Poštnina plačana gotovini.
ZBODI
REVIJA-NOVE ZBOROVSKE-GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC
1933
LETNIK IX • ¿TEV- 4
<o Uj

HRANILNICA LJUBLJANSKA
v LJUBLJANI
PREŠERNOVA ULICA 3
s PODRUŽNICO
na Miklošičevi cesti št. 13
je največja regul ativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad 430,000.000 dinarjev, rezervnih zakladov pa nad 10,000.000 dinarjev.
Za pupilne naložbe ima sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo.
Uradne ure Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel
za stranke so	,.r 1 .V ,1 v . . t ji-i i	•
od 8. do 12.	opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti.
Telefon centrale št. 20-16 in 26-16, podružnice št. 23-67. Poštni čekovni račun centrale štev. 10.533, podružnice štev. 16.138.
«
ZBORI»
revija nove zborovske glasbe. Izhaja deveto leto. Naročnina za Jugoslavijo za leto 1933.
Din SO-—. Partiture vseh v „ZBORIH" priob-čenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani.
«
ZBORI»
revija nove horske glasbe. Izlazi devetu godinu. Pretplata za Jugoslaviju za 1933. godinu
Din SO-—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" izašlih kompozicija mogu se dobiti kod uprave revije po ceni od Din 1*— za 2 stranice.
Najugodneje kupite
Telefon nogavice, rokavice, srajce, naramnice, 29-18 ovratnike, kravate, trikotperilo, dišeča mila, čipke, svilnate trakove in vezenine, DMC-prejce, vse potrebščine za čevliarfe, šivilje in krojače
samo pri tvrdki
Josip Petelinc, ljubljana
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi
USTANOVLJENO LETA 1806.
RUDOLF VVARBINEK
TOVARNA
ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA ULICA S. in RIMSKA CESTA 2.
Pattnl
». 40.176.
Popravila te izvriojejo točno In osno, tudi na obroki.
GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje Zorko Prelovec, upravlja jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna
d. d. v Ljubljani, predstavnil; Miroslav Ambrožič, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore»: za kraljevino Jugoslavijo 5o Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira
Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe <Maribor> Štev.
poštno-čekovnega urada 12.134
LJUBLJANA
1. avgusta 1933
Očka moj je delavec
(Rudarska.)
Očka moj je delavec.
V	rovih črnili dan na dan koplje premog in domov vrača se ves mrk, bolan.
Vsak dan znova poslovi se od mene. preden gre. Če še kdaj se vrne živ k nam domov — nikdar ne ve.
V	rovih črnih solnca ni. ni veselih src in sanj;
v rovih črnih smrt preži vsepovsod zahrbtno nanj --
Očka moj je delavec. Drugim koplje črn zaklad, srečne in brezskrbne dni — sebi grob. bridkost in glad.
Matej Hubad
(Povodom 40letnega kulturnega dela. Gradivo zbral Ivo Peruzzi po jubilantovih podatkih.)
(Konec.)
5. januarja 1902. Koncert v proslavo 60letnice skladatelja Antona Dvoraka, častnega člana Glasbene Matice, v veliki dvorani Narodnega doma. Sodelovali so: Fran Pacal, operni pcvec na Dunaju, Mira Devova, pevski zbor Glasbene Matice in godba 27. pešpolka, pomnožena s člani Glasbene Matice. Izvajale so se izključno A. Dvofakove skladbe:
Divja žena. Simfonična pesem za veliki orkester. Arija za tenor iz opere «Dimitrij». Pel Franc Pacal. Carneval. Ouvertura za veliki orkester. Namenjeno je nama.
Zadnja želja. Dueta. Pela sta Devova in Pacal. Golobek. Simfonična pesnitev za veliki orkester. Pesmi (Pacal).
a)	Padle so pesmi v dušo mi. Mešani zbor a capella.
b)	149. Psalm za mešani zbor in orkester. Pel pevski zbor Glasbene Matice.
10. maja 1902. V dvorani Narodnega doma v korist fondu za nakup novega koncertnega klavirja. Sodelovali so: Fer-jančičeva, Marija Moosova, Olga Plautzova, Pavla Rozmanova (klavir), Josip Prochazka (pianist in učitelj), pevski zbor Glasbene Matice in orkester 27. pešpolka. Spored: Križkovski: Utopljenka, moški zbor. Dr. G. Ipavec: Tiček. Dr. G. Krek: Vabilo.
Dr. A. Švab: Devojčici moji. Mešani zbori. Prvikrat izvajani.
Gerbič: Gondolirjeva pesem, četveroglasni ženski zbor. Thierfelder: Iz Zlatoroga. Ovila noč krog belih je kron. Mešani zbor s spremljevanjem klavirja. Pet točk orkestra. Trije solopevski nastopi. 3. decembra 1902. Koncert v dvorani Narodnega doma. Sodelovali so: Mira Devova, Marija Glivarčeva, Adolf Dobrovolny, Janko Kersnik, Ivan Završan, Anton Deč-man, pevski zbor Glasbene Matice in orkester 27. pešpolka.
Spored: Zlatorog, planinska pravljica. Spesnil Baumbach. Za zbor, soli in orkester zložil Albert Thierfelder. 18. januarja 1903. Koncert v dvorani Narodnega doma. Sodelovali so: MagdaDvorakova (koncertna pevka iz Prage), Marija Heritesova (violinistka iz Prage), Josip Prochazka (klavir).
Spored: Ena violinska točka, dve pevski točki. A. Dvorak: Tolažba, Ujeta, Prstan. Moravski dvospevi.
Pel ženski zbor Glasbene Matice. Violinska točka. Foerster: Povejte ve planine. Nedved: Pod oknom, moški zbor Glasben Matice. Trije samospevi. 7. marca 1903. Dvorana Narodnega doma. Ruski koncert. Izvajali: Marija Ivanovna pl. Gorlenko-Dolina, primadona carske opere v Petrogradu, Marija Nedbalova iz Prage (klavir), moški zbor Glasbene Matice. Spored: Scena Vanje v samostanu, iz opere «Življenje za
carja». Pela Gorlenko-Dolina. O. Nedbal: Valse. Menuet. Marija Nedbalova (klavir). Čajkovski: Romanca Pavline iz opere «Poljub». Rimski-Korsakov: Pesem Ljelova iz opere «Sneguročka».
Pela Gorlenko-Dolina. Dr. Bruckner: Sen in resnica, moški zbor Glasbene Matice.
Šest samospevov. Pela Gorlenko-Dolina. Ena klavirska točka. (Nedbalova.)
22.	aprila 1903. Hartmannov oratorij sv. Frančiška v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Izvajali: Pevski zbor Glasbene Matice (160 pevcev in pevk) in pomnoženi vojaški orkester pod osebnim vodstvom skladatelja P. Hartmanna, ki je prišel iz Rima.
23.	aprila 1903. Ponovitev oratorija sv. Frančiška v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
25. aprila 1903. Tretja ponovitev Hartmannovega oratorija sv. Frančiška pod vodstvom P. Hartmanna v Uršulinski cerkvi v Ljubljani. 12. marca 1904. Koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Izvajali: Stanislav Orželski (tenor slovenske opere), Josip Prochazka (pianist), pevski zbor Glasbene Matice in godba 27. pešpolka, pomnožena z nekaterimi člani Glasbene Matice.
A. Foerster: Povejte ve planine, moški zbor.
A. Nedved: Pod oknom, moški zbor. Tenor solo je pel
dr. P. Kozina, član pevskega zbora. Dve klavirski točki (Prochazka). Trije samospevi (Orželski).
Scherzo za veliki orkester. Andante za veliki orkester. Ena klavirska točka (Prochazka). 12. marca 1904. A. Lajovic: Gozdna samota, za ženski zbor in orkester. Izvajal ženski zbor Glasbene Matice. Trije samospevi (Orželski). A. Dvorak: Slovanski ples št. 8. Orkester. Lajovic: Zacvela je roža, Pesem starca, Serenada. Pel
Orželski. Šest mešanih zborov a capella. Dr. G. Ipavec: Tiček (narodna). Dr. Krek: Vabilo.
Lajovic: Večerna pesem, Bolest kovač, Napitnica. 14. maja 1904. Koncert v veliki dvorani Narodnega doma v korist penzijskemu fondu. Izvajali: Ana Kilarjeva, Vida Prelesnikova, dr. Gvido Sernec, Niko Štritof, šolski dekliški zbor Glasbene Matice, pomnožen z oddelkom ženskega zbora Glasbene Matice , orkester 27. pešpolka. Spored: Dvorak: Slovanski ples št. 4. Orkester. Dve violinski točki (Vida Prelesnikova, klavir). Violina-klavir (Niko Štritof, Prelesnikova). Schubert: Simfonija v h-molu, dva stavka. Orkester. Dva samospeva (dr. Gvido Sernec).
A. Dvorak: Slavnostni spev za mešani zbor in orkester. Pel mešani zbor s spremijevanjem orkestra. (Zadnja Dvorakova skladba za zbor in orkester.) 16. julija 1904. Slavnostni koncert v veliki dvorani Narodnega doma na čast slovanskim gostom ob praznovanju 40letnice ljubljanskega Sokola. Izvajal pevski zbor Glasbene Matice. Spored: Hajdrih: Hercegovska, mešani zbor. Foerster: Ljubica, mešani zbor. D. Jenko: Strunam, moški zbor. Dr. Krek: Vabilo.
Lajovic: Bolest kovač, Napitnica. Mešana zbora. Slovenske narodne pesmi: Je pa davi slanca pala, Prišla je miška, Pod oknom, Bratci veseli vsi, Škrjanček poje, žvrgoli. Mešani zbori. Harmoniziral M. Hubad. 16. julija 1904. Veliki koncert Glasbene Matice ob priliki II. slovenskega vsesokolskega zleta v dneh 16., 17. in 18. julija.
Spored: Hajdrih: Hercegovska, moški zbor. Foerster: Ljubica, mešani zbor. Nedved: Nazaj v planinski raj. D. Jenko: Strunam, moški zbor. Dr. Krek: Vabilo.
Lajovic: Bolest kovač, Napitnica. Mešana zbora. Slovenske narodne pesmi v Ilubadovi harmonizaciji: Je pa davi- slanca pala, Miška, Luna sije, Bratci veseli vsi, Škrjanček poje, žvrgoli. 3. novembra 1904. Pevski nastop na častnem večeru ob proslavi 70letnice dr. Karla Bleiweisa viteza Trsteniškega v veliki dvorani Narodnega doma. Pevski zbor je nastopil s sledečimi točkami: Dr. G. Ipavec: Savska, moški zbor. A. Nedved: Pod oknom.
A.	Hajdrih: Hercegovska, moški zbor.
8. januarja 1905. Koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Izvajali: Mira Devova, Julij Betetto, J. Kraus, pevski zbor Glasbene Matice, orkester 27. pešpolka, pomnožen s člani Društvene godbe in Glasbene Matice. Spored: Zd. Fibich: Pomladna romanca, za soli, mešani zbor in orkester. Sopran solo Mira Devova, bas solo Julij Betetto.
B.	Vendler: Zvesta ljubica, moški zbor. Ena točka za violončelo (Kraus).
V.Novak: Nesrečna vojna, balada za mešani zbor in orkester.
St. Mokranjac: Srbske narodne pesmi iz Ohrida, mešani
zbor a capella. A. Dvorak: Slavnostni spev, mešani zbor in orkester. (Zadnja skladateljeva zborovska skladba.) 25. in 26. marca 1905. Koncert pevskega zbora v Trstu. 25. marca 1905. ob 8. uri zvečer. Prvi koncert pevskega zbora Glasbene Matice v gledališčni dvorani Narodnega doma v Trstu. Sodelovali so: Mira Devova, Julij Betetto, pevski zbor Glasbene Matice.
Spored: A. Hajdrih: Hercegovska, moški zbor.
Slovenske narodne pesmi v Hubadovi harmonizaciji: Je
pa davi slanca pala. Luna sije, Miška. A. Foerster: Ljubica, balada za mešani zbor a capella. Štirje samospevi. Pela Mira Devova. A. Foerster: Povejte ve planine, moški zbor. Dr. Krek: Vabilo.
A. Lajovic: Bolest kovač, Napitnica. Mešana zbora a capella.
St. Mokranjac: Srbsko-makedonske narodne pesmi iz
Ohrida, mešani zbori a capella. P.L.Čajkovski: Arija kneza Gremina iz opere cEvgenij
Onjegin». Pel Julij Betetto. Slovenske narodne pesmi: Dev: Meglica, mešani zbor. Hubad: Bratci veseli vsi; Ljubca, povej, povej; Škrjanček
poje, žvrgoli. Mešani zbori. Nedved: Nazaj v planinski raj, mešani zbor a capella.
26. marca 1905. ob 4. uri popoldan. Drugi koncert v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu.
Spored: Zd. Fibich: Pomladna romanca, za sopran, bas in mešani zbor in orkester. Sopran solo Devova, bas solo Julij Betetto. Foerster: Ljubica, balada za mešani zbor a capella. Slovenske narodne pesmi v Hubadovi harmonizaciji: Je
pa davi slanca pala, Miška, Luna sije. Mešani zbori. Dr. G. Krek: Vabilo.
Lajovic: Bolest kovač, Napitnica. Mešana zbora. V.Novak: Nesrečna vojna. Balada za moravske narodne
pesmi za mešani zbor in orkester. St. Mokranjac: Srbsko-makedonske narodne pesmi iz
Ohrida, mešani zbori a capella. Slovenske narodne pesmi v Hubadovi harmonizaciji: Bratci veseli vsi; Ljubca, povej; Škrjanček; Dev: Meglica.
A. Nedved: Nazaj v planinski raj, mešan zbor a capella. A. Dvorak: Sklepni zbor I. dela oratorija «Sv. Ljudmile» za mešani zbor in orkester.
10. septembra 1905. Slavnostne prireditve ob odkritju Prešernovega spomenika.
Ob 11. uri dopoldne so pela ljubljanska pevska društva pod vodstvom Mateja Hubada Nedvedovo kantato: Slava Prešernu. Po končanem odkritju so zapela ljubljanska pevska društva po Mašku uglasbeno Prešernovo pesem: Strunam.
14. januarja 1906. V dvorani Narodnega doma velik oratorij-ski koncert. Sodelovali so: Henrieta Kuryjeva, koncertna pevka z Dunaja, Jan Ourednik, operni pevec slovenskega gledališča, pevski zbor Glasbene Matice in orkester pešpolka št. 27, pomnožen s člani Glasbene Matice. Izvajal se je Canticum canticorum ali Visoka pesem kralja Salomona. Bibliška kantata v treh delih; za bariton, sopran, zbor in orkester zložil Enrico Bossi. Ženin (Kristus), bariton. Nevesta (Sveta cerkev), sopran.
17. januarja 1906. Ponovitev oratorijskega koncerta Canticum canticorum v veliki dvorani Narodnega doma.
2. februarja 1906. Druga ponovitev oratorijskega koncerta Canticum canticorum.
12. maja 1906. Koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Sodelovali so: Karel Jeraj, član orkestra dvorne opere, Josip Prochazka, pianist, pevski zbor Glasbene Matice in oddelek moškega šolskega zbora. Spored: dr. G. Ipavec: Oblaček. E. Adamič: Franica.
H. Vogrič: Lahko noč. Moški zbor Glasbene Matice in oddelek moškega šolskega zbora. Ena violinska točka (Jeraj-Prochazka). Vozle rečki, vozle mostu. Ruska narodna za mešan zbor,
harmoniziral Liadov. Dev: Zarja, mešani zbor.
St. Mokranjac: Kožar. Srbsko-makedonski mešani zbor.
Pevski zbor Glasbene Matice. Dve klavirski točki (Prochazka).
A. Kirchl: O j, čudovito krasna je! Peteroglasni moški zbor
Glasbene Matice in oddelek šolskega moškega zbora. Ena violinska točka (Jeraj-Hofmeister). Prochazka: Ljubezen. Prochazka: Tzpremenjeno srce.
Brahms: Dekle. Besede po srbski narodni pesmi. Mešani
zbor Glasbene Matice. J. Herbeck: Radost — ljubici! Mešani zbor. Pel pevski zbor. Vse pevske skladbe so se izvajale prvič.
12.	novembra 1906. Koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Sodelovali so: Ševčikov kvartet, pevski zbor Glasbene Matice, J. Prochazka (klavir).
Spored: Mozartov komorni kvartet v b-duru, štirje stavki. Ena violinska točka s spremljevanjem klavirja. Dve točki za violončelo s spremljevanjem klavirja. Mokranjac: Kožar, srbsko-makedonski mešani zbor. Prochazka: Ljubezen, mešani zbor. Pel pevski zbor. A. Dvorak: Komorni kvartet v f-duru, op.96, štirje stavki.
13.	januarja 190?. V veliki dvorani Narodnega doma ljudski koncert. Sodelovali so: Josipina šušteršičeva (sopran), Angela Maličeva (alt), Ernest vitez Cammarota, operni pevec iz Zagreba (tenor), Julij Betetto, operni pevec (bas), pevski zbor Glasbene Matice in orkester 27. pešpolka, pomnožen z nekaterimi člani Glasbene Matice. Spored: A. Foerster: Turki na Slevici, za soli, zbpr in
orkester. Prvič izvajana skladba. Izvajal pevski zbor Glasbene Matice in zgoraj omenjeni solisti. Trije samospevi za tenor (Cammarota). L. Hudovernik: V celici (Julij Betetto). St. Premrl: Lilije, mešani zbor.
Bendl: Švanda dudak, narodna pravljica za soli. mešani zbor in orkester. Tenorski, basovski in sopranski solo.
(Dalje sledi.)
Naši skladatelji
Bučar Danilo se je rodil dne 8. junija leta 18%. v Črnomlju. Prvi pouk v glasbi sta mu dala oče, t Julijin brat julij, na gimnaziji v Novem mestu je prejemal glasbene nauke pri orgelskem mojstru t Ignaciju Hladniku, nato je pa študiral glasbo sam. — Prve kompozicije je napisal kot deček za tamburaški zbor, pozneje nekaj za orkester, več moških zborov na besedila Viktorja Markiča, okoli 50 kupletov, lani pa opereto «Študentje mi smo», ki so jo z velikim uspehom uprizarjali na Šentjakobskem odru. Bučar je uradnik OUZD. V krog naših sotrudnikov se je srečno uvedel z danes objavljenimi lahkimi pesmicami, ki jih bodo moški zbori gotovo radi prepevali. Pozdravljen!
Novosti
Premrl Stanko: Bolhač, samospev s klavirjem. — Pavčič Josip: Dve uspavanki. Dva samospeva za sopran s klavirjem.
—	Pavčič Josip: Pred durmi. Samospev s klavirjem. — Gerbič Fran: Pojdem na prejo... Samospev s klavirjem. — Skladbe je izdala ljubljanska Glasbena Matica in se pri nji naročajo. Za naše soliste so deloma nove, deloma ponatisi iz prejšnjih njenih zbirk. Vsakdo jih bo pozdravil in prepeval. Ni jih torej treba posebej priporočati.
Jakob Gallus-Petelin: I ni pet um inimicorum, tridelni mešani zbor. Opus mus. XXXII. — Jakob Gallus-Petelin: Ubi Plato? Osmeroglasni mešani zbor. Opus mus. LXVI, II. pars.
—	Jakob Gallus-Petelin: Madrigal Ecce, quomodo moritur iustus. — Palestrina: O bone Jesu. Mešana zbora. — Z izdajo klasičnih del našega Gallusa-Petelina in Palestrinovega ma-drigala cO bone Jesu» je Glasbena Matica gotovo uspela. Skladbe je sama izvajala na svojih koncertih, lotili bi se jih pa lahko tudi naši večji mešani zbori. Naročajo se pri Glasbeni Matici v Ljubljani. Cena ni visoka. Priporočamo!
Dr. Miloje Milojevič: Miizičke študije i članci. Druga knjiga. Izdanje Gece Kona. Knjige, žal, v oceno nismo prejeli in ne moremo o njej poročati.
Dr. Miloje Milojevič: Muzika i pravoslavna crkva. Knjige v oceno nismo prejeli.
Fran Lhotka: Dvije hrvatske rapsodije. Sljepačka. Za vijolino in klavir. — Blagoje Bersa: Po načinu starih «Airs de ballet», izdanje Hrvatskega glasbenega zavoda. — Ferdo Livadič: Dva scherza v priredbi Svetislava Stančiča. Izdanje Hrvatskega glasbenega zavoda. Tudi teh izdaj uredništvo «Zborov» ni prejelo v oceno.
Razno
Slovensko pevsko društvo «Triglav» v Merlebachu (Lorena) v Franciji nam je pisalo pismo z željo, da mu pošljemo partituro narodne pesmi «Adijo pa zdrava ostani». To se je zgodilo. Tajnik društva Ivan Mav nam pa sporoča tole:
Zbor «Triglava».
«Zbor .Triglava' šteje 26 pevcev rudarjev, v njem so Kranjci, Štajerci, Korošci in Primorci. Dežela, v kateri živijo, je bila do prevrata popolnoma nemška, saj je komaj 11 km doSaar-briickna. Pojo slovenske pa tudi nemške pesmi. Društvo je praznovalo julija obletnico ustanovitve s pevskim koncertom, na katerem je nastopilo 16 pevskih društev tudi posamezno. Uspeh proslave je bil veličasten. Njihov pevovodja je tukajšnji domačin Evgen D i o m, ki ovlada nemški, francoski in slovenski jezik in je uradnik pri tukajšnji premogokopni družbi. Obilo je dela, vendar se vsi naši rojaki drže nemškega gesla: ,Dem Lied in Freud und Schmerz bleibt treu das Sangerherz'.» Temu dopisu prilagamo še del zbora rnerle-baškega «Triglava» in želimo, da bi društvo tudi v bodoče pridno gojilo našo pesem.
Amalija Materna. Glede te slovite dunajske operne prima-done, ki je pod Wagnerjem v Bayreuthu kreirala Kundry v Parsifalu, je bil pokojni naš glasbeni zgodovinar, dr. Man-tuani mnenja, da je bila cotrok slovenskih staršev» (Zbori III, št. 7—8) in se je rodila v Št. Juriju ob juž. železnici. (Riemanov leksikon imenuje kot rojstni kraj «St. Georgen in Stmk.») Ker je pa v ondotni krstni knjigi ni najti, sem opozoril pokojnega Mantuanija na to dejstvo. V pismu z dne 27. novembra 1932. je odgovoril, da «za-me ni dvoma, da je Št. Juri ob j. ž. Maternin rojstni kraj; to mi je sama povedala, zato mi je težko dvomiti nad temi podatki. Vendar bom to tudi arhi-valno zvrtal». Ni prišel do tega, ker bi bil sicer to podpisanemu naznanil. Stvar je sedaj ta: Materna se je rodila v «St. Georgen a. d. Stiefing», ki leži južno od Gradca. Ker je kraj blizu južne železnice, se je lahko zgodila zamenjava. Ondotna krstna knjiga navaja kot njen rojstni datum 10. julija 1844. Oče Vaclav je bil učitelj, mati je bila rojena Hock. Po podatkih iz šolske kronike in kakor kaže krstno ime, je bil oče rojen Čeh, mati pa brezdvomno Nemka. Amalija Materna torej ne spada v našo glasbeno zgodovino in do te ugotovitve bi bil prišel tudi pokojni Mantuani. Bila je z našimi kraji le toliko v stikih, da je priredila leta 1893. v
Mariboru koncert in je menda tudi nastopila na nemški operi v Ljubljani. — Hinko Druzovič.
Ob kongresu Pen-kluba v Dubrovniku so v veliko za-dovoljnost internacionalnih gostov izvajali Gunduličevo «D u b r a v k o» z glasbo Jakova G o t o v c a.
Rikard Švarc, znani glasbeni dopisnik zagrebškega «Morgen-blatta», je v uglednem glasbenem časopisu «Zvuk», ki ga toplo priporočamo vsem našim naročnikom v nabavo (naslov: Poin-carejeva ulica 31, Beograd; letna naročnina 100Din), napisal članek o Josipu Slavenskem in njegovih klavirskih delih.
Izredno delavnost razvija glasbeno društvo «Stanko-v i č» v Beogradu. Ima svoj zbor, orkester in glasbeno šolo ter izdaja glasbeni list «Muzički glasnik», glasilo JPS.
Pevski zbor «Mladost-Balkan» namerava koncertno turnejo v krajih ob Sredozemskem morju. Znano društvo je pod vodstvom svojega vodje skladatelja Jakova Gotovca z velikim uspehom koncertiralo v Češkoslovaški, Poljski, Nemčiji, Avstriji in Grčiji. Na parniku «Kraljica Marija» se poda v Marseille, Barcelono in Alžir ter bo pelo na grobovih naših vojakov na Krfu in v Bizerti.
Srbsko jevrejsko društvo v Beogradu praznuje letos 50let-nico svojega obstoja. V načrtu ima več koncertov. Do sedaj je izvajalo samo dela beograjskih skladateljev. Dirigent društva je Boris Dobrovoljski.
Za prihodnjo gledališko sezono so najavili operetni skladatelji kar 20 novitet.
Glasbena šola v Ljutomeru je že ponovno dokazala upravičenost svojega obstoja, ki pod vodstvom šolskega upravitelja Zacherla izvrstno uspeva. Sadove svojega smotrenega dela je pokazala pri produkcijah.
«Jeitejevo prisego» patra II. S a 11 n e r j a je pod vodstvom svojega pevovodje Beluša J u n g i č a izvedlo jevrejsko pevsko društvo «Lira» v Sarajevu.
Koroški pevci so pod vodstvom doma preganjanega pevovodje Pavla Kernjaka koncertirali v Kranju.
Jugoslovanski skladatelj Josip Mandič je predelal svojo leta 1929. zloženo sinfonijo in so jo izvajali v praškem radio-journalu.
Savez Muzičara kraljevine Jugoslavije se bori za upravičene svoje pravice. Želimo mu v tem boju mnogo uspeha, priporočamo pa vsem pokrajinskim organizacijam pre-potrebni složni nastop.
Skladatelj Josip štolcer-Slavenski poroča v «Sveti Ceciliji» o mednarodni tekmi za petje in klavir na Dunaju, ki se je vršila od 26. maja do 16. junija letos. V žiriji so bili: Kreši-mir Baranovič, Svetislav S t a n č i č, Petar K r s t i č in Štolcer-Slavenski. Za/ nagrade je tekmovala Anita Mezetova, ki je s petjem arij iz «Fausta», «Čarobne piščali» in «Mignona» zaslužila šesto mesto in nagrado 600 šilingov. Vsekakor lep uspeh, ki je čast pevki in našemu kon-servatoriju.
Vsi glasbeni listi slovanskih narodov se hvale vredno spominjajo našega, žal, prezgodaj umrlega glasbenega zgodovinarja in sotrudnika «Zborov», dr. Josipa Mantuanija. Posebno izčrpen članek mu je napisal monsignor Stanko Premrl v «Cerkvenem Glasbeniku». Šele sedaj občutimo, kakšno izgubo smo utrpeli s smrtjo velikega učenjaka.
Igor Stravinski je končal novi balet «Persefona», ki ga bodo uprizorili prvič v pariški veliki operi.
Pojte iz partitur! Pod tem naslovom je priobčil dr. Josip Plaveč v listu «Vestnik Pevecky a Hudebni» več člankov, v katerih dokazuje, da je neizogibno potrebno in koristno pri pevskih zborih petje iz partitur in ne iz glasov. V veliko zadoščenje si lahko štejejo naši zbori, da so z osmimi letniki to metodo pri nas splošno uvedli. Vsako naše pevsko društvo poje že iz partitur. Kdo bo pa litografiral glasove, ko se prodajajo partiture v «Zborih» priobčenih skladb po smešno nizki ceni za dve strani 1 Din?
Abraham je pogledal znanega violinskega virtuoza Jaro-slava K o c i a n a.
Leta 1858. so prvič izvajali v Varšavi opero skladatelja M o n i u s z k a «H a 1 k o», ki jo je tudi naše občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem.
Dvorakovo «Stabat Mater» je izvajalo pod taktirko Lava M i r s k e g a pevsko društvo «Kuhač» v proslavo svoje 701etnice.
Zanimiv članek o četrttonski muziki je priobčil v reviji «Zvuk» češki ravnatelj Alojz H a b a. — V istem listu važno razmotriva ravnatelj ljubljanske opere Mirko Polico problemu in krizi opere.
V	Pragi so izvedli koncert za orkester našega skladatelja prof. S. Osterca. — Poročevalec trdi, da je kompozicija neobičajna, poletna in dinamična, duhovita v instrumentaciji in formalno pregledna. Izvedena je bila slabo.
Dr. Jaromir Fiala, zaslužni urednik in član odbora POČ, ki stalno v svojem listu poroča o naših glasbenih listih, je bil imenovan za lektorja metodike francoskega jezika na Karlovi univerzi v Pragi. — Iskreno čestitamo!
Prof. Antonin Herman, predsednik «Češkoslovaških Jednoty Hudebnich Stavu» in urednik glasbenega lista «Hudebni Vy-chova», je umrl. Bil je zelo zaslužen za interese čeških glasbenikov in je spretno urejeval svoj list, ki ga prejemamo v zameno tudi mi. — Blag mu spomin!
Plagiatorstvo. V dunajski Ljudski operi so uprizorili opereto «Schöne im Dorf», katere avtor je neki Johann Orel. Melodije si je izposodil iz Smetanovih oper «Prodana nevesta», «Poljub», «Tajnost» in «Dve vdovi». Neverjetno, da je kaj takega sploh mogoče. Dunajska kritika je skladatelja upravičeno (četudi se skriva pod psevdonimom) ostro ožigosala.
Na Dunaju je umrla slavna koloraturna pevka Selma K u r z o v a, članica dvorne opere.
Najstarejše dunajsko pevsko društvo «Wiener Singakademie» je letos proslavilo 70letnico svojega obstoja. Dirigentje so mu bili med drugimi Rubinstein, Heuberger, Löwe, Kienzl, Walter.
Nagle smrti je umrl generalni glasbeni ravnatelj nemškega gledališča v Pragi Egon Pollak. Dirigiral je Beetliove-novega «Fidelia». Po odigranju uverture mu je postalo slabo in je kmalu nato izdihnil. Zaradi tega tragičnega primera so predstavo ukinili.
50letnice smrti največjega nemškega skladatelja Richarda Wagnerja so se spomnili s članki in razpravami vsi glasbeni listi, ki jih prejemamo.
Slavni italijanski dirigent Toscanini je imenovan za častnega meščana Bayreutha, mesta R. Wagnerjevih slavnostnih iger.
V	Ljeningradu so letos z velikimi svečanostmi proslavili skladatelja Rimski-Korsakov a.
Iz uredništva in npravništva
Z malo zakesnitvijo pošiljamo četrti zvezek letošnjih «Zborov». Glasbeni del zavzemajo tri pesmi operetnega skladatelja Danila Bučarja, in sicer: «Tam, kjer pisana so polja», ki jo je z velikim uspehom prepeval oktet «Ljubljanskega Zvona» med rojaki na Koroškem, narodno pesem o trnovski fari in narodno «Angelček, varuh moj». Te pesmice so izredno pevne in lahke, zato mislimo, da bomo z njimi vsem moškim zborom zelo ustregli. Naklada je pomnožena in prosimo za naročila. Na štirih straneh pa objavljamo tri vesele popevke zagrebškega skladatelja Marka Ta j če-v i č a, ki bodo tudi prav gotovo napravile veselje našim mešanim zborom. Ponovno jih je izvajal trboveljski «Zvon». Samospeva v tej številki n i. Tudi književno prilogo smo morali iz financielnih razlogov skrčiti na štiri strani. Če bi se zavedali naročniki našega lista svojih dolžnosti in bi vsaj delno nakazali naročnino za letošnje leto, potem bi bilo bolje. Dokler pa tega ne bo, bomo morali varčevati, da bo list za silo lahko izhajal. Podpore nimamo nobene ne od oblastev in ne od drugod, delamo vsi le za dobro kulturno stvar brez honorarja. In če bi mogli, bi tudi skladateljem, ki nam rade volje pošiljajo svoje skladbe v objavo, nakazali vsaj malenkostne honorarje. Moramo pač potrpeti vsi.
Pevski zbori, pevci in pevke! Naročite se na «Zbore», pridobite jim novih naročnikov, podpirajte pa tudi naša glasbena lista «Cerkveni Glasbenik» in «Pevca».
Urednikov zaključek I. avgusta 1933.
Letnik IXi_Zbori ^ ¿933_Jft.4ct
OJtieiiz„ Is/ubljaiislteg a Zvona,
c<
Tam,, kjer pisana so pol/a..
V.3focr7cic.
Danilo Bi&čctr
(I/jvcbl/art ccJ
Mo&ki zbor
Tam, k/'ar so po - l/a,- k/er do - brce vo - 2fa,
cc iempo
počccsziefe,& poudarkom
kjervnebo ki-pe pia-rti - ne, ve-dre so rte-ba, si-nfi- ne,
zivaJino
icuti, Iger se vi - je,
so In - oe nam si - Je>-
tajziJzjerpK-ci- ce žgro-Zl "jo, sr - oa vsem se ve ~se - li -jo,
	JP _T) > W • 1		m-1-
- kjr ^ ^ 1 rH	^- p p p T ' P //-/77?, dnm 70 zuzS irL i J. ' Jl J J> i d .itJ1-		M _p, f\ .
doznjeziccs iiz	rfas, *t>J	U-'!^ ' P	—y;-3B-V-P— —pr- 777/ ---- ^TaJztJc/ar
<r¿£.
m


Gbccellejrctzido
10 P E 4
m
Ji i)


i- $ ff J.j j j JJ1 J> ¡n
' ' 1 * I ( / & p 1 r . p p1
21 a <7el/ rozTnarrrbpre -pie-ico, _pe-£/e<
J> J>
r . rs p'; / P P
- ZTTiarm jare pee -zcc,
za, - 2oc <so de -lele	nctgrelj ro — ¿Tnartuprepce --¿cc,
ctocell.

£
á
J)
j) ^ ; T^f
H P P T
Ovo



dazzlou v vas od - me-vee, dcc íi	pra-kí - pe
J> J> J>,, J J ^ J>,,J> J
^ é p ¿j^f-^g-M^ ó PJÜI
ridi 1		— Triir. ct i&izip -, $	Í ^ U , ■
mjf ^ y | i dono Je nccs - & "*i¡4r-pr=-fr-^-n—	t¿= r — t> y i rN —a— n va& -tajzi <smo mi, icurismo mz, ti > J-- ti ^		
' b'¡, p—9--	temo smo twl		JJ> pr
Zeinik IX;	Zbori -1,933	jŠtlh
Narodna pesem o trnovski fctri.
B-iredil Danilo Bzzcar
(jjj'lX.bl/Ct2Z aj
J~bčctsi
MošM zbor
jre-Ze-^pa,.je, Ir -rzovska /a - r«, preiepoc ie
J> J J.J J>i£

ir-novska
m*
I!'/7 i Z177]

I	"l |Y
MM
£
da - raprele

Zr-movska da -ra, Je l^psi Je
J) J J, J JiJ^j^J) '
Ir-novski zvon.
M
a
i

ij." i r ^

j»—

Ibavleppmi po
« JI JI J* J' J'
je ia, ir-novski zvon,
J> J» Ji. J "
I
prav leg(> mi po - Je ta, ir-


£
bvzn,bom,
Tiouskt zvon,.
JlJL--
pravlej^mi po - je ta, ir - novski zvozi,
•svePJanez


mš
hitreje

ii

Je 2ijeyovpa&-m. ^ ^
m

t
Ce vpraša kdo, odkod padli doma^ 1-J) J)	"
i

f=T=f
' JUb:"^ f 1 ¿J
i


£


ce vprača kdo, odkod spa. l^ dama,.
ce vpraša /cao, ooucocCspc
mm v*
če vprasajcdoj odkodspa.
S
m

I
S

s
bom,
btm, bojzvj
-f'


f)
77

lOOOCCSJtVGJG
m 7771 ^
1 p v


do -ma,
J J-X?
^ pre-le-pe -pa,
i
Tr^-no - ve -
tihi- nj

m
i


i
f=
V
~~r ■ s-
biatj bom.
iun, borit
LeiniItIX.
Zbori ~193d
jSiAc
JJngeičeli uctruh moj.
JVcLTOdllCC,.
R~u"&cžil Ucazilo JBzzčar
(JJ zdbljocncc)
¿ZmernoobcvtiJtom
MoŠki zbor
''h? h}1
l.jSn - oeje ¿a - ¿osmo,
'^m h
v «	•
mo-cnoje jra. -rueno,mo - enoje na, -njeno,
.	v	»	•	"	'

/ //ijT Mž/finTii1 w
io -. ato ho izmreč', mo ~ enoje na, - rt/eno, mo -ata bo nmz\
i
mo - geo bo zunreb) ocn, - grel ček moj, noc pneži, - ved',
mo ' - čno Je na, - ijeno, mo - jco bo umrei'. vcc-rnjnze če mocofy cen, - <?eloeh mo/ / J3ck/ petini daj če io noč pneži - oei1.
J. J J J J) I . 1 1» I ■ I
M j" $ f I ^^ j* 1t' i t IčL *
m*- r*.
\

Vl^
LeimkIX._Zbori ^ 1033_
Vesele popevke .
Marko Taicevic
(Zccgreb)
^oprani
smi
Teizori fictssi
Tode ve-Zi-ju staramama,-. dizc/o¿¿-¿o, Jcrabkastoma,
cu-cuj-riit
dugo zi-to, Jcrabkcoslama,} ou-cu-rùt

galaznhom,, ti-ra/ Jco-lo vek zee iz/oiri,
¿/a-Zean-bom, ii-rqj Jco-lo vek zet ijom,, ču-cu-rin ga-lcan-bom, ti-ra/Jco-lo
na/ go-vo-r¿ Sto Jza/ o - če, sa-ki Z/u-bi ko-gcc o - ce,
sœ - Jci jvi - bi Jco- ya p - de.
vek za it/ont, na/ jyo-vo-ri stoka/ o - ce, sa, — Jci Jco -ça, o -ce,
i/Us-bijko-grcc o — če,
/^jMft —2---h—s---h—h—fa—h—h—-h			
W** $ p ■— * p ^ j J? J # ok-ctv-rùv ga-lambojrij ii-ra/ Jw-¿o veJtza n/az LHifrT », I h 11 I I F.....In, h		TV.	
PP # # i i* * '/«TJ' JJU' j «r -— MA* ^ ---=—^--=—ft-=—&—¡v--ft—=—---			
v- cc.	f ^ r p ^ i p « p - i « * j_p p « i p * j j- - cv^-rùi ga-lamjbom, ii-raj)co-lo vek za njonz, ča-ča,-riti ¿ya-lamborri, v—v-f-tS r- B ß h ^ » B-C 1 h V-a--. ■! P		
^ *-•—:-—J-^—1—--p—M—f--- S nf —--^ 1			

y
fr p P P pip P P P ip
-naßda-rcVfJie -ga,Ho -rev, ?/'vv -bi --¿v se
ú
pppippppippM
£

PII'P P P p IP P P p IP g,
ii-rct/Jto-Zo veh za n/om. t^-my^-m^y^ö-ro,
Nfrp P ^ ^ 'j j p J' J i p p J' J 'P J J
' ---t/"
p
i1 J JHp p J I J' p J N1 J' ^ JI j j ;
¿a,-Jixt.mo-rtx., ctc-cco-r-izz, aarZcaztJbom., Ä-raj Jco-lo uehzcc igoizu'
isatL
ffifc J' i1 J> J) IJ) J; J I)1 I J |J> $> J) J/ IJ J J) t

j,iT j f ip p r ip j1 P J1 u <i J1
v* v-	•	,	.	»•	.	9	y	•
scu-Jca, ixio-rcc,, cit-ctc-rùt, gct-lcari-boot, ïi -rag ko-¿o veJc za. 2t/om
/
T^ft j, J| J, j ^^
é
r iP P j' JM p p p
<ža v.


I ¿f?t/jr fi^tfj
¡L
sosienvcto
^ l 1; Mi' iH^^-a-f. f lí^^p
Ze-zia, b-cle 21a cjo-sií, mu-ža so-bom rte pvc-sii; mo7 mxzz
Z/e-not i-de rta go-sic, mu-ža, so-bom 21e pvc-sii} moj nizzz
a t&tttjio
do-ma/ bus, pu-re,ra-ce Arañilbus/ ¿yct-kob'ezti ü rcc-ci-czz,
h N .______Ä
do -yna/hvus, pu-re^ ra-ce }iranil bus/ 2/a-kolfem i¿ ra,-ci-ote,
i1 O ii' p i J'u» : j-Hi
Rosien* cc iœzjnjgo
%jr	i-—-
pak ¿l skuham Zarci-cu; dctbuš o-iut, ja-kaje¿, ie¿rem¿e--fe busmeklel
•sosten. cüfeznpo
pak ic skuham -¿a-ci-cccj da bus o-rvajve-ka,jet, ieremie-ie bzzŠmeJclel.

m:
"if
jijuu'>M i j> ju j r¿ i m
Va duo-ra svc írí sto-le -ki, nič jete no -ge ne- - moc, natjemse-de
__

p p p r- '


m,


t


£
£
iri sio - le -ki, niiJen no-gre ne -ma naijemse-de
__iryjf.jp
fr í' í1 i'ip p rt p if r l|:r' r' p r'|JI J) p
iri jvc-nct-Jii, nii jen pa-noc ne — mcc.
y :,tl> I JMJ'-ihpHH
jfittpo vn -bi pvt-že sireja,
ll^1 I} J' m ž^m
iniy,ji.dojp
inv jvc-na-ki,nvtjenpa-na ne -mcc. /Sinpo vn -bi pvc-že sirel/a,
ÉÉÉ
k
N1 ; ; J II? È i à
p p p p
«¿e ei- e « c e zz c¿ o

r M Mr J |J> J''J> * J1 J' J) ^
cenkcc ¿a-he pa - se, sïccr a ba-ba lapor Jco-pa,dedkonenJe sir it-že
J' J' J J'IJ J) j j;lj J> J; J>U 1 '

c¿ e o r e ^ c e n d o

P P r. filr r J Jil p f, lu J >i
• P
p P P P
oenkec ¿a-be pcc - se, sta-ra ba-ba lapor ho -pa, dedJvonerje siru-že.
^ p p p o i r t in b p r. iP i. p u 11' i J1 ¡>mm^
o. z o. z.
CARINSKO - POSREDNIŠKI IN SPEOICIJSKI BUREAU
LJU BLJANA
KOLODVORSKA ULICA 41
Naslov za brzojavke: GROM Telefon Int. 2454
Zastopstva na vsah mestih tu- in Inozemstva
Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E za promet ekspresnih pošiljk
V I N A R N A
^ DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
GAJEVA ULICA 3 (NEBOTIČNIK)
Toči vedno strogo izbrana vina. Vsak dan popoldne ob 5. url sveže pripravljena perutnina.
r i
p o r o č I j i v o.
V
SLAVIJA"
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI
VAS ZAVARUJE PROTI ŠKODAM, KI JIH PRIZADENE OGENJ, TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD.
GLAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 12.
TELEFON ŠT. 2176 in 2276.
III		
	kreditni zavod,, tnnnillun 1u ,„„„„„, in ... za trgovino in industrijo - LJUBLJANA Pr.«n,.v. ulloa M. .0 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut borzna naročila, predjemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kaponov, nakazila v tu- in Inozemstvu, safe - deposits itd. itd.	
	m	
LITOGRAFIJA ^ „	_____OFFSETTISK
■—CEMAZAR JOSIP ^Mm
LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6
RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD.
OLASBENE P R I L O O E „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOORAFIJI ČEMAŽAR JOSIP
AKO ŽELITE BITI Z NOTAMI VEDNO TOČNO POSTREŽENI, OBRNITE SE NA
KNJIGARNO GLASBENE MATICE
LJUBLJANA	KI IMA VSE SLOVENSKE
KONGRESNI TRG 9	'N TUJE MUZIKALIJE
POŠTNI PREDAL 185	VEDNO V ZALOGI	|
lili
Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO samo »ADLERm-wGRITZNERm,
švicarski pletilni DUBIED"
Pisalni stroji v treh velikostih 1 Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa edino le pri
Josip Petelinc
LJUBLJANA
blizu Prešernovega'spomenika, ob vodi ' »'s" Lepe opreme, ugodno odplačevanje!
Tvornica tamburic	f
■hmmmh	|
P. BOGDANOV & Co.	i LJUBLJANA
Cojzova cesta st. 9
priporoča svojo bogato za-	§
logo tamburic in sorodnih	§
glasbil in izvršuje vse v to	K
stroko spadajoča dela in	|
popravila skrbno in hitro.	I
Cene konkurenčne!	g
Zahtevajte cenike!	§
Šolske
in
koncertne violine
gitare, mandoline, citre in vsa druga glasbila, strune, glasbene potrebščine in muzi-kalije dobite v najboljši kvaliteti po konkurenčnih cenah pri tvrdki
minka modic
LJUBLJANA
Kopitarjeva ulica it. 4
Cy UA«S P LIT»
^T ,	sprejema vsa naročila vsakovrstnih
11 nH	šopkov, žalnih in jubilejskih vencev
ter vsa v to stroko spadajoča dela.
Društva imajo popust. Za cenjeni obisk se priporoča
IVANKA BENEDIK
LJUBLJANA
FRANČIŠKANSKA ULICA 8 Nasproti kopališča „Slon".
Kadar se mudite v Ljubljani, ne pozabite obiskati
Buffet • restavracijo
SLAMIČ
Za vsa jedila se uporabljajo meso in izdelki iz lastne velemesarije in tovarne mesnih izdelkov in konzerv.
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 6.

O

SRAJCE
modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, palice,
damsko perilo
modne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice v krasni izberi in po najsolidnejših cenah pri tvrdki ŠTERK nasl.
Perilo po meri 1 Velika zaloga čipki
miloš karnicnik
LJUBLJANA, Stari trg št. 8.
Izdaja in zalaga pevsko draitvo „Ljabllaaski Zvon" t Ljabljani, tiska Delniška tiskarna, litograflra Cemažar Josip. Letna naročnina za kraljevino Jugoslavijo 60 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 36 Ki, za Ameriko poldrag dolar. Pomnoievanje partltnr. litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so narotila notni material dotitne pesmi za ves zbor.