svojo dušo. Dušan Volavšek LETNI KONCERT VOKALNE SKUPINE LIPA 22 Tudi letos so imeli pevci vokalne skupine Lipa redni letni koncert, ki je potekal 12. maja v kulturnem domu. Njihova pesem je prijetna za uho in dušo in ker domačini pevcem radi prisluhnejo, je bila dvorana polna. Nastopili sta tudi gostji, ki sta popestrili večer s citrami in flavto - Duo Kati. Program je lepo povezovala Manca Kragelj. Ob kozarčku so po končanem programu pevci poklepetali še s poslušalci in tako skupaj zaključili res lep večer. Prihodnje leto bo skupina praznovala okroglo obletnico in že vnaprej se lahko veselimo ponovnega druženja s pevci. Jožica Gorjup JUNIJ 2011 ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV KRESOVANJE 2011 Leto je naokoli in tudi letos smo se v športnem društvu Kovinar Štore prijavili na razpis za organizacijo zdaj že tradicionalnega kresovanja v Štorah. Zavedamo se, da je omenjena prireditev velikega pomena za občino, zato si nismo smeli privoščiti spodrsljaja pri organizaciji. Poskrbeli smo za vsa potrebna soglasja in pridobili dovoljenje upravne enote Celje, kar je pomenilo zeleno luč za prireditev. Nato smo se zadnjega aprila zgodaj zjutraj zbrali člani društva ter pričeli urejati prizorišče ter postavili kres. Kot je že v navadi, so kresovanje otvorili člani pihalnega orkestra štorskih železarjev, ki so s svojim igranjem ogreli že prisotne obiskovalce in privabili še druge. Pri skladbah pihalnega orkestra je sodelovala tudi mažoretna skupina Majde Marguč Štore. Sledil je prižig kresa, katerega je opravil župan občine Štore g. Miran Jurkošek. Za vrhunec zabave je z igranjem ter šov programom poskrbel ansambel SLOVENSKI ZVOKI in napolnili so plesišče pod šotorom. Za postrežbo, jedačo, pijačo in srečelov so poskrbeli člani športnega društva Kovinar Štore. Da je kres varno gorel, je poskrbelo gasilsko društvo Štore s svojo ekipo. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so pripomogli, da je kresovanje uspelo, vsem donatorjem prispevkov za srečelov, vsem nastopajočim, občini Štore in pa seveda vsem obiskovalcem, saj brez vas kresovanja v tej obliki ne bi bilo. Primož Kaluža BALINARSKI TURNIR V ŠTORAH V počastitev praznika občine Štore smo člani balinarske sekcije športnega društva Kovinar Štore organizirali balinarski turnir na štorskem balinišču. Z veliko dobre volje smo se prvo soboto v juniju zbrali in po uvodnem pozdravu gospoda Ladislava Kaluže začeli z igranjem. Sodelujoče ekipe iz Slivnice, Šentjurja in dve iz Štor smo se v duhu rivalstva, a medsebojnega prijateljstva pomerile za čim boljšo uvrstitev. Vrstni red je bil naslednji: 1. mesto ekipa Štore I; 2. mesto ekipa iz Slivnice; 3. mesto ekipa Štore II; 4. mesto pa je osvojila ekipa iz Šentjurja. Prve tri ekipe so prejele lepe nagrade. Po turnirju smo se pogostili z dobro malico in kapljico rujnega. Zelo smo bili veseli, ker je naš turnir spremljalo veliko gledalcev, ki so nas glasno spodbujali in upamo, da se bo med njimi našel kdo, ki se nam bo v prihodnje pridružil. Seveda pa se moramo zahvaliti športnemu društvu Kovinar, ki nam je omogočilo turnir, ter vsem posameznikom, ki so nam prijazno priskočili na pomoč tako pri organizaciji in fotografiranju turnirja kot pri pripravi in serviranju hrane. Srečko Šoštarič, predsednik balinarske sekcije JUNIJ 2011 23 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT V ŠTORAH Leto je bilo naokoli in vinogradniki smo ponovno postavili svoja vina na ogled. Pripravili smo že osmo ocenjevanje vin, tokrat letnika 2010. Letos smo za strokovno ocenjevalno komisijo zbrali nekaj manj vzorcev kot leto prej, kar priča predvsem o bolj zahtevnem letniku 2010. Izmed 56 zbranih vzorcev vin je komisija ocenila 47 vin. Povprečna ocena letnika je bila 17,90 točke, kar priča o kakovostnem letniku. Kot ponavadi so prevladovala bela vina. Med njimi je bilo največ zvrsti, vmes pa so se našli tudi odlični vzorci sortnih vin. Tako po oceni kot okusu je letos izstopal traminec Olge in Jožeta Stojana, ki je postal z najvišjo oceno (18,40) tudi SORTA VINA bela zvrst laški rizling zeleni silvanec chardonnay kerner sauvignon Pridelovalec Kovač, Miran * Bukovec, Marjana in Marjan * Bukovec, Marjana in Marjan * Kovač, Miran * Družina Stojan Šuster, Danica in Albin šampion rednih trgatev. Vinogradnik leta je letos ponovno Albin Šuster, saj je bila kombinacija njegovih treh najbolje ocenjenih vzorcev: laški rizling, chardonnay in sauvignon nepremagaljiva. Podelili smo tudi nagrade za prvake sort in letos so to postali: Ocena 18,10 18.20 18,28 18,26 18,28 18,28 * ni član našega društva Lani smo tudi organizirali prvo salamiado v Štorah. Ker s tem ocenjevanjem mislimo resno, smo salamiado organizirali tudi Mesto 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 24 letos. Zbrali smo nekoliko manj vzorcev, kljub temu pa je bila strokovna komisija za ocenjevanje zadovoljna in tudi ocene Pridelovalec Planko, Zvonko Ocvirk, Drago Mlaker, Ivan Leskovšek, Tomi Oberžan, Anton Ferenčak, Fric Družina Salobir Gradič, Viki Majcen, Janko Nahtigal, Jernej Vse vzorce ocenjenih vin in salam smo ponudili v pokušino vsem, ki ste se udeležili prireditve pod imenom »Praznik vina in domačih dobrot«. Letos se je to zgodilo 2. aprila ob 18.00 uri v kulturnem domu v Štorah. Najprej so dogodek obeležili člani Pihalnega orkestra štorskih železarjav, ki so s koračnicami pozdravljali udeležence. V preddverju je bilo mogoče videti razstavo salam in domačega kruha, ki so ga spekli ne samo člani društva, ampak je sodelovalo kar nekaj občanov. Prevzem kruha je koordinirala naša članica Vlasta Verhovšek, ki je zbrala kar 19 različnih vrst kruha. Otvoritev dogodka v dvorani je pripadla vokalni skupini Lipa. Nato je sledila podelitev Kraj Velike Grahovše Šentrupert Osredek Gorica pri Slivnici Prožinska vas Prožinska vas Prožinska vas Šentjur Polžanska vas Ponikva nagrad najprej vinarjem, nato pa še salamarjem. Tudi letos smo podelili priznanja z unikatnimi napisi gdč. Katje Oberžan. Unikatne poliče izpod rok g. Franca Buserja so prejeli prvaki sort, ki jih je z napisi okrasila ga. Marija Gračner. Uradni del je dodatno popestrila ga. Tadeja Vodovnik Plevnik iz KGZ Maribor, ki je tudi bila predstavnica strokovne ocenjevalne komisije za vina. Tudi letos nam je pripravila kratko izobraževalno predavanje, tokrat o ocenjevanju vin oziroma o tem, kaj vse ocenjujemo pri vinu. Simona Mastnak je kot voditeljica prireditve za zaključek povabila še vokalno skupino Lipa in uradni del smo končali kar vsi skupaj z znano so bile dobre. Izmed 25 vzorcev je postal salamar leta Zvonko Planko. Objavljamo pa še lestvico prvih deset: Ocena 17,93 17,68 17,60 17,58 17,58 17,48 17,30 17,25 17,23 17,10 »Kol'kor kapljic tol'ko let«. Naše članice so medtem pripravile narezke iz salam in kruha in pričel se je neuradni del večera, ki se je ob zvokih ansabla Prežin preselil v preddverje, kjer smo lahko pokušali vina letošnjega ocenjevanja. Naj se za prekrasen večer zahvalim občini Štore, vsem članicam in članom društva, vsem sodelujočim, pihalnemu orkestru, pevcem in pa seveda vsem obiskovalcem prireditve. Preostane mi še samo: nasvidenje prihodnje leto. Stane Ferenčak ml., DVK Polič JUNIJ 2011 STROKOVNO DELO V LETU 2011 O strokovni pokušini, ki smo jo izvedli januarja, je že bilo nekaj besed. Strokovna srečanja smo nadaljevali v aprilu, ko smo izvedli predavanje na temo integrirana zaščita vinske trte s predavateljico Iris Škerbot iz KGZ Celje. V maju smo v vinogradu Mitje Oberžana izvedli še praktično predavanje na temo zelena dela v vinogradu. Predavatelj je bil g. Roman Štabuc iz KGZ Maribor. Prav tako smo v maju izvedli strokovno ekskurzijo v tujino. Tokrat nas je avtobus popeljal na Dunaj in na Gradiščansko. V treh kleteh smo pokušali njihova dobra vina, med katerimi izstopajo predvsem odlična rdeča vina. Ponovno smo se tudi naučili, da Avstrijci poleg odličnih naravnih danosti za vzgojo vinske trte znajo ob vinu prodati tudi svojo izjemno bogato zgodovino. Dodajo še kanček glasbe v stilu godcev v gostilnici na Grinzingu ali Haydna na dvorcu Esterhazy in zgodba o uspehu je zaokrožena. O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Stane Ferenčak ml., DVK Polič ZBRALI SMO SE NA OBČNEM ZBORU Enkrat letno je potrebno narediti nekakšno inventuro za minulo opravljeno delo. Mi smo to opravili v maju v svojih prenovljenih prostorih našega strelišča. O delovanju društev, ki jih trenutno vodim v naši občini, strelce, borce, veterane ter častniško organizacijo, v lokalnem časopisu Štorski občan bralce in člane praktično o vsem sproti obveščam. Lani je bilo zaradi gospodarske krize relativno težko leto. To krizo smo razumljivo občutili tudi v društvih. Sponzorjev in donatorjev je vedno manj. Hvala naši občini in gospodu županu Miranu Jurkošku, da nam kljub težki finančni krizi občine po svojih močeh vedno priskoči na pomoč, da izpeljemo projekte, ki promovirajo v slovenskem prostoru tudi našo občino. V znak zahvale za predano delo v naših društvih smo posameznim članom JUNIJ 2011 in članicam podelili tudi interna priznanja. domačiji v Kompolah in prednovoletno srečanje. Poleg letne konference želimo v letošnjem letu izpeljati še društveni izlet, komemoracijo, odkritje spominske plošče pri Ocvirkovi Srečko Križanec 25 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 14. TRADICIONALNI POHOD PO TURISTIČNI POTI OBČINE ŠTORE Kakor vsako leto prvo soboto v maju in že štirinajstič zapored je Turistično društvo Štore organiziralo tradicionalni pohod po lepih hribčkih in dolinicah, mimo naravnih in turističnih zanimivosti, ki jih kar nekaj premoremo v naši občini. Tokrat smo se odločili, da v čudoviti sončni soboti popeljemo naše pohodnike po klasični poti ob Voglajni mimo Straže pod vznožje Žekovce, kjer smo se pri Zajčevih podprli s čajem, kavico in sladkimi prigrizki. Nato pa veselo v hrib, mimo Križpotov in Slemen proti Svetlem dolu, kjer smo v veselem razpoloženju pri Štarklovih (pri Lipl) komaj pričakali sveže pečen kruh iz kmečke peči, ki nam ga vsako leto prijazno pripravi Liplova Fanika. Seveda smo ga poplaknili s hladnim jabolčnikom. Z novim zagonom smo se zagrizli v hrib proti Svetini, vasici, ki nas vsakič preseneti s svojo lepoto. Tudi tokrat smo postali in ob dobri kavici užili lepote te gorske vasice. In že smo hiteli čez Žerovišče po mladem gozdu proti Žlajfi, kjer je bil cilj našega letošnjega pohoda. Prav prilegle so se nam klopi, da smo se malo odpočili, in krepka malica, pa tudi kakšen kozarček je pomočil naša suha grla. Pohodniki smo dobili tudi tradicionalne priponke in majice ter se še malo poveselili in poklepetali. Turistično društvo Štore se zahvaljuje vsem, ki so nam priskočili na pomoč pri organizaciji, še posebej našemu županu, ki nas je na startu prijazno pozdravil in nam zaželel prijetno in varno hojo. Se vidimo na jubilejnem 15. pohodu, prvo soboto po prvomajskih praznikih leta 2012. Branko Lončar, Turistično društvo Štore POTOPISNO PREDAVANJE O ŠRILANKI V Turističnem društvu Štore smo se odločili, da bomo mesečno organizirali potopisna predavanja z različnih koncev sveta, ki so jih obiskali člani našega društva ali naši prijatelji. V prvem potopisnem predavanju, ki je bilo v petek, 20. maja ob 19. uri, sta nas Špela Korošec in Sandro Malgaj popeljala na otok Šri Lanko, kjer sta jeseni 2010 preživela en mesec. Ob fotografijah sta nam pripovedovala o dogodivščinah, ki sta jih doživela, medtem ko sta spoznavala otok, ki velja za biser Indijskega oceana. Poizkusili smo ingverjev čaj in občudovali sari, tradicionalno šrilanško oblačilo, v katerega se je odela Špela. Prinesla sta tudi šrilanške rupije in batik (ročno vzorčena tkanina z voskom). Zahvaljujemo se Špeli in Sandru za dvourno uživanje na potepanju po ŠriLanki, planinskemu društvu Štore, ki nam je prijazno odstopilo svoje prostore in občini Štore, ki nam je posodila projektor in platno. Mojca Korošec, Turistično društvo Štore 26 JUNIJ 2011 VETER V LASEH 2011 - S ŠPORTOM PROTI DROGI Športna unija Slovenije se že vrsto let trudi mladim približati šport in jim na ta način prikazati zdrav način življenja, zato vsako leto organizirajo vseslovensko akcijo Veter v laseh s športom proti drogi. Tej akciji se je že drugo leto po vrsti pridružila Občina Štore, ki je pripravila športno prireditev za vse osnovnošolce in otroke, za vse mlade in mlade po srcu, s čimer smo dosegli pravo medgeneracijsko druženje. Tako se je v soboto, 7. maja v športnem parku Lipa v Štorah zbralo 400 otrok in odraslih, ki so se športno udejstvovali, plesali Zumbo, preizkusili v različnih ročnih delavnicah, zabavali ob nastopu mažoretk mažoretne skupine Majde Marguč in Pihalnega orkestra Štore. Da znajo biti otroci tudi solidarni, so pokazali s tem, ko so Rdečemu križu darovali igrače za otroke iz socialno šibkejših družin. O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Športno družbeno akcijo so sponzorsko podprli in prireditev naredili še zanimivejšo Wellness center Aspara, podjetje Simbio d.o.o., pekarna Geršak, banka Sparkasse d.d., Združenje policistov Slovenije, Rdeči križ Slovenije, podjetje Mak design in pekarna Benjamin Jager s.p. Organizatorji prireditve: Občina Štore, OŠ Štore in vrtec Lipa Štore, ŠD Kovinar, ŠKD Rudar Pečovje in TD Štore. Tjaša Mihevc 27 JUNIJ 2011 ŠTORSKI OBČAN 28 JUNIJ 2011 ŠTORSKI OBČAN 29 JUNIJ 2011 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN IZLET NA TOMAŽ NAD VOJNIKOM Ob prazniku žena se je moški del članstva našega planinskega društva odločil, da ženske članice povede na manjšo vzpetino nad Vojnikom, kjer je priljubljena sprehajalna točka Vojničanov in okoličanov. Pod cerkvijo sv. Tomaža, ki jo je mogoče opazovati s širše celjske kotline, si je vojniško PD zgradilo lično planinsko postojanko v stilu starejše hiše, ki je pred leti stala na tem mestu. Za planinsko kočo skrbijo člani društva, ki ob vikendih pridno dežurajo in razvajajo obiskovalce med drugim tudi z domačimi dobrotami. Zbrali smo se pred zdravstvenim domom v Vojniku. Za pot do Tomaža smo porabili dobro uro, saj nismo preveč hiteli. Občudovali smo rožnate cvetove breskev ob hišah in bele divjih češenj med gozdnim drevjem, pod njimi pa ponekod zvončke, drugod vijolice, vetrnice in še kakšen drug cvet. Tudi ptičjemu koncertu smo občasno prisluhnili. V planinski koči smo se ogreli z enolončnico ter z dobrotami, ki so priromale iz nahrbtnikov. Zapeli smo še nekaj priljubljenih pesmi, nato pa smo se po drugi poti spustili v dolino. Mimogrede smo si ogledali še manjšo kraško jamo, v njeni bližini pa odkrili skrivni kotiček dveh naših članov. Med potjo nas je pretresel spomin na družino Dobrotinšek, ki je med drugo svetovno vojno izgubila več članov, ki so bili ustreljeni kot talci. Na njihovi turistični kmetiji smo se še nekoliko zadržali, da smo pospravili svoje zaloge in jih zalili z njihovim pridelkom, nato pa smo se vrnili do svojih jeklenih konjičkov. Pohod ni bil prenaporen. Uživali smo v toplem dnevu in se veselili pomladi. Predsedniku in njegovim pomagačem smo bili hvaležni, da so se odločili za ta cilj. Jožica Krajnc, PD Železar Štore ČRNOMELJ - MAVRLEN - SVETI KRIŽ Praznični dan med veliko nočjo in 1. majem smo planinci izkoristili za obisk naših belokranjskih prijateljev, ki so poslali vabilo na svoj 4. pohod v okolico Črnomlja. Ker radi spoznavamo nove kraje, smo se vabilu odzvali in se dogovorili za skupen pohod. 30 Pričakali so nas na koncu mesta. Opisali so nam smer pohoda in nas opozorili na nekatere posebnosti, predstavili pa so nam tudi svoje društvo, ki je kar številčno. Skupaj smo se podali mimo dveh samotnih stanovanjskih blokov sredi drevja, zgrajenih v času, ko je še delovala tovarna Belsad. Nato smo krenili po gozdni poti mimo ogromnega kompleksa sončnih celic, velike sončne elektrarne, kakšne še doslej še nismo videli. Blatna pot nas je kmalu privedla do vasice, kjer so v izviru potoka odkrili črnega močerila, kakršnega baje ni nikjer drugje na svetu. Ribico smo seveda videli le na oglasnem panoju, saj se le redkokdaj prikaže, pa še dostop je močviren. Kmalu smo pričeli vzpon po obronkih Poljanske gore, kjer prevladujejo zidanice z vinogradi. Velika večina Črnomaljcev preživlja svoj prosti čas ob delu v vinogradu, ob dobri kapljici in v družbi prijateljev. Del tega smo okusili tudi nekateri pohodniki. V Mavrlenu smo zapustili naselje in se po lepi gozdni poti povzeli na vrh pogorja, kjer je nekdaj stala cerkvica, a je pogorela. Vrh zvonika so planinci utrdili in uredili razgledni stolp, pod njim pa so zgradili ličen bivak, kjer se je mogoče spočiti in oddahniti. Vpisali smo se v spominsko knjigo, se malo okrepčali, nato pa se po isti poti vrnili v vas. Tam nas je že čakal šofer z avtobusom. Preden smo odpotovali, smo sprejeli še vabilo mladih gasilcev, ki so postavljali mlaj. Odstopili so nam prostor pod streho, da smo se ognili dežju ter se na suhem odžejali ter namalicali, saj naših zalog še nismo izčrpali. Pohoda je bilo konec. Domačini so se razšli na različne konce, mi pa smo se tudi podali proti domu, tokrat po malo drugi poti, da smo si Belo Krajino ogledali še z druge strani. Zelenega Jurija nismo več srečali, se je pa vsako drevo bohotilo od zelenja in prekrivalo belino brez. Kljub mračnemu in deževnemu dnevu je bil izlet zanimiv in nas je obogatil z novimi spoznanji. Jožica Krajnc, PD Železar Štore JUNIJ 2011 USPEŠNA PREDSTAVITEV VOJSKE, POLICIJE IN POKLICNE GASILSKE ENOTE CELJE V ŠTORAH To veliko predstavitev ob občinskem prazniku in dnevu Slovenske vojske smo veterani pod pokroviteljstvom občine Štore že šestič uspešno organizirali v športnem parku na Lipi v Štorah. Tako postaja ta dogodek tradicionalen. Na lepo urejenem športnem parku na Lipi so naši vojaki, policisti in gasilci predstavili osebno oborožitev ter vozila. Vzpodbudno je predvsem dejstvo, da si predstavitev radi ogledajo tako mlajši kot tudi starejši občani. Zahvalo vsekakor namenjam tudi ravnatelju osnovne šole Štore prof. Franju Rumpfu in učiteljem, ki poskrbijo za odličen obisk osnovnošolcev in malčkov iz otroškega vrtca. Res je zanimivo gledati otroke, kako uživajo na teh predstavitvah. Vrhunec vsega dogajanja v športnem parku na Lipi pa je bil v popoldanskem času, saj je potekal velik nogometni turnir. Letos je sodelovalo kar deset ekip. Moram se pohvaliti, da je največji pokal ostal kar v Štorah. Seveda pa iskrene čestitke namenjam prav vsem nastopajočim. Naša občina tradicionalno pripravi tudi prijeten zaključek s podelitvijo pokalov in priznanj. Delim mnenje mnogih nastopajočih in gostov, ki so prišli iz različnih krajev Slovenije. Bili so prijetno presenečeni in navdušeni nad odlično organizacijo in zelo lepo urejenimi in vzdrževanimi športnimi objekti. Čestitke namenjam tudi športnemu društvu Kovinar Štore. Da postajamo v Štorah nekakšna odlična vez med pripadniki vojske, policije, gospodarstva in lokalne skupnosti, gre predvsem zahvala pripadniku Slovenske vojske stotniku Alenu Tkavcu, naši O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN občinski upravi in seveda našemu županu Miranu Jurkošku. Ob dnevu Slovenske vojske je bil dan odprtih vrat v vseh vojašnicah po Sloveniji. Štorski veterani smo v velikem številu obiskali vojašnico Celje, kjer so nas prijazni gostitelji med drugim pogostili tudi z okusnim golažem. Srečko Križanec, veteranska organizacija občine Štore ČISTILI SMO PLANINSKO POT Občinski čistilni akciji smo se planinci pridružili tako, da smo očistili našo planinsko pot, ki vodi na Svetino. Največ dela nam je dal spodnji del Bojanskega potoka do »kozolca«. Iz struge in brega ob njem smo nabrali za dve veliki vreči odpadkov. Ob cesti je ležalo največ pločevink in plastenk ter cigaretnih škatel, kar kaže na nekulturo voznikov in sprehajalcev, ki jim je pretežko odnesti odpadke domov ali v bližnji smetnjak. Vso JUNIJ 2011 pot po Žlajfi skozi Žerviše do Alminega doma ni bilo omembe vrednih odpadkov, prav tako ne po drugi poti mimo Marije. Le okoli speče lepotice, kamor pridejo na oglede redki popotniki, je bilo več znakov sodobnega potrošništva. Svoje poslanstvo smo opravili v toplem pomladnem dopoldnevu, ko je okrog nas vse zelenelo in žvrgolelo. Kljub temu, da smo lansko leto spravili iz kraških jam na Pečovje neverjetno veliko odpadkov, smo se čudili, kako veliki kupi le-teh, ki so jih pripravili za odvoz drugi čistilci, so nas tudi letos spremljali na poti proti Štoram. Veseli smo, da smo vsaj malo pripomogli k čistoči našega kraja. Pot nas je nekoliko utrudila, zato nam je okusna malica na cilju neverjetno prijala. Jožica Krajnc, PD Železar Štore 31 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN 20 LET DELA UPOKOJENSKE SKUPINE ¨SENIORKE¨ Leta 1991, ko smo odhajale v pokoj, smo se odločile, da se bomo srečevale in skrbele za dobro počutje. Ponudile so mi vodenje rekreacije. Sprejela sem. Sedaj mineva 20 let naše telovadbe. Že prvo leto je skupina štela 28 članic. Kmalu se je povečala na 30 udeleženk. Vsa leta nas je bilo med 30 in 38 telovadk. Letos nas je sodelovalo 36. Naše delovanje se ne spreminja dosti. Imamo utečen program. Vsako sredo ob 18. uri se srečujemo v telovadnici osnovne šole. Vedno telovadimo eno uro. Vaje so prilagojene našim sposobnostim. Redno praznujemo novo leto, dan žena - ko smo bile mlajše, smo tudi pustovale (maske obvezne). Vadbo zaključimo z zaključnim izletom. V dvajsetih letih smo prepotovale vso Slovenijo. Še malo statistike: v tem času je v skupini sodelovalo 64 upokojenk. Kar celih 20 let nas je zdržalo 12 udeleženk, 17 let 1 udeleženka, 16 let - prav tako ena, 14 let - ena udeleženka, 13 let - 5 udeleženk, 12 let - 2 udeleženki in od 8 let naprej po 2 - 3 udeleženki. Lepo obletnico smo praznovale 14. maja 2011. Vesele smo bile, kot znamo biti me, ki smo postale prave prijateljice. Konec maja bomo zaključile z vadbo kot vsako leto. Junija bo zaključni izlet, avgusta se s piknikom konča naše leto. Septembra pa se zopet srečamo. Zahvalila bi se osnovni šoli za gostoljubje, DU pa za pomoč pri plačevanju telovadnice - same prispevamo polovico cene. Na koncu hvala vsem »seniorkam« za resnost in vztrajnost vsa ta leta. Hvala, ker ste take, kot ste, upam, da bo tako, dokler bomo zmogle. Na svidenje septembra! Lidija Kavka 32 JUNIJ 2011 MOJ KRAJ Ko sem se pred tridesetimi leti priselila v Štore, so bile pravo železarsko središče. Zdele so se mi sive, neurejene, nad njimi pa se je kot strasten kadilec dvigoval plavž. Po tihem sem si mislila, da ta kraj pač ne bo nikoli moj pravi dom, saj sem prihajala iz okolice Celja, kjer je bilo polno zelenja in novih, urejenih hiš. Čas pa je tekel in s seboj prinašal dobre in slabe spremembe. Železarne v prvotni obliki ni več, tudi plavža in tovarniških dimnikov ne. Hiše ob glavni cesti so bile vse pred leti prenovljene in kažejo bolj prijazno sliko, prebivalci (vsaj večina) se trudijo, da bi bil kraj urejen in prijeten. ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN In glej ga šmenta! Mene, ki sem nekoč menila, da Štore pač ne bodo nikoli moj pravi dom, je začelo motiti nekaj, kar me verjetno ne bi, če bi tukaj le stanovala, ne pa tudi domovala. Tam, kjer so nekoč pridne gospodinje pridelovale zelenjavo na vzorno urejenih vrtičkih, so dobila svoj prostor podjetja, trgovina, bencinski servis. Tudi oni skrbijo, da je okolica urejena. Toda takoj za tablo, ki opozarja, da ste prišli v občino Štore, je svoj prostor dobilo gradbeno podjetje (katero, ne vem in tudi ni pomembno), ki potrjuje rek, da je kovačeva kobila ponavadi bosa. Da je stavba že lep čas brez fasade, čeprav okoli stojijo nekakšni odri, je pač stvar lastnika. Popolnoma neurejena okolica pa bi morala razen mene zbosti še koga. Plastična »ograja«, nataknjena na železne kole, ni le neestetska, je tudi nevarna. Ko smo pred časom po pločniku mimo nje peljali šolske otroke, je visela na pločnik in ovirala varno hojo. Ne vem, kakšen vtis o našem kraju dobi nekdo, ki se pripelje iz celjske strani in ga najprej pozdravi takšen pogled. Se res ne da storiti nič, da bi bil prvi pogled na moj kraj prijetnejši?! Valčka Orehovac JUNIJ 2011 33 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN INVAZIVKE: SKROMNE IN HITRE “Kaj res, tudi to je invazivka?” je pogost vzklik na predavanjih o eksotičnih rastlinah iz Azije ali Amerike, ki so se iz vrtnega okrasa spremenile v hudo nadlogo. Pred leti smo še mislili, da niso naš problem. Poslušali smo o rododendronu, ki dela težave na Škotskem. Pred 250 leti so ga za barvno poživitev vrtov prinesli v Anglijo, nato je ušel v naravo. Zdaj pa so druge vrste že na našem pragu - delajo težave na vrtu, silijo iz razpok na asfaltu, kvarijo urejen videz mestnih zelenic. Strokovnjaki jih imenujejo invazivne tujerodne vrste rastlin ali na kratko invazivke. Dr. Nejc Jogan, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov s tega področja, pravi, da je pri nas zagotovo že kakšnih 30 vrst rastlin takih, da se v naravi uničujoče širijo. Dodatnih nekaj deset pa jih je problematičnih na manjših območjih. Od kod so se vzele? Vzrok za njihovo širitev je človek. K nam se niso razširile po naravni poti, temveč smo jih iz njihove domovine k nam zanesli ljudje. Večino smo naselili zato, ker so lepe, torej kot okrasne rastline za vrtove in parke, nekatere smo zanesli pomotoma in nevede. Ljudje ustvarimo tudi razmere, ki nato olajšajo širitev invazivk. V naseljih kopljemo ter prevažamo zemljo in pesek sem in Zlata rozga se vse bolj širi, zlasti ob cestah in železnicah, na opuščenih njivah ter po gozdnih robovih in bregovih voda. (Foto: Nejc Jogan) tja, se lotimo gradnje in nato pustimo gradbišče samevati nekaj let. Prav na teh zemljiščih, kjer smo odstranili prvotno rastlinje in tla razgalili, najdejo invazivne rastline sijajno mesto za bohotno rast. V tem prekašajo vse naše rastline: spomladi so bolj zgodnje, hitreje rastejo, bolj uspešno se množijo. Zgodba se konča z gostimi sestoji invazivnih vrst, kjer ne raste domala nič drugega. Težav ne delajo le naši naravi, temveč tudi ljudem. Povzročajo namreč gospodarsko škodo, nekatere so vzrok zdravstvenih težav. Zaradi njih so rečni bregovi manj trdni in jih ob visokih vodah deroča voda razdira. Na zelenih pasovih ob cestah ne zadošča košnja dvakrat letno, temveč je za urejen videz treba kositi večkrat. Vzdrževanje javnih tlakovanih površin, zelenic in parkov ter nabrežij rek in potokov tako postaja vse dražje. Poškodujejo lahko kanalizacijske cevi. Žal se težave večinoma zavemo šele takrat, ko je za ukrepanje običajno že zelo pozno. Kaj lahko naredimo? V trgovinah z okrasnimi rastlinami se pozanimajmo, ali izbrana rastlina sodi med invazivne. Če se je na našem vrtu ali dvorišču katera od invazivnih vrst že pojavila, se je ne lotimo na vrat na nos, da ne naredimo več škode kot koristi. Poučimo se, kako se raznaša - pri nekaterih se odrezane veje ponovno ukoreninijo, zato jim moramo sežgati ali zmleti. Če jih kosimo ob napačnem času, se še bolj razraščajo. Nekatere tvorijo semena, čeprav so že pokošene, zato jih ne odlagajmo na kompost in ne puščajmo na travniku. Preberimo si tudi, ali je odstranjevanje rastline zdravju škodljivo. Informacije so zbrane na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor www.mop.gov.si/si/ delovna_podrocja/narava/invazivne_ 34 JUNIJ 2011 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali ali na strani Zavoda Symbiosis www. tujerodne-vrste.info. Ambrozija - inšpektorji so lani še opozarjali Prva rastlina, katere odstranjevanje nam v Sloveniji nalaga predpis, je pelinolistna ambrozija. Je namreč močno alergena in povzroča škodo tudi v kmetijstvu. Zato smo jo dolžni odstranjevati po vsej Sloveniji. Imetnikom zemljišč, na katerih se pojavi ambrozija, predpis nalaga dve nalogi: ambrozijo morajo odstraniti - in to na lastne stroške - in nato do konca septembra opazovati, ali se ni rastlina ponovno pojavila. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je lani, v prvem letu veljavnosti predpisa, prejel 125 prijav navzočnosti ambrozije. Največ prijav so prejeli zaradi navzočnosti na njivah, zapuščenih gradbenih jamah in avtocestah, regionalnih in lokalnih cestah. Regijsko je bilo prijav največ v Prekmurju. Fitosanitarni inšpektor je na podlagi prijave opravil ogled lokacije in zapisniško ugotovil navzočnost ali nenavzočnost ambrozije. Ker vsi prijavljeni imetniki zemljišč v letu 2010 še niso bili seznanjeni s predpisom, je inšpektor imetnika seznanil z zahtevami. Te zahteve so zbrane v zgibanki, ki jo je pripravila Fitosanitarna uprava RS. Inšpektor je imetnika tudi naučil prepoznati ambrozijo in izrekel opozorilo zaradi nepravilnosti ter določil rok za njihovo odpravo. Imetniki so ambrozijo nato najpogosteje mehansko odstranili: ruvali, kosili in mulčili. Če imetnik kljub opozorilu v predpisanem roku ni odstranil ambrozije, mu je predpisane Pelinolistna ambrozija ima alergen pelod, zato je zdravju škodljiva. Najpogosteje jo najdemo na nasipih ob cestah in železniških tirih. Otroci naj je ne odstranjujejo. (Foto: Peter Skoberne) ukrepe inšpektor naložil z odločbo. Tak primer je bil le eden. Inšpektorji opozarjajo, da je nadzor posebej problematičen v gradbenih jamah. Opažajo, da se ambrozija širi s semenom kmetijskih rastlin, ptiči, vetrovi, premiki zemlje ter zrnjem in krmo. Ambrozija zaide tudi v mešanice za ptičjo hrano, zato so jo inšpektorji našli tudi pod ptičjimi krmilnicami. Premiki zemlje, zlasti ob novih gradnjah in ob urejanju cest, so pomemben vzrok širjenja mnogih invazivnih vrst. V prihodnji številki Občana bomo podrobneje predstavili dve, ki sta še posebej trdovratni in težave delata številnim občinskim komunalnim službam po Sloveniji: japonski dresnik in veliki pajesen. Breda Ogorelec, Ministrstvo za okolje in prostor 35 JUNIJ 2011 ŠTORSKI OBČAN ZANIMIVOSTI SPREHOD SKOZI ČAS Žetev pšenice 1956 Člani prosvetnega društva Cvetke Jerin Kompole 1957 36 Kompole 1956 JUNIJ 2011 INVESTICIJSKA DEJAVNOST V SPLOŠNI BOLNIŠNICI CELJE 2011-2012 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Tudi letos je prišlo s strani oddelkov in služb približno 50 mio EUR želja in potreb po investicijah. Lahko rečem, da je skoraj polovica izraženih potreb upravičena, a kaj, ko imamo lastne amortizacije komaj 3,5 mio EUR. Pa še izguba iz lanskega leta nam je odnesla pol mio EUR. Seveda poskušamo pridobiti še druge vire, ti pa so ponavadi vezani na vsakokratne vladne rebalanse … Največ bomo to leto namenili za pripravljalna dela za nadomestno gradnjo bolnišnice, in sicer 6,1 mio EUR, kar bo zagotovilo Ministrstvo za zdravje. V ta sklop spadajo: izgradnja dveh novih »septičnih« operacijskih dvoran na lokaciji sprejemne kopalnice; nabava medicinske opreme za urološko operacijsko dvorano, ureditev zaklonišč v kleti, nabava novega kompresorskega postroja za povečanje hladilnih zmogljivosti (klime), delna sanacija oddelka za sterilizacijo, izdelava izvedbenih načrtov za novogradnjo, elektronsko shranjevanje in obdelavo rentgenskih posnetkov, obnova transformatorske postaje, nabava dveh rezervnih dieselskih agregatov za rezervno elektročno napajanje ter novi prostori za računalnike strežnike. Nekaj javnih razpisov smo že objavili, a je žal že vložena pritožba na državno revizijsko komisijo. Kljub vsemu nameravamo te investicije izpeljati do konca leta. Letos bomo pridobili tudi gradbeno dovoljenje za nadomestno novogradnjo. Država nima na voljo večjih infrastrukturnih projektov za oživitev gospodarstva, zato se lahko nadejamo, da bomo naslednjo leto pričeli graditi stavbo novega urgentnega centra in nekaj bolnišničnih oddelkov (skupaj 15.000 m2 v prvi fazi). Bolnišnica bo letos namenila 1,7 mio EUR za nakup najnujnejše medicinske opreme, kot npr: rentgenske aparature t.i. C loki, dializne in ultrazvočne aparate, operacijske mikroskope, laparoskopski stolp z monitorji … JUNIJ 2011 Sredi leta bomo začeli energetsko sanacijo bolnišnice, ki je ovrednotena na 5,5 mio EUR. Seveda s tem denarjem ne moremo sanirati celotne bolnišnice, ampak le del energetske infrastrukture. Največji delež bo namenjen soproizvodnji električne energije in toplote, obnovi šestih razdelilnih strojnih podpostaj, zamenjavi dveh (30 let starih) kotlov za ogrevanje bolnišnice, šestih klimatov, celotni obnovi oddelka za patologijo in citologijo (tudi strehe, fasade in oken), obnovi strehe nad upravo in nad pediatričnim oddelkom (tudi fasade in okna). Evropska skupnost nam pri vseh investicijah krije približno polovico sredstev, ostalo bomo morali sami prihraniti ali si sposoditi. Investicija je strogo namenska, dokazovati bomo namreč morali prihranke pri energiji. Torej se bomo morda za kakšno stopnjo manj greli v naslednjih letih oz. poleti ne bomo pretiravali s hlajenjem. Tehnična ekipa bolnišnice bo v prihodnje pripravila seminarje za zaposlene, da bomo lahko brez težav uresničili napovedana varčevanja. približno 1,1mio EUR. Večji novi programi pa bodo: elektronsko evidentiranje delovnega časa in načrtovanje urnikov, elektronsko spremljanje procesov in sterilnega materiala v centralni sterilizaciji, posodobitev programa za povezavo s transfuzijskim centri v Sloveniji itd. Za opremo za zdravstveno nego, kuhinjo, pralnico in infrastrukturo bolnišnice (energetike) nameravamo porabiti okrog pol mio EUR investicijskega denarja. Od celotnih odhodkov bolnišnice (89,1 mio EUR za leto 2010) predstavlja strošek dela okrog 60 % poraba zdravstvenega materiala 20 %, amortizacija 5 %, laboratorijske storitve 3,3 % ostali stroški (energija, voda, živila, vzdrževanje) pa so posamezno do 2 %. Ali lahko kje kaj prihranimo v teh kriznih časih, da ne bomo imeli na koncu 2011 izgube? To vprašanje ni zgolj retorično, saj bomo v primeru, da se bomo bolj racionalno vedli, lahko več namenili za investicije. Podrobnejši finančni načrt lahko najdete na internetni strani bolnišnice. Informatizacija medicinskih in poslovnih procesov, obnova strojne in programske opreme, plačilo licenc za računalniške programe … To nam bo letos odneslo (Iz internega glasila splošne bolnišnice Celje.) Dušan Kragelj 37 KMETUJMO SKUPAJ ŠTORSKI OBČAN 38 POLETNA OPRAVILA NA ZELENJAVNEM IN SADNEM VRTU Če je maj minil v spremljanju rasti in brstenja, se junija delo nadaljuje. Zdaj so na vrsti različna vrtna dela: redno okopavanje, redčenje, odstranjevanje plevela ter nabiranje nekaterih plodov. Pleveli rastline prikrajšajo za vodo in hranilne snovi, zato je na njih treba biti pozoren in jih odstraniti. Prav tako pa je treba skrbeti za ohranjanje vlage v prsti. To naredimo s pomočjo zastirk, ki so pravzaprav dodatki za izboljšavo tal. Zastirka bo poskrbela za zmanjšanje porabe vode, preprečila bo zbijanje tal, stabilizirala vlažnost, zavrla rast plevela ter nenazadnje - poskrbela za lepši videz vrta. Pri zelenjavi je priporočljiva uporaba zastirke iz posušene slame. Pripravimo tudi količke za rastline, ki potrebujejo oporo, kot so grah, visoki fižol, paradižnik ... V tem času pobiramo nekatere zelenjavne pridelke - solato, čebulo in redkvico, medtem ko cvetačo in vijoličasti brokoli posejemo za naslednje leto. Do konca junija pobiramo tudi rabarbaro. V juliju sejemo redkev (poletno belo in zimsko črno), redkvice, korenček, radič, vrtno krešo, v začetku meseca še endivijo in znova solate atrakcijo, ljubljansko ledenko in ledo, do konca meseca pa še "great lakes". Na solati bo manj solatne plesni, če bomo vmes posejali krebuljico. Poleti temeljito pregledujemo rastline in če opazimo znake škodljivcev in bolezni, primerno ukrepajmo. Od škodljivcev dela v zelenjavnem vrtu težave predvsem črna fižolova uš (koristen je mešan posevek fižola s šetrajem) in koloradski hrošč, katerega rdeče oranžne ličinke lahko najdemo, razen na krompirju, tudi na paradižniku in jajčevcu. Od bolezni je nadležna solatna plesen (pegice na zgornji strani listov, spodaj pa plesniva prevleka) in pepelasta plesen bučnic, ki okužuje kumare in bučke. Pobiramo krompir, šalotko, čebulo, sladko koruzo, peso, česen, korenček, paradižnik, jajčevce, kumare, grah, nizek fižol, bučke in druge vrtnine. Prazne gredice, ki ostanejo po pobiranju pridelka, pripravimo za ponovno setev, pri tem pa pazimo na kolobarjenje. Sejemo in sadimo motovilec, špinačo, redkvico, zimsko solato, črni koren, krebuljico, zimski česen. Presadimo kitajsko zelje, endivjo, por in vrtne jagode. Sedaj je primeren čas za nove nasade jagod. V sušnih dnevih temeljito zalivamo, najbolje zgodaj zjutraj ali zelo pozno zvečer, ko se zemlja že ohladi od vročega sonca. V tem času zorijo jagode in češnje, v sadovnjakih in vinogradih pa je treba opraviti poletno obrezovanje. Starejša drevesa, bogata s plodovi, junija odvržejo odvečne plodove. Pri ostalih je treba zredčiti plodove in odstraniti poškodovane in slabo razvite sadeže. Tako ostali plodovi dobijo več hrane za razvoj. Priporočljivo je, da se tla okrog sadnega drevja in sadnih grmov zasujejo z zastirko iz lubja ali mletih vej. Obiramo zrele hruške in jabolka. Preveč obtežene veje podpremo. Po potrebi odstranjujemo vodne poganjke. Nadaljujemo s poletno rezjo, razpiramo veje in upogibamo poganjke. Nabiramo ameriške borovnice. Pri tleh porežemo maline, ki so rodile, tako da pustimo le najmočnejše mlade palice. Ko oberemo slive, drevesa obrežemo. Enako storimo tudi pri višnjah. Jablane in hruške režemo vse leto, s čimer umirimo rast in ustalimo pridelek. Izrezujemo premočne pokončne bohotivke (močni poganjki, ki izraščajo iz hrbtne strani nosilnih vej). V sadovnjakih z zatravljenim drevesnim pasom je lahko rast na šibki podlagi zaradi konkurence travnate podrasti prešibka, zato je treba rodni les krepkeje obrezati. Če je krošnja gola, predvsem na ogrodnih vejah v bližini debla, veje upogibamo. S tem omogočimo počasnejši pretok hranilnih snovi in tvorbo cvetnih brstov za naslednje leto. Breskve rodijo na enoletnih poganjkih, torej tistih, ki izraščajo iz dvoletnega in starejšega lesa ter iz ogrodnih vej. Pri obrezovanju pazimo, da drevesa ne ogolimo preveč - na ogrodnih vejah pustimo dovolj čepov. Izrazito poganja in rodi na koncih vej, zato skrbimo za njihovo prikrajševanje. Višnje se rade zgostijo, zato poskrbimo, da bo krošnja dovolj zračna. Odstranimo vse suhe veje, ki izraščajo navznoter krošnje in se križajo. Ribez rodi na enoletnem lesu. Poleti izrezujemo vse tiste poganjke, ki jih ne nameravamo obdržati v naslednjem letu. Ko poberemo plodove maline in robide, izrežemo stare poganjke in pustimo nove mlade poganjke. Na en grm puščamo 5-6 mladik. Mojca Korošec (vir: različna strokovna literatua) JUNIJ 2011 ZAHVALA Veliko je lepih želja, ki segajo prav do neba. A najlepša je želja ta, ki prihaja iz srca. S takimi željami sta me 14. marca obiskala gospod župan Miran Jurkošek in predsednik društva upokojencev gospod Mirko Vešligaj, ki sta me presenetila ne samo z obiskom, ampak tudi s prekrasnim šopkom in darilom ter mi izrekla lepe želje za moj 80. rojstni dan. Obema se iz srca zahvaljujem za obisk, darilo in lepe želje. Za obisk, lepe želje in pozornost se zahvaljujem tudi gospe Mariji Šuhel. Obiskov sem bila zelo vesela. SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Vsem skupaj iskreno HVALA ! Jožefa Škoberne iz Pečovja ZAHVALA Četrti maj je datum, ko sem vstopila v novo desetletje svojega življenja, saj sem praznovala svoj 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem za lepe čestitke, darila in voščila ter obiske na mojem domu. V ta namen se zahvaljujem županu občine Štore gospodu Miranu Jurkošek, predsedniku DU Štore Mirku Vešligaj ter članici DU Štore gospe Zofki Turnšek za darilo, šopek, predvsem pa za obisk na mojem domu. V posebno čast mi je bil ta obisk, ker nisem občanka občine Štore, sem pa dolgoletna članica društva upokojencev Štore. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila tudi vsem sosedom in vsem sorodnikom za njihove obiske in izrečena voščila. Omenila bi tudi to, da sem ob praznovanju svojega rojstnega dne dobila posebno darilo od mojih hčera z njihovimi družinami, in sicer sem prvič poletela z letalom. To je bila moja dolgoletna želja in izkušnja je bila več kot vznemirljiva, razburljiva, predvsem pa čudovita in prekrasna. Vsem še enkrat iskrena hvala za te lepe trenutke, ki ste mi jih vsak na svoj način podarili in me razveselili! Ob voščilu gospoda župana pri meni doma Marija Freitag 39 JUNIJ 2011 ŠTORSKI OBČAN SREBRNE NITI OBISK ŽUPANA Jože Borovšak iz Kompol, 80 let 10 LET DRUŽENJA 40 Aktiv žena Kompole je v maju na lovskem - Vrunčevem domu praznoval deseto obletnico druženja. Dobile smo se članice, pa tudi tiste, ki zaradi osebnih razlogov ne prihajajo več redno med nas. Za dobro obloženo mizo je poskrbela Jožica in nekatere druge članice, za dobro voljo pa harmonikar in vsi prisotni. Med gosti sta bila tudi predsednik DU Mirko Vešligaj in župan Miran Jurkošek. Včasih se nam zdi, da leta mimo nas hitijo, kot da se jim kam mudi. Kljub temu pa, ko obujamo spomine za nazaj, ugotavljamo, da se je v teh letih kar veliko dogajalo. Med drugim smo članice obvezno praznovale rojstne dneve, posebno slovesno pa okrogle obletnice. Ponavadi smo pripravile pogostitev tudi za 80-, oziroma 90-letnice krajank iz naše okolice. Prijetno se spominjamo dne, ko smo eno izmed članic pospremile k zlati poroki. Nekajkrat smo gostile tudi aktiv žena iz spodnjih Štor in jim obisk tudi vrnile. Poleti smo včasih hodile na sprehode, pa tudi kakšen krajši izlet smo si privoščile, sicer pa se dobivamo v občinski zeleni hiši vsakih štirinajst dni, ne glede na letne čase. Da je med nami res prijetno, dokazujejo tudi nekateri možje, ki večkrat pridejo med nas. Za vsa ta druženja pa ima veliko zaslugo predsednica aktiva Marica Vešligaj. Pravijo, da je za vztrajnost potrebno dati ljudem tisto, kar jim ugaja, in Marica se tega drži. Dobra volja, kozarček vinca in kaj sladkega za pod zob nam nikoli ne manjka. Mimoidoči pravijo, da smo vesele Štajerke, saj si imamo vedno kaj veselega za povedati. Če včasih pride kaj vmes, da imam kakšen opravičen izostanek, naslednjič to komaj nadoknadim. Želja nas vseh je, da bi vse to še dolgo trajalo. Ivanka Tofant JUNIJ 2011 KURSAĐIJE V ŠTORAH S svojo turnejo po Sloveniji so se v Štorah oglasili nepozabni liki iz komedije Kursađije, ki jih lahko spremljamo na televiziji. Stanovalci ter delovna terapevtka so se odpravili na predstavo. Nepozabno, skoraj dvourno doživetje, polno smeha, so nam pripravili Srb Ludi Milojko, Hrvat Hrvoje, Bosanec Fiko, Slovenec Janez, Albanec Ajdemi Popusi ter njihova učiteljica. Predstava je zasnovana po konceptu večerne šole, učenci so se morali izkazati pri odgovarjanju na vprašanja učiteljice. Predstavo smo zapustili z nasmehi na obrazu, saj temelji na parodiji odnosov med narodi bivše Jugoslavije. DOGAJANJE V DOMU LIPA ŠTORSKI OBČAN Petra Lajlar DIŠALO JE PO PRAZNIKIH Tradicija je, da vedno, kadar se približujejo prazniki, zavihamo rokave in se lotimo pečenja domačega peciva. Pecivo smo pekli tudi v Domu Lipa. Pekli so stanovalci drugega in četrtega nadstropja ter stanovalci, ki se vključujejo v delovno terapijo. Dejstvo je, da se še vedno v prazničnih dneh radi razvajamo z vonjem po potici, orehovih rogljičkih - skratka piškotkih, ki nas spominjajo na dom, domačnost. Spekli smo kar štiri vrste peciva. Tako je dišalo po navadnih piškotih, narejenih z modelčki, janeževih upognjencih, rumovih kroglicah ter orehovih rogljičkih. Tako je bila velika noč za naše stanovalce slajša. Petra Lajlar 41 JUNIJ 2011 DOGAJANJE V DOMU LIPA ŠTORSKI OBČAN BARVANJE VELIKONOČNIH PIRHOV Barvanje velikonočnih pirhov je star običaj, s katerim ne samo verniki, temveč tudi tisti, ki ne praznujejo velike noči, pozdravijo pomlad in novo življenje. Jajca namreč simbolizirajo rodnost in novo rojstvo, v krščanskem izročilu pa pirhi predstavljajo Jezusovo ponovno vstajenje od mrtvih po tragičnem križanju. Stare običaje radi ohranjamo tudi v Domu Lipa in tako smo, kot se za pripravo velike noči spodobi, barvali jajca. Skozi zgodovino so si različne kulture in religije prilagodile različne barve, stile in metode barvanja. Večina je jajca vseeno okraševala v svetlih barvah, ki simbolizirajo pomlad. V Domu Lipa so stanovalci barvali jajca v teranu, zelenem čaju ter različnih drugih barvah. Petra Lajlar DIJAKI O POMLADI Pomlad vse bolj naznanja svojo prisotnost v cvetočem pomladanskem cvetju, v ptičjem petju in vse večji odprtosti človeka k zunanjemu svetu. Povsod nastaja novo življenje. O pomladi in veliki noči so veliko povedali tudi dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja iz Celja, ki so aprilsko dopoldne stanovalcem Doma Lipa polepšali z lepo besedo, s petjem, z igro in glasbo. Pripravili so tudi dva skeča, ki sta na obraz stanovalcev pričarala smeh. Petra Lajlar 42 JUNIJ 2011 ŠPORTNO-DRUŽABNE IGRE Še zadnji četrtek v maju je bil v znamenju športa in zabave v Domu Nine Pokorn v Grmovju, saj so bili organizatorji športnodružabnih iger stanovalcev domov celjske regije. Stanovalci Doma Lipa ter dva navijača so se pomerili v štirih igrah. Prva igra je bila balinanje, kjer niso bili uspešni. Pri naslednji igri »Kdo ima več vode v vedru?« so stanovalci Doma Lipa Štore dosegli drugo mesto. Sledila je tretja igra, kjer so metali žogice v vedro. Zadnja igra pa je bila miselna, saj so morali v najkrajšem času pravilno zložiti celjski časopis Novi tednik. Bili so zelo uspešni, saj so dosegli 4. mesto. Na tekmovanju se je pomerilo 13 domov celjske regije s svojimi stanovalci. Med posameznimi igrami so organizatorji poskrbeli, da so se tekmovalci dobro počutili. Ob koncu so uživali ob živi glasbi in tako so se lahko stanovalci naplesali in DOGAJANJE V DOMU LIPA ŠTORSKI OBČAN poklepetali z vrstniki ter spremljevalci domov. Petra Lajlar IZLET NA BREZJE V Domu Lipa Štore smo tudi letos organizirali izlet za stanovalce. Letos smo se dan pred dnevom mladosti odpravili na Brezje. Izleta se je udeležilo kar 28 stanovalcev ter 10 spremljevalcev. Pot nas je že zelo zgodaj vodila iz Štor proti Brezju. Po prihodu v ta znani romarski kraj smo se okrepčali z malico in se odpravili k maši. S svojo navzočnostjo na Brezju nas je počastil teharski župnik (ki redno opravlja maše v domu), g. Miha Herman, ki je prav tako pomagal pri maši. Zahvaljujemo se mu, da si je vzel čas in prišel na Brezje stanovalcem v čast. Po obisku maše smo se še sprehodili v okolici cerkve, kjer smo si ogledali razstavo jaslic ter si kupili spominke. Naslednja postaja so bile Begunje, gostilna pri Jožovcu (Avseniku), kjer smo imeli okusno kosilo. V Štore smo se vrnili ob 18. uri, malo utrujeni, a polni vtisov ter z željo po čim prejšnjem novem izletu. Petra Lajlar 43 JUNIJ 2011 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN 44 OHRANITI MAJ V SRCU Ko pišem te vrstice, se počasi poslavljam od meseca maja. Skušam ujeti še njegov odmev, zaobjeti bistvo njegovega sporočila, ohraniti kako toplo misel. Veliko je vsega. Ni mogoče vsega ohraniti, a ne bi bilo prav vsega izgubiti. Za župnijo in za župnika je mesec maj še posebno duhovno bogat, razgiban, pester, poln srečevanj, priprav in slovesnosti. Res je lep, a hkrati naporen. Za večino župnij je to tudi mesec prvega svetega obhajila in za mnoge tudi čas birme ali pa vsaj priprave na njo. Tudi v naši župniji je bilo tako. O majskem duhovnem dogajanju v župniji Teharje si preberite sosednji članek na tej duhovni stani. Moj pogled pa sega naprej. In kaj potem, ko v cerkvi ugasnejo luči, se posušijo praznični aranžmaji in se razdelijo fotografije in posnetki? Kaj ostane v nas in med nami? Kako ohraniti vso energijo, vero in ljubezen, ki je bila vložena v duše otrok in mladih? Iz našega veselja izvira skrb za naprej. Zdaj se šele pokaže pravi obraz vere in iskrenost našega sodelovanja in priprav. Duhovniki nenehno poudarjamo, da so zakramenti naša hrana za življenje. Bog sam jih po delovanju Cerkve deli zato, da bi mi svoje krščansko dostojanstvo lahko pokončno živeli v vsakdanjem ravnanju in da bi tja prinašali vero in vrednote poštenosti, iskrenosti, nesebičnosti ter obrodili sadove svetega Duha, ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestobo, krotkost, samoobvladanje … (Gal 5, 22). Saj vemo, da te vrednote v današnjem svetu še kako pogrešamo in si jih želimo. Morda pozabljamo, da smo kristjani še posebej poslani, da prinašamo te pogrešane dobrine v svoje okolje. Dobro čutimo, da to ni lahko, saj je veliko lažje le kritizirati druge in sam delati enako. Toda Bog nam deli v zakramentih svoje duhovne darove prav zato, da jih ne bi zakopali nekam globoko v sebe, ampak jih živeli. To ni le pobožna želja, to je naša dolžnost in kdor to nalogo zanemarja, postaja čedalje bolj suha mladika na Kristusovi trti. Sredi junija zaključujemo šolsko, pa tudi veroučno leto. Pri verouku smo se trudili v srca otrok in mladih sejati seme vere. Prosili smo starše, da pomagajo ustvarjati pogoje, da bi to drobno zrno vere lahko vzklilo in raslo. Bog mu bo dajal rast, če bomo mi dobro opravili vsak svojo nalogo. Lepo se zahvalim katehistinjam za njihovo pomoč, zavzetost in pričevanje vere. Prav tako izrekam hvaležnost in spoštovanje staršem, ki se iskreno trudite za rast vere svojega otroka in za vzgojo temeljnih vrednot, se zanimate za njegovo delo in vas ob nepravilnostih skrbi. A me boli, ker nekateri otroci neredno hodijo k verouku in k maši, ker nekateri starši svojega otroka le pripeljejo in odpeljejo, sami pa nič ne dajo na vero in učenje Cerkve. Otroke sicer še hočejo pripraviti do birme, v resnici pa jih kaj malo zanima njihova vera, njihova prihodnost in večnost. »Besede mičejo, zgledi vlečejo«, pravi slovenski pregovor. Krščanski starši so ob krstu svojih otrok sprejeli pomembno poslanstvo in dolžnost, da jih skrbno spremljajo in jih z lastnim zgledom in molitvijo podpirajo v njihovi mladi veri. Duhovniki, katehistinje in župnijsko občestvo le pomagamo pri uresničevanj te temeljne starševske naloge. Pred nami so počitnice. Naj bodo za vse lepe. Tudi tedaj si najdimo čas za sveto mašo, za molitev in dobro misel. Otrokom pa bomo skušali poglobiti in popestriti počitniške dni s počitniškim oratorijem, ki ga pripravljamo prvi teden v juliju na Teharjah. Lepo jih povabim. Vse dobro vam želim v poletnih mesecih, bodisi na dopustu ali doma. Miha Herman, župnik na Teharjah JUNIJ 2011 MAJSKO DOGAJANJE V ŽUPNIJI TEHARJE Maj je mesec, ko se narava končno prebudi iz zime, oživi in ozeleni ter zasije v vsej svoji spomladanski lepoti. Zato ga radi imenujemo najlepši mesec. Kristjani smo najlepši mesec posvetili Mariji, nebeški materi. Pravimo mu kar Marijin mesec, saj v tem času na poseben način razmišljamo o Mariji, jo častimo z različnimi pobožnostmi in prepevamo pesmi njej v čast. Majsko cvetje, še zlasti šmarnice, nas s svojo lepoto in belino ter prijetnim vonjem spominjajo na nedolžnost in svetost, h kateri nas vabi Marija. Že staro ljudsko Marijino pobožnost »šmarnice« imenujemo po majski cvetlici. V župniji Teharje smo se vsak večer zbirali k tej pobožnosti, šmarnicam, ki so skoraj (Foto: Jurij Rezar) slovenska posebnost. Prepevali smo čudovite Marijine pesmi, še zlasti litanije, v katerih častimo Marijo in se ji priporočamo z različnimi vzkliki. Prebirali smo zgodbo o mladi družini in ob tem razmišljali, da dobrodelnost in solidarnost nista nekaj, kar zadeva druge ljudi, ampak lahko v vsakdanjem življenju vsakdo izmed nas prispeva svoj kamenček v mozaik dobrote, saj med nami živi veliko ljudi, ki so v stiski in potrebujejo našo pomoč. Ob tem smo tudi spoznavali, da je prav v vsaki družini zelo pomembno odpuščanje, pogovor med družinskimi člani pa most do medsebojnega sožitja. Ob šmarnični pobožnosti smo v župniji imeli še dve pomembni slovesnosti. Osem otrok prvoobhajancev se je ob katehetski roki g. župnika Miha Hermana redno zbiralo in se resno ter odgovorno pripravljalo na zakrament sv. evharistije. Po temeljiti pripravi so tako smeli v nedeljo, 22. maja, prvič prejeti sveto obhajilo. V pesmi smo jim prepevali, da je Jezus na poseben način postal njihov novi prijatelj, zato je bil to zanje, za njihove družine in za vso župnijo pomemben praznik. Ob prvoobhajancih pa se je zbiralo skozi ves maj k šmarnicam, še zlasti pa k devetdnevnici, tudi šest birmancev. Tako z neposredno pripravo kot tudi z devetimi JUNIJ 2011 leti verouka so se pripravljali na zakrament sv. birme, ki so ga prejeli v nedeljo, 5. junija. Z zakramentom, ki jim ga je podelil celjski škof g. Stanislav Lipovšek, so bili potrjeni v veri, kar pomeni, da so vstopili v odraslo krščansko življenje. Na to pot so vstopili skupaj s svojimi botri, ki jih bodo spremljali z dobrim zgledom in molitvijo. Da bodo to pot odgovornega življenja res zmogli, so prejeli sedmere darove sv. Duha, ki so nam odraslim kristjanom pomoč v vsakdanjih situacijah in preizkušnjah življenja. Praznovanje sv. birme je bil pomemben dogodek za birmance, njihove družine in botre, predvsem pa za vso župnijo, saj smo ob tem slavnostnem dogodku v naši župnijski cerkvi tudi prvič uradno gostili novega celjskega škofa g. Stanislava Lipovška. Kot vrhunec majskega dogajanja pa smo 29. maja v cerkvi sv. Martina prisluhnili koncertu svetovno znane sakralne DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN glasbe. Priznani slovenski izvajalci so z globoko doživetim in kvalitetnim petjem ter igranjem poskrbeli za nepozaben glasbeni večer. Nastopila sta solista sopranistka prof. Andreja Zakonjšek Krt, basbaritonist Marko Fink, ubrano petje pa je z mojstrskim igranjem na orgle spremljal prof. Tone Potočnik. V bogatem in pestrem koncertnem programu smo lahko slišali odlične skladbe tako tujih kot tudi slovenskih skladateljev. V prvem delu koncerta so odmevale sakralne skladbe iz različnih oratorijev in oper, v drugem delu pa so zadonele slovenske in tuje Marijine pesmi. Koncert je bil dobrodelne narave, saj so bili zbrani prostovoljni prispevki namenjeni obnovi notranjosti cerkve sv. Ane na Vrheh. S tem dogodkom se je župnija Teharje pridružila tako prazniku krajevne skupnosti Teharje kot tudi prazniku občine Štore. Cvetka Rezar (Foto T&J Rezar) 45 UTRINKI IZ ŠOLE ŠTORSKI OBČAN INTERNI NASTOP FLAVTISTOV V petek, 20. 5. 2011, ob 18.00 uri, je bil v Gallusovi dvorani glasbene šole Celje interni nastop flavtistov pod mentorstvom Urške Hrovat. Nastopilo je 18 učencev različnih starosti in razredov celjske glasbene šole. Ob klavirju sta jih spremljali Katarina Arlič Leban in Simona Guzej. Glede na njihov javni nastop, ki je bil novembra lani, je bilo opaziti velik napredek. Pogovarjala sem se z njihovo mentorico Urško Hrovat in dvema nastopajočima: 1. Kako dolgo poučujete? Honorarno sem pričela poučevati že med študijem, sedaj pa skupno poučujem že 7 let. 2. Kdo vas je navdušil za ta inštrument? Moja mama je glasbenica, igra klavir in poučuje teorijo v glasbeni šoli Rogaška Slatina. Z njo sem veliko hodila po koncertih, kjer sem se navdušila nad flavto. 3. Koliko otrok učite letos? Letos učim 19 otrok, od tega eno srednješolko. 4. Kakšen je vaš vtis glede letošnje generacije? Ali se med otroki skriva kak skrit talent? To je težko reči, saj se prvo leto igranje razvija. Veliko je tehničnih podrobnosti na katere je treba paziti, predvsem na držo. Kasneje le-ta preide v rutino in se lahko bolj posvečamo glasbenemu izražanju. Sem Anja Sirk, hodim v 3. razred flavte. Nastopila sem s skladbo Berlinski karnevalski ples. Letos sem nastopila že drugič. Pred vsakim nastopom imam manj treme. Nekajkrat sem bila na koncertih, kjer sem se navdušila za flavto. Sem Maja Korošec, obiskujem 1. razred flavte. Nastopila sem že drugič. Danes sem imela malce treme, ker je bilo veliko poslušalcev. Igrala sem skladbo Veslanje, ob klavirju pa me je spremljala Simona Guzej. Za flavto me je navdušila mami, ker le-ta lepo zveni. Daša Dolenec 46 JUNIJ 2011 IGRIVA KOŠARKA V ŠTORAH V četrtek, 21. 4. 2011, je mlajše učence od 1. do 3. razreda obiskala ekipa animatorjev košarkarske zveze Slovenije, ki nam je predstavila »igrivo košarko«. Namenjena je otrokom med 4. in 9. letom starosti, saj so pravila igre prirejena tako, da ustrezajo tej starostni skupini. Učiteljice smo učence odpeljale na športno igrišče na Lipi, kjer je bilo že vse pripravljeno za igre po postajah. Najbolj pa sta učence navdušili maskoti Žogi in Žogica Koško, ki sta jih vseskozi nadvse zabavali. Izkušeni animatorji so se zelo potrudili in skušali učencem približati košarko na zanimiv in pester način. Učenci so bili navdušeni in zelo aktivni na postajah, ki so bile zanimivo oblikovane. Igre so izvajali po skupinah; z menjavanjem pa so vsi učenci sodelovali na vseh postajah. Animatorji so učence pri izvajanju iger in metih na koše budno opazovali in na koncu izbrali tri najboljše. V metu na koš so se pomerili še med seboj in tako smo dobili zmagovalca. UTRINKI IZ ŠOLE ŠTORSKI OBČAN Zmagovalna ekipa 1. razreda OŠ Štore Žogi in Žogica sta trem najboljšim podelila nagrade in za sodelovanje v športnem duhu čestitala tudi vsem drugim. Učenci so bili navdušeni in tisti, ki se želijo s košarkarsko žogo in košem bolje spoznati, se lahko priključijo ekipi igrive košarke, ki na naši šoli ta projekt že izvaja. Maja Lokmić ŠOLA V NARAVI Prišla je sreda in z njo pohod, na katerem smo najprej spoznali, da je bodika božje drevce, ki je zaščitena vrsta drevesa, in da so ptice stražarji gozda. Odkrivali in spoznavali smo živali, ki žive v mlaki. Obiskali smo cerkev in izvedeli pripoved o kmetu. Ta je na gori našel kipec Marije z Jezusom, ki je pomagal njegovi ženi ozdraveti. Popoldne smo se spet vozili s kolesi in delali vozle: ženskega, moškega, mornarskega in kavbojskega na tri načine. V ponedeljek zjutraj smo izpred naše osnovne šole z avtobusom krenili proti Dolenji vasi pri Čatežu. Ko smo prišli v dom Čebelica, smo najprej zložili vsa oblačila v omare in šli na sestanek, kjer smo se dogovorili, kako se bomo vedli v domu, da bo vsem lepo. Po kosilu smo odšli na travnik in si označili svoj prostor. To smo naredili z dolgo vrvico. Nato JUNIJ 2011 smo šli na pot, kjer smo spoznali kraj Čatež, ki je dobil ime po škratu Čatežu, ki je imel rad čisto vodo. V torek smo po zajtrku plezali po plezalni steni in se vozili s kolesi. Po kosilu smo odšli v gozd, kjer smo spoznavali različne živali. Na igrišču smo z loki streljali v tarčo. V četrtek dopoldne smo se v gozdu spremenili v slepe detektive in iskali predmete, na travniku smo se učili o preživetju v naravi, naučili smo se prižigati ogenj in peči jabolka. Popoldne smo s pomočjo sličic okoli doma iskali predmete in kasneje spoznavali zanimivosti o kranjskih čebelah. V petek smo na travniku iskali in risali rože ter se po poligonu vozili s kolesom. Po kosilu smo pospravili sobe in se odpravili proti domu. Maša Kačičnik, 4. a 47 UTRINKI IZ ŠOLE DAN ZEMLJE Dan Zemlje ŠTORSKI OBČAN NAŠ PLANET MOJA REKA NAŠA DREVESA Zemlja je okrogla, velika, po celem svetu se premika. Ima lepe doline, kotline in pisane rastline. Na njej je tisoče barv; vsi poskrbimo, da je ne izgubimo. Vije se reka, temna, zaspana kot noč, umazano rjava deroč. Zeleno svetila se je nekoč. Drevesa v našem vrtu stojijo, se sladko smejijo, sončne žarke lovijo. Lorena Nura, 5. b NARAVA Narava je pomembna, še posebej za ljudi, daje nam zavetje in prehrano za vse dni. Rastlina sebi sladkor tvori, nam pa daje čisti zrak. In če kdaj rastlin ne bo, tudi nas nič več ne bo. Val, ki se sreča z drevesom ob reki, označi ga z vrečko, plastičnim loncem, mnogo smetmi, človek jih v svoji nespameti odloži. Najlepša izmed vseh je smreka, a še lepša je njena obleka. Še pozimi je v njo odeta, zelena kakor poleti, ko nam sonček sveti. Bela breza zraven nje veje razteguje, prav nič se jih ne sramuje. Reka, postoj, pa nam zapoj! Dajmo, spremenimo umazan ta svet! Reka postane čista naj spet, ko očisti vsega se zla, naj spet odseva modrino neba. Maj Ribič, 5. a A meni najljubša je marelica, ki jo je oprašila drobna marljiva čebelica. Poleti nam okusne sadeže da, pozimi pa brez njih ostane in takrat pač jemo banane. Tinkara Žula, 5. a Alenka Zupanc, 5. b ONESNAŽEVANJE NARAVE POSKRBIMO ZA NARAVO Narava je privlačna stvar, ki zapelje vsakogar. Z naravo ravnaj lepo, kot z najlepšo pravljico! Narava lahko pokaže zobe, kadar ji delamo le še gorje. Rok Cvek, 5. b MOJA SLOVENIJA Slovenija je svet lepih gozdov, čistih voda in visokih gora. Tu živim in se vsakega dne veselim. 48 Klemen Gubenšek, 5. b Okolje onesnaženo je, zato očistiti ga treba je. Odpadke v koš za smeti bomo dali, ne pa jih v naravo metali. Če pipa odprta je, jo treba zapreti je. Ko plini iz dimnika gredo, zrak onesnažujejo. Kadar drevesa sekamo, živalim dom uničimo. Če v morje nafta zlije se, večina morskih živali umre. VARUJMO OKOLJE Naša država odločila se je, da odpadke ločevati mora se. Vsak dan odpadke ločujemo, s tem okolje varujemo. Papir v škatle zlagamo in ga na Simbio peljemo. Plastenke v kanto rumeno vržemo, z olupki sadja in zelenjave pa naše zajčke nahranimo. Zadnjič na sprehod v gozd smo šli, nobene rožice nismo utrgali, pa tudi hrupa nismo povzročali. Andraž Koštric, 5. a Vsi zdaj ponosni smo, da odpadke ločujemo. Maja Godicelj, 5. a JUNIJ 2011 VSEPOVSOD JE LJUBEZEN Ljubezni se ne kupi, niti ne proda; ljubezen je tista, ki pride iz srca! Ta verz nam pove, da ljubezni ne moremo kupiti, ker je bolj dragocena od denarja. Drugi del verza nam pove, da če jo imamo in če gre kaj narobe v ljubezni, je ne moremo kar prodati, saj je zelo dragocena in brez nje ne bi mogli živeti. Iz besedila pa izvemo tudi, da ljubezen pride le iz srca in da je ne moremo dobiti vsepovsod. Beseda »ljubezen« je izraz za močno čustvo, da imamo nekoga zares radi, da ga radi vidimo in da ga cenimo. TULIPAN IN VRTNICA Nekoč je živela vrtnica. Bila je najlepša na svetu, saj je imela lepe rdeče cvetove. Ko si jo pogledal, se ti je v očeh prikazala velika »mreža bleščic«. Bila je med kupom drugih vrtnic, ki pa niso bile tako lepe in se niso svetile. Roži so dali ime »Svetlikica«. Najraje je imela, ko so prišli otroci in rajali okoli nje. Veselila se je in plesala v ritmu vetra. Kadar je veter močno pihal, se je vrtnica zibala, plesala, rajala in se veselila. Kadar pa so se mimo parka vozili tovornjaki, se je skrila pod svoje cvetove in jokala. Nekega dne pa se je med njimi pokazal tulipan; rdeč in svetleč. Bil je prečudovit! Stal je zraven vrtnice. Ko sta se spoprijateljila, sta skupaj plesala in rajala. Čez sedem let sta se odpravila na pot proti morju. Prispela sta do plaže in tam zelo uživala. Vsi so ju gledali, saj sta bila nenavaden par. Vsi drugi pari so bili zvončki, trobentice, vijolice, mačice ... Žarela sta od lepote in ljubezni. Sklenila sta, da bosta pripravila zabavo. Prišlo je veliko rož. Pripravili so tekmovanje za najlepšo. Kdo mislite, da je zmagal? Seveda, vrtnica in tulipan! Od takrat sta najbolj znani roži na svetu. KONEC Menim, da je ljubezen vsepovsod. Ljubezen lahko čutimo do rastlin, konjičkov, družin, fantov, punc, živali ... Jaz imam rada družino, živali in rastline. So pa tudi stvari, ki jih nimamo radi, saj nam vse stvari pač ne ustrezajo. Brez ljubezni ne moremo živeti, če je ne bi bilo, ne bi bilo na Zemlji sreče. Zala Radšel, 5. a OŠ Štore Mentorica: Irena Kavka, prof. NEKOGA MORAŠ IMETI RAD LJUBEZEN JE POVSOD NEKOGA MORAŠ IMETI RAD VSEPOVSOD JE LJUBEZEN Če nekoga imaš rad, je to tako, kot bi imel grad. Ljubezen je povsod, tudi če greš čez plot, lepe misli ima, pa nikoli se ne igra. Ljubezen ne pozna meja. Nekoga moraš imeti rad, to drži in držalo bo. Če rad imaš človeka, ne pozabi na živali. Nekoga moraš imeti rad, to zahteva srce. Ljubezen in prijateljstvo sta velik dar in tega ne smeš izgubiti, ker ga ne dobiš zlahka nazaj. Videla sem ljubezen, a hkrati je to bolezen. Vrtela se je in okužila me je. Popila sem jo in spoznala, kaj je to ljubezen, a rekla bi, da to ni bolezen. Ta grad bi bil sestavljen iz ljubezenskih vezi, ki naredi srčke tri. Ti trije srčki so mali otročički, ki iz ljubezni prerastejo v poslušne otroke. Ti otroci ponovijo vso zgodbo od začetka do kraja. A v tej zgodbi ni kraja ali začetka se kar zgodi, na en, dva, tri. Valentinovo je dan zaljubljenih žena. Na gregorjevo se ptički ženijo, ljubezen je tudi to. UTRINKI IZ ŠOLE ŠTORSKI OBČAN V trenutku sem se zaljubila. V koga? Nosoroga. Anja Sirk, 4. a Ko zaljubljen si do dna, si zapoješ tralala, z mrzlo vodo se poliješ in za posteljo se skriješ. Maša Volavšek, 4. b Tamara Šumej, 4. b Marcel Lubej, 4. a 49 JUNIJ 2011 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN Kovinar v 3. SNL - vzhod Ob koncu prvenstva Kovinarji še vedno v borbi za tretje mesto. Za nogometaše Kovinarja se končuje še ena sezona v 3. slovenski nogometni ligi. Po odličnem začetku so igralci nekoliko popustili, vendar so še vedno v boju za visoko tretje mesto. 50 Do konca letošnje sezone sta ostali še dve koli. Kljub precej izenačenem prvenstvu je na dnu razpredelnice dokončno jasno, da se v nižji rang tekmovanja seli ekipa iz Šentjurja, ki je še pred dvema sezonama nastopala v drugi slovenski ligi in v tistem času pometla s tretjeligaško konkurenco. To je še ena potrditev razmišljanja, kako malo je v slovenskem nogometnem prostoru potrebno, da klub, ne glede na vsakodnevno delo in prizadevanje številnih prostovoljcev, hitro zaide v težave. Zato gre Kovinarjem ob tem dejstvu še enkrat vsa pohvala za uspešno delu v klubu. Kovinarji bodo sezono končali v najslabšem primeru na šestem mestu, z malo sreče in dobro igro v preostalih dveh krogih pa so lahko tudi tretji, kar bi bilo za to generacijo velik uspeh. Vsekakor pa že sedaj lahko govorimo o uspehu vodstva kluba, ki navkljub ogromnim težavam uspešno krmari v tretji slovenski ligi. Vrh lestvice zasedata vsekakor najboljši ekipi letošnjega prvenstva, vodilni Odranci in drugouvrščeni Celjani (Simer Šampion). Celjani so že drugo leto v podobni situaciji, ko jim bo očitno zmanjkalo samo malo za osvojitev naslova prvaka lige. Ali je potrebno med njima iskati tudi bodočega drugoligaša, pa bodo očitno odločali še drugi dejavniki, ne samo končni položaj na lestvici. Sicer pa so Kovinarji kot del Športnega društva Kovinar Štore dosegli enega svojih največjih uspehov v novejši zgodovini. Srečanje 18. kroga letošnjega prvenstva so namreč na domačem stadionu Lipa v Štorah odigrali proti Dravogradu pred novo tribuno. Ta infrastrukturni šporni podvig ima toliko večjo težo zaradi dejstva, da so bila sredstva zagotovljena s strani občine Štore v časih, ko se večina športnih društev sooča z ogromnimi težavami že pri vzdrževanju obstoječe infrastrukture. S tem dejanjem so vodilni v občini Štore omogočili, da lahko Kovinar nemoteno deluje tudi v nadaljnjih sezonah. Naj spomnimo, da je nad klubom 'visel' težak opomin NZS zaradi dotrajane tribune, ki je postajala nevarna za obiskovalce športnih dogodkov na stadionu Lipa. Morda ni bilo dovolj znano, da je Kovinar že več let nastopal v ligi s posebnim dovoljenjem vodje tekmovanja in se je pogoj za ponovno licenco iztekal s koncem letošnjega prvenstva. Še nekaj podatkov o tribuni. Na njej je prostora za 638 obiskovalcev, grajena je tako, da jo je s preprostim posegom mogoče razširiti v levo in desno stran. Njena trenutna postavitev je nekoliko nenavadna, saj ne stoji pravokotno na sredino terena, kar seveda nakazuje na bodoči razvoj športnega objekta. Z obnovitvijo travne površine bo seveda tribuna spet na takšnem mestu, kot mora biti. To pa je že zgodba za sezone, ki prihajajo. Za letos pa lep pozdrav, vaši Kovinarji! Aleš Korošec, NK Kovinar Nova tribuna dan pred otvoritvijo Lestvica v 3. SNL - vzhod 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Odranci Simer Šampion Kovinar Štore Tromejnik G-Kalamar Čarda Koroška Dravograd Malečnik Stojnci Grad Paloma Aha Emmi Bistrica Zreče Tehnostroj Veržej Šentjur O 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 Z 17 15 11 11 10 10 9 9 7 8 7 6 8 5 P 3 4 8 8 7 7 11 11 9 11 12 11 15 16 N 4 5 5 5 7 7 4 4 8 5 5 7 1 3 DG 61 59 40 36 36 43 34 37 34 30 37 20 43 28 PG 29 23 35 33 29 41 42 46 38 34 43 31 58 56 GR 32 36 5 3 7 2 -8 -9 -4 -4 -6 -11 -15 -28 T 55 50 38 38 37 37 31 31 29 29 26 25 25 18 JUNIJ 2011 TURNIR V MALEM NOGOMETU V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA 18. 6. 2011 na igrišču na Lipi v Štorah DENARNI SKLAD ŠPORT ŠTORSKI OBČAN 650,00 EUR Osnovne informacije Vabimo Vas, da se 18. 6. 2011 udeležite turnirja v malem nogometu v Štorah. Organizator turnirja je društvo malega nogometa Sokoli iz Štor. Pričetek turnirja bo ob 9. uri. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Okrepčali se boste lahko kadarkoli med turnirjem, nudili vam bomo celotno gostinsko ponudbo. Parkirni prostori bodo urejeni, in sicer boste avtomobile lahko pustili pred pošto v neposredni bližini igrišča. Vso morebitno prtljago boste lahko zaupali nam in jo po koncu turnirja dvignili. Ker bo turnir potekal sorazmerno hitro in med posameznimi tekmami ne bo večjih premorov, bo igrišče za ogrevanje posebej pripravljeno, tako da boste tekme začeli ogreti. Vse ostale informacije lahko dobite na naslednji telefonski številki: Oki 070/848-278, Matjaž 041/674-095, Jure 041/646-678, jure.franulic@storkom.si Prijavnine Omejitve pri prijavninah ni, torej se lahko na turnir prijavijo vse ekipe, ne glede na starost oziroma izvor igralcev. Zaradi boljšega pregleda ekip lahko ekipo prijavite na zgornjo telefonsko številko, en dan pred turnirjem ali prej pa lahko tudi plačate prijavnino. Prijavnine bomo sprejemali tudi na dan turnirja do 8.45. Prijavnina znaša 40 eur. Nagrade Najboljše ekipe turnirja bodo bogato nagrajene. Nagradni sklad turnirja je 650 eur. Denarno bomo nagradili najboljše tri ekipe, najboljšega vratarja in igralca pa s praktičnimi nagradami. 1. mesto 2. mesto 3. mesto Igralec Vratar Skupaj Denarna nagrada 350 eur 200 eur 100 eur Dodatno PRAKTIČNE NAGRADE PRAKTIČNE NAGRADE 650 eur Sistem Sistem tekmovanja bo seveda precej odvisen od števila sodelujočih ekip. Vendar smo ne glede na to izdelali šablono, po kateri bo potekal sistem tekmovanja, ne glede na to, koliko ekip bo prijavljenih. Prepričani smo, da smo izbrali najatraktivnejši in najbolj prijazen sistem tekmovanja tako za gledalce kakor za tekmovalce. V vsakem primeru se bodo za prvi krog tekmovanja žrebale skupine po tri ekipe, od katerih se bo prvouvrščena neposredno uvrstila v drugi krog, v drugi krog pa se bo uvrstilo tudi nekaj najbolje uvrščenih drugouvrščenih ekip, odvisno od števila skupin. Od drugega kroga naprej bomo igrali po knock out sistemu, vse do finalnega obračuna. Vsi termini tekem bodo znani takoj po končanem žrebu in na oglasni deski med turnirjem. Pravila Tekme se bodo igrale po naslednjih pravilih: • igralni čas je 2×10 minut, • število igralcev v ekipi je 4 + vratar, • ekipa ima pravico zahtevati 1 enominutni time out, • vratar lahko prav tako igra, s tem, da ima lahko žogo v nogah samo 4 sekunde, • vratar ima možnost vreči žogo čez sredino igrišča. Ostala pravila so nespremenjena. Podrobnejše informacije boste dobili pred pričetkom turnirja pri vodji turnirja. Ostale informacije Zaželeno je, da ima vsaka ekipa s sabo dva kompleta dresov različnih barv zaradi lažjega prepoznavanja in lažjega dogovora med nasprotniki. IGRA SE NA LASTNO ODGOVORNOST! JUNIJ 2011 51 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE VPISUJE NOVE ČLANE v društvo in njegove organizacijske oblike - KLUBE NOGOMET - šport mladih: • starostne skupine: 6 - 8 let, 8 - 10 let, 10 - 12 let, 12 - 14 let in starejši, • možnost vpisa: vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure na stadionu oz. v klubskih prostorih, • vpis poteka vse do 23. junija 2011, ko bodo oblikovane posamezne sekcije za tekmovalno sezono 2011/12, • pričetek vadbe v avgustu 2011. O natančem datumu boste starši pravočasno obveščeni. BALINANJE: • vpis vseh, ki vas veseli ta šport in imate interes za aktivno vadbo, je mogoč o vsak TOREK in PETEK od 17. do 19. ure na balinišču. TENIS: • informacije, možnost vpisa, nakup nalepk: o vsak dan od 8. ure dalje v BIFE-ju KEGLJIŠČE. ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE - TENIŠKI KLUB zbira prijave interesentov za začetni tečaj tenisa za otroke v starosti od 8 do 12 let. Prijave vsak četrtek od 18. do 19. ure v klubskih prostorih na stadionu, vse do 23. junija 2011. V primeru zadostnega števila prijav bo po končanem vpisu sklican razgovor s starši zainteresiranih otrok (pričetek tečaja, termini, cena ipd.) VABLJENI! ŠD KOVINAR ŠTORE 52 JUNIJ 2011 ŠTORSKI OBČAN KOLEDAR DOGODKOV DRUŠTEV OBČINE ŠTORE 2011 ORGANIZATOR PRIREDITVE ŠD Laška vas Društvo upokojencev Štore Karate klub Štore Veterani PD Železar Štore ŠD Laška vas PD Železar Štore PD Železar Štore PD Železar Štore ŠD Laška vas PD Železar Štore PD Železar Štore DOGODEK Turnir v nogometu Letno srečanje društva upokojencev Štore Pohod na Svetino Počastitev 20. obletnice vojne za Slovenijo Pohod ob prazniku občine Štore Kolesarjenje Raduha Peca Pokljuka, Kredarica, Sedmera jezera Spretnostne igre Pokljuka, Kredarica, Sedmera jezera Krim KDAJ 12. 6. 2011 18. 6. 2011 24. 6. 2011 junij 2011 junij 2011 16. 7. 2011 2. 7. 2011 16. 7. 2011 5.-7. 8. 2011 27. 8. 2011 28. 8. 2011 3. 9. 2011 KJE Žlajfa kulturni dom Štore Vrunčev dom Svetina / Štore Žlajfa Štore Štore / Žlajfa / / KONTAKT 040/897 577 03/57 70 111 031/383 856 040/614 330 041/927 370 040/897 577 041/927 370 041/927 370 041/927 370 040/897 577 041/927 370 041/927 370 Organizator si pridržuje pravico do možnosti spremembe programa. 54 JUNIJ 2011