Anton Foerster. Znameniti, da, najznamenitejši slovenski glasbenik, gospod Anton Foerster, je praznoval due 20. t. m. svojo sedemdesetletnico. Eojen je bil jubilant 20. decembra 1837. v Osenicah na Ceškem kot sin 1 j u d s k e g a učitelja, ki mu je dajal prve nauke o glasbi. Glasbi-.se je posvetil šele, ko je 1. 1864. dovršil pravniške študije na praškem vseučilišču. Glasbi se je posvetil po vplivu češkega mojstra Smetane, na čigar glasbenem zavodu je poučeval že kakor visokošolec v igri na klavir. Prvo samostojno službo je nastopil meseca januarja 1865. v Senju na Hrvaškem kakor orgaoist in pevovodja tamošnje stolnice. Meseca julija 1867. se je preselil v Ljubljano kakor zborovodja čitalnice in kapelnik dramatičnega društva. Leta 1868. je bil imenovan za glasbenega vodjo v stolnici in od leta 1872. dalje je poučeval tudi v petju na gimnaziji in realki. Leta 1876. je po njegovem prizadevanju Ceciljino društvo otvorilo orglarsko šolo, kateri je Foerster še danes glasbeni vodja in prvi učitelj. Foerster je deloval toliko v cerkveni kolikor posvetni glasbi. Kakor glasbeni pedagog je podal Foerster slovenskemu narodu pevsko šolo, pesmarico po številkah, nauk o harmoniji, generalbasu in modulaciji ter klavirsko šolo. Ustvaril je s temi izdajami slovensko glasbeno terminologijo. Plodovit je Foerster kakor skladatelj tako cerkvenih kakor posvetnih del. Posvetni slovenski glasbi je podaril Foerster moške, mešane in ženske zbore, vokalne in s spremljevanjem orkestra, samospeve, dvospeve, četverospeve, klavirske skladbe. Število njegovih glasbenih del je jako veliko. A vse, kar pride izpod njegovih rok, ima pravo umetniško ceno in stalno vrednost. Oe kdo, pozna njegova dela učiteljstvo, ki je malone edini faktor, šireč lepo in plemenito glasbeno umetnost med preprostim narodom. Leta 1872. je zložil opereto ,,Gorenjski slavček", ki je pac najpopolnejše slovensko delo svoje vrste. — Slovenski narod je zato dolžan, da se hvaležno spominja raoža, ki je znamenito deloval na kulturnem polju slovenskem. Foerster je velik mojster, in nanj bi bil lahko ponosen vsak narod. Ponosni stio nanj tudi Slovenei, ki si je med nami ustanovil svojo drugo domovino. Tudi slovensko učiteljstvo se pridružuje mnogrojnim njegovim čestilcem, kličoč mu ob sedemdesetletnici, ki jo je učakal zdrav in čvrst na duhu in telesu: Še mnogo, mnogo let v čast in slavo slovenski glasbeni umetnosti! E. G.