Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 19. aprila 1958 Štev. 89. Lelo XII. (XIX.) Cena 1 Din MARIBORSKI VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor« Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman _ ^ j r upravi ali po pošti 10 din. dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Ogla- 99 le sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. it 11.409 JUTRA’ Shuie se francosko italijanski sporazum Blondel pri grofu Cianu Britansko italijanski sporazum Na Velikonočno soboto je bil v Rimu v palači Chighi podpisan na zelo svečan način britansko italijanski sporazum. Ta sporazum tvori protokol in osem deklaracij, ki so priključene temu protokolu kot aneksi, Osem pogodb, ki se navajajo v protokolu, vsebuje sledeče določbe: 1. Pogodba, v kateri obe državi ponavljata in znova potrjujeta izjavo z dne 31. decembra 1936, v kateri sta druga drugi slovesno obljubili, da bosta spoštovali dosedanje politično stanje v Sredozemskem morju ter skupno preprečili vsako spremembo, če bi grozila od katerekoli strani. 2. Druga pogodba se tiče izmenjave vojaških obvestil. V tej pogodbi se obe državi obvezujeta, da si bosta redno in sicer v mesecu januarju vsakega leta medsebojno sporočali vse potrebne informacije o vojaški sili, s katerimi ena ali druga razpolaga ob Sredozemskem morju, v Rdečem morju, v Adenskem zalivu v Egiptu, Sudanu In Italijanski Afriki, v Keniji, Ugandi In severnem delu Tanganlke: To velja tudi za moč obeh držav na morju in v zraku, ki bi jo ena ali druga držav-podpisnic imela v Sredozemskem morju vzhodno od 19. me ridijana odnosno-V Rdečem morju in v vseh dohodih k njemu. 3. Tretja pogodba se tiče gotovih dežel na bližnjem vzhodu. Pogodba ima vsega skupaj osem členov in se v vseh podrobnostih bavi z vprašanjem odvisnosti Saudove Arabije, arabske države Yemen, adenskega pristanišča in nekaterih otokov v Rdečem morju. V tej pogodbi se Italija in Anglija slovesno izrekata za to, da bosta spoštovali neodvisnost Saudove Arabije in Yemena in da bosta tudi skupno na to pazili, da ne bi katera druga sila ogrožala to neodvisnost. V kolikor se tiče arabskih ozemelj, ki ležijo ali severno ali južno od Saudove Arabije in Yemena, gre torej predvsem za angleško kolonijo Aden, izjavlja Italija, da ne bo nikoli poskušala dobiti kakršenkoli vpliv v teh ozemljih. Angleška vlada pa obljublja, da v teh ozemljih ne bo ničesar podvzela, kar bi moglo škodovati Saudovi Arabiji in Yemenu. Obe vladi se nadalje obvezujeta, da ne bosta skušali zasedati otokov v Rdečem morju. Pač pa sme Anglija na otoku Caramand vzdrževati zdravstveno komisijo ki jo ima že tamkaj na osnovi lausanske mirovne pogodbe s Turčijo z namenom, da nadzira romanje mohamedancev v Meko. Italija pa sme imeti svoje nadzorne uradnike na otokih Veliki in Mali Haniš in v Gebel Zuru, da varuje ribiče, ki semkaj zahajajo. Tudi sme Italija imeti svoje nadzornike, da pazijo na otoku Abu Ail, Cebtre Peak in Gebel Tairi svetilnike, ki se tukaj nahajajo. Italija in Anglija se tudi odrečeta vsaki pravici, da bi kakorkoli posredovali med Saudovo Arabijo in Yeme-nom, če bi med njima prišlo do kakšnih vojnih obračunavanj. V kolikor se tiče Adenske kolonije, ki je angleška, dobiva Italija pravico, da se njene ladje poslužujejo pristanišča in da italijanski trgovci svobodno prihajajo in odhajajo ter tamkaj tržijo v okviru tamošnjih zakonov. Ta pogodba velja za enkrat za dobo desetih let, toda se lahko spremeni poprej, če bi nastale nove okoliščine. 2. Četrta pogodba se tiče propagande. Obe državi se obvezujeta, da bosta preprečili na svojem ozemlju vsako propagando bodisi tiskano bodisi govorjeno, ki bi mogla škodovati interesom druge ali ki bi mogla poslabšati medsebojne prijateljske odnošaje. 5. Peta pogodba sc tiče znamenitega jezera Tana v Abesiniji, od koder izvira Nil, ki napaja angleški Sudan PARIZ, 19. aprila. V dobro poučenih krogih se doznava, da je prispel danes dopoldne francoski odpravnik poslov v Rimu Blondel v italijansko zunanje ministrstvo, kjer je v imenu pariške vlade posetil italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Francoski diplomat jo sporočil željo francoske vlade, da se čim preje navežejo pogajanja med obema vladama v svrho razčiščenja vseh visečih vprašanj. Blondel je izročil Cianu vrsto vnašanj, ki naj bi tvorila osnovo razprave. Francija zahteva med drugim takojšen umik italijanskih prostovoljcev iz Španije. Francija bi bila pripravljena priznati anek- LONDON, 19. aprila. »Daily Expre£k poroča Iz Moskve, da je prispela tjakaj kitajska vojaška deputacija v svrho sklenitve pogodbe s sovjetsko vlado radi dobave orožja. Sovjetska vlada se j? obve- BUKARESTA, 19. aprila. Velikansko pozornost je zbudila v vseh tukajšnjih krogih aretacija Cornelija Codreana, bivšega voditelja razpuščene »železne garde« ter aretacija preko 200 voditeljev posameznih oddelkov te organizacije. Do znava se, da je policija odkrila velike priprave članov »železne garde« za prevrat in vstajo. Policija je zaplenila pismo Cornelija Codreana, ki ga je poslal posameznim podpoveljnikom, v katerem zatrjuje, da je sicer za nekaj časa ustavil vsako akcijo stranke, vendar pa so legije še ostale in se bo vzdrževal stik med poveljniki samo z osebnim občevanjem. Razen tega je Codreano poslal vsem pod rejenim voditeljem pismo, ki vsebuje težke obtožbe proti patriarhu Mironu. V nekem drugem pismu pa se člani »železne garde« celo pozivajo, da zbirajo orožje in da čakajo na ukaz, ko bo treba in Egipt. Italijanska vlada izjavlja, da ostanejo še nadalje v veljavi obljube, ki jih je italijanska vlada dala dne 3. aprila 1936, ko je obljubila, da bo spoštovala vse interese, ki jih ima Anglija na tem jezeru odnosno v zvezi s tem jezerom. 6. Šesta pogodba se tiče vojaške obveznosti domačinov v italijanski Afriki. Italijanska vlada slovesno obljublja, da domačinov iz svojih kolonij v Afriki neb o uporabljala za redno vojaško službo, marveč samo za policijsko službo. Italija se odreka, da bi v nekdanji Abesiniji vzdrževala posebno armado, sestavljeno iz domačinov. 7. V sedmi pogodbi daje Italija angleškim državljanom, ki prebivajo v Abesiniji, popolno svobodo, da nemoteno izvršujejo svoje verske dolžnosti. 8. Osma pogodba se tiče Sueškega prekopa. Angleška ter italijanska vlada ponovno potrjujeta določbe pogodbe z dne 29. oktobra 1888 Ki vsem državam brez izjeme jamči svobodno. uporabo sueškega prekopa in sicer v mirovnem času prav tako kakor v vojnem. Deseta listina predvideva sklenitev pogodbe o prijateljski soseščini med Italijo, Anglijo in Egiptom. Med tremi vladami se bodo takoj začela podrobnostna pogajanja, da se odstranijo vse morebitne sporne točke, ki ovirajo dobro soseščino sijo Abesinije in je pripravljena izvesti razmejitev med Abesinijo in francosko Somalijo. Istočasno prizna Francija Italiji pravico eksploatacije železniške proge Džibuti—Addis Abeba. Francoska vlada zahteva zmanjšanje vojaških kontingentov v Libiji ter izmenjavo obvestil glede novih oporišč v Sredozemskem morju. Italijanska vlada je sprejela to osnovo pogajanj, ki se prično prihodnji teden. V francoskih in angleških krogih napovedujejo popoln uspeh, ker je že Anglija pripravila pot za pomirjenje. S francosko-italijan-skim dogovorom bi bilo zajamčeno splošno evropsko pomirjenje. zala, da pripravi Kitajski v določenem časovnem roku 120 težkih bombnikov, 120 lovskih letal, nadalje 80 težkih in 200 lahkih tankov ter več sto vagonov muni-cije. v skupnem pohodu udariti na Bukarešto. Na stanovanjih posameznih vidnejših legionarjev so našli precej obtežilnega materiala, iz katerega so razvidne priprave za upor in vstajo. Organi javne varnosti so zaplenili v zadnjem času veliko propagandnega materiala ter so našli pri osumjencih tudi mnogo orožja in munici-je. Povdariti je treba, da je krog zarotnikov ostal omejen in da so ljudske množice bile napram vsemu temu popolnoma indiferentne. PARIZ, 19. aprila. »Journal« poroča o mnoštvenih aretacijah v Barceloni, da se prepreči nacionalni upor v Kataloniji. Panika je splošna. Negrinovemu mobilizacijskemu pozivu se je odzvalo komaj 5%, tako da so bili pozvani celo pripadniki letnika 1868. med tremi državami. To obljubo so si posamezne tri države dale v obliki pisem, ki so jih drug drugemu poslali predstavniki teh držav. Razen tega pa je bilo izmenjenih tudi več pisem, v katerih so se angleški ter italijanski državniki dotaknili vprašanj Libije, italijanskih vojaških sil v Libiji, vprašanje vojnih brodovij v Sredozemskem morju in vprašanja priznanja italijanskega imperija. Italijanska vlada bo vsak teden umaknila iz Libie po 1000 mož in bo tamkaj vzdrževala samo toliko vojaštva, koliko ga je imela v mirovnem času. Tudi se bo Italija pridružila londonskemu pomorskemu sporazumu iz 1. 1936, ki so ga podpisale Anglija, Nemčija in Rusija. Italijanska vlada ponovno izjavlja, da nima nobenih namenov, da bi se polastila kakršnega koli dela španskega ozemlja. Angleška vlada pa bo storila potrebne korake, da se prizna italijanska posest Abesinije. Razen tega pa sta Chamberlain in Mussolini izmenjala zelo prisrčni pozdravni brzojavki, v katerih povdarjata da je s tem nastopilo novo »odgovornosti polno prijateljstvo«, ki bo velike važnosti za bodoči razvoj svetovne politike. Hrvatske razmere v Celjska »Nova doba« piše v štev. 16: Židovsko nevarnost je prav spoznal In pravilno ocenil pokojni voditelj Hrvatov Radič, toda njegovi nasledniki so pozabili na njegove nauke in molče služijo ži-dovstvu, ki uživa njihovo zaščito, ker podpira hrvatske politične voditelje v njihovi borbi proti složnemu sožitju z brati Srbi in Slovenci. Hrvatski voditelji vidijo v svoji politični zaslepljenosti svoje neprijatelje v Srbih, resničnega in najnevarnejšega sovražnika svoje svobode — mednarodnega židovstva pa ne vidijo. V svoji politični kratkovidnosti se navdušujejo za zapadnjaško demokracijo, kamor se je steklo iz vseh delov sveta mednarodno židovstvo in od koder skuša s silo svojega ogrbmnega kapitala preprečiti nacionalni preporod evropskih narodov, zlasti pa Slovanov, katerim so bili 2idje o d nekdaj sovražni, do-siravno so uživali ravno med slovanskimi narodi največ gostoljubnosti in si nakopičili ravno na slovanski zemlji največ bogastva. S kapitalom, ki so ga kot vampirji izsesali iz slovanskega narodnega telesa kujejo dandanes proti Slovanom in njihovi svobodi orožje na vseh koncih sveta. Upropastili so nam matuško Rusijo, izmozgavajo Poljsko in Jugoslavijo, ki stoji danes na Hrvatskem popolnoma pod vplivom židovskega kapitala. Da! Hrvatska ni svobodna! Hrvatska ne bo svobodna, dokler bo živel in se mastil na hrvatskih tleh židovski kapitalist, ki mu morajo za sramotno ceno, ki je nevredna kulturnega naroda, služiti naše ljudje. Poglejmo sliko današnjega Zagreba! Kamorkoli se ozremo, vidimo nemška in madžarska židovska imena trgovcev, in dustrijcev in podjetnikov. To je slika današnje Iliče in ulic, kjer se vrstijo moderne trgovine druga poleg' druge in kamor znaša svoje težko prigarane in pri-stradane novce reven hrvatski kmet ter s tem pomaga graditi zagrebškim Židom razkošne vile na Tuškancu, ki je postal prava židovska naselbina, kjer vidi človek nakopičenega toliko bogastva in raz košja, da se mu krči srce ob misli, da je vse to ogromno premoženje iztrgano iz krvavih žuljavih rok hrvatskega kmečkega prebivalstva. Ni čuda, če propada hrvatsko gospodarstvo, v kolikor je sploh govora o njem!« Sodeč po tem bi bila slika razmer, v katerih žive še vedno bratje Hrvati, vse prej kot razveseljiva. Ureditvi teh žalostnih razmer v strogo nacionalnem duhu nab bi posvetili hrvatski voditelji glavno skrb, in kadar bodo dosegli ta svoj cilj, naj šele govore o »dostojanstvu in suve-reniteti hrvatskega naroda«! Vse dotlej pa so fraze o »suvereniteti« čisto navadni demagoški šlagerji ki vodijo ubogo hrvatsko ljudstvo v zmoto in nesrečo!« Imejte usmiljenje V »Kmet. listu« št. 15 beremo: »Jen-telegentni »slovenovasci«, v kolikor ~ sploh še obstojajo — so lopnili pretečeni teden z loparjem po nar. poslancu advo> katu dr. Dobovišku iz Podčetrtka pri Kozjem s tako strašno silo, kakor je lopnil nekoč v starih časih po gospodi samo ovekovečeni Martin Krpan! Obsodba se glasi: »Obsojamo politični korak poslanca dr. Doboviška, ki ga je bil storil iz osebnih razlogov, a ga je hotel izrabiti politično v našo škodo. Njegova oseba kot takšna ni zadela našega gibanja prav nič, kar služi v čast slovenskim kmetom in delavcem. Nasprotno: obžalujemo, da Sovjetski bombniki, tanki in topovi za Kitaste Zatrti prevratni poskusi romunskih „železnih gardistov“ HuuMmke k Miške mwUb Slehernik v mariborskem gledališču m Skoro bo poteklo 20 let, kar je genialni režiser M. Reinhardt v okviru solno-graških prireditev zrežiral znano duhovno igro ter misterij o življenju in smrti bogatina Slehernika. Osnove, na katerih je Reinhardt izgradil to svojo vprizori-tev, so tako globokosežne, da je »Slehernik« na svojem potu po vseh odrih sveta navzlic lokalnim posebnostim in spremembam obdržal v glavnem vendarle tisto obliko, ki mu jo je vtisnil ter izklesal M. Reinhardt. Hugo v. Hoffmannsthal, ki je z umetniško širino in globino zajel ta misterij, ki nas nehote, asociacijsko vodi v mistično duhovno razpoloženje in okolje sred njega veka, je dobil inspiracijo za to svoje odrsko delo v holandskem »Everyma-nu«, ki je neznani nizozemski pisec vlil vanj strahoto božje kazni, ki prihaja nad ljudi sredi razkošnosti in bogastva tuzemskega življenja. Hoffmansthal je to snov iz misterijskega duhovnega življenja priredil kot odličen poznavalec sodobnega odra, ji omogočil posrečen okvir na odru naše dobe ter tako približal okusu sodobnega gledalca in poslušalca razne svojevrstnosti takšne tipično hoff-mannsthalovske igre, kjer nastopajo tudi personifikacije gotovih pojmov, kakor so vera, dela, lepota, dobrota, modrost itd., pa tudi razne alegorije po vzorcih iz sred njega veka. Prvi režiser naše mariborske drame Joško Kovič je pripravil mariborskemu gledališkemu občinstvu premiero »Slehernika« v priredbi, kakršno si je za naš slovenski oder zamislil Oton Župančič. Iz vsake podrobnosti na odru se je čutila skrbna pripravljenost. Predstava je šla preko našega odra v zelo okusni, mestoma razkošni inscenaciji ter slikoviti, novi opremi. Bila je zares lepa predstava, za katero gre vsem sodelujočim toplo priznanje. Jože K o v i č se je izkazal pravega mojstra ter nam je prezentiral uprizoritev, ki je sprejemljiva ua vsakem odru in je le škoda, da se ni takšna prizadevnost uveljavila tudi pri nekaterih drugih vpri-zoritvah večjega stila. Jože Kovič je svojo odrsko zamisel usmeril tako, da je ob vsaki sceni zadihala z odra doba srednjega veka ter njenih misterijev. Rado N a k r s t je bil topot postavljen pred težko preizkušnjo kot nosilec naslovne vloge. Ta Slehernikov lik zavzema v celotnem misteriju tako vodilno in tako dominantno mesto, da predstavlja kreacija^ te vloge izreden, neprekinjen napor. Fizično in umetniško je Rado Na-krst preizkušnjo dobro prestal ter je postavil pred nas podobo skesanega bogatina Slehernika, ki je prepričevala na vsak korak, vsak zunanji izraz, vsako doživetje od prvega prizora pa do sklepnega trenutka, ko se sklanja v grob. Rado Nakrst je učinkovito prikazal tudi tiste razburljivo misterijske momente sredi pojedine, ko vstajajo pred njim grozljive slutnje in čudna znamenja, ki napovedujejo prihod smrti. Prepričevalno podajanje teh v svet mistike spadajočih elementov igre zahteva umetnosti zrelega stila ter izdatne uprizarjalne moči. — Rado Nakrst se je s svojim Slehernikom vzpel do stopnje umetnosti širokega formata ter je ponovno utrdil v občinstvu vtis, da zori na našem odru močan odrski talent, ki je kos tudi najtežjim nalo- Dr. Ferdo Lašič na mrtvaškem odru Z Narodnega doma je zaplapolala žalna zastava ter oznanila Mariborčanom smrt enega najzaslužnejših obmejnih narodnih borcev in javnih delavcev, smrt znanega uglednega in vsepovsod spoštovanega in priljubljenega odvetnika dr. Ferda Lasiča. Bilo je na velikonočno nedeljo ob pol 2. uri, ko je prenehalo utripati njegovo toplo in zlato slovansko in rodoljubno srce. Vest je šla v Mariboru od ust do ust. Globoko je prevzela vse, ki so spoštovali vzornega narodnjaka, navdušenega Jugoslovena, neutrudno delavnega pobornika nacionalne misil ob naši meji. Globoko je zazijala vrzel v Ci-rilmetodovi družini, ki ji je bil zaslužen voditelj in predsednik. Globoko užaloščeni stojijo ob njegovi rakvi vsi oni, ki so bili zvezani z njegovo osebnostjo v stikih društvenega in družabnega življenja. S Ferdom Lašičem odhaja s pozornice našega obmejnega javnega in nacionalnega življenja markantna osebnost iz vrst tiste junaške predvojne narodno prepojene generacije, ki je bila vsak trenutek pripravljena, da z življenjem in eksistenco brani nac. ideale Slovencev in Jngoslovenov. Tudi dr. Ferdo Lašič je moral v svojem življenju skozi trpko dobo preizkušenj in preganjanja, dokler ni tudi njemu ob prelomu zgodovine 1918 zasijalo lepše, toplejše sonce, v katerega je veroval v vsej svoji mladosti. Dr. Ferdo Lašič je bil rojen 27. maja 1. 1879 v Koračicah pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Že v rani mladosti je kazal izredno nadarjenost, radi česar so ga sta-riši poslali študirat v Maribor, kjer je dovršil gimnazijo. Že kol dijak se je pridružil struji radikalno usmerjenega nacionalnega dijaštva in se je v tej nacionalno revolucionarni smeri uveljavljal! tudi pozneje v Gradcu, kjer jč študiral1 pravo. Odločil se je prvotno za sodno službo. Bil je avskultant v Mariboru, kjer pa je kmalu prišel pod kolo avstrijsko nemškega valjarja, ki se mu je pok. Lašič upiral z vsem ognjem svoje nacionalne navdušenosti. Nekaj njegovih izjav je dalo povoda predpostavljenim, da so ga pričeli radi njegove narodne zavednosti preganjati. Bil je premeščen v Kamnik, nazadnje pa odpuščen. Ferdo Lašič je tokrat prvič začutil težo in ri-skautnost nacionalne in življenjske borbe. Odločil se je, da se posveti odvetniškemu poklicu, da lahko, gospodarsko in eksistenčno neodvisen, svoje odlične sposobnosti čim uspešneje posveti narodu, katerega zvesti sin je bil do zadnjega srčnega utripa. Življenjska pot ga je vodila v Ptuj, kjer je bil koncipijent pri dr. Horvatu in kjer se je živahno udejstvoval v napredno nacionalnih krogih, pri Sokolu in drugih nacionalnih organizacijah. Svojo odvetniško karijero je pričel zatem v Ormožu. Moral je v svetovno vojno, kjer je bil v zloglasnem seznamu P. V., po prevratu pa se je vrnil v Ormož, kjer je bil prvi slovenski gerent ob prevratu, kjer si je stekel tudi mnogo zaslug za Ormož, pa tudi za tamošnjega Sokola. Leta 1923 se je s svojo rodbino, ki ji je bil vzorno skrben glavar in oče, preselil v obmejni Maribor, kjer je nadaljeval svoje nacionalno delovanje, ki ga je tukaj osredotočil predvsem na narodnoobrambnem torišču kot dolgoletni, zaslužni ter neutrudno delavni predsednik tukajšnje Cirilmetodove podružnice. Ni je bilo ob meji nacionalne prireditve, kjer ne bi bil navzoč pokojni dr. F. Lašič. Ni je bilo večje in nacionalne iniciative, kjer ne bi bil s svojimi zmožhost-mi sodeloval dr. F. Lašič. Pod njegovim spretnim vodstvom je izvršila Cirilmeto-dova podružnica v Mariboru v zadnjih letih ogromno dela, med drugim postavitev nove Cirilmetodove narodne šole v obmejnem Gradišču. Otvoritev te šole na prevažni obmejni postojanki je bila za nacionalista idealista dr. F. Lašiča med najlepšimi trenutku njegovega življenja in plodonosnega delovanja. Povsod, kamor je prišel, je dr. F. Lašič bodril z navdušeno, ognjevito besedo k nacionalni zavesti in opozarjal na potrebo poglobljenega narodnobrambnega dela, zlasti ob nedavnih dogodkih onstran meje. Pokojni dr. F. Lašič je bil odličen organizator narodnoobrambnega dela, ognjevit govornik, priljubljen družabnik. Odlikovala ga je pristno prleška šega-vost, saj je bil tudi predstavnik mariborske prleške »republike«, ki jo je ob tradicionalnih prilikah v veselem razpoloženju zbiral okoli sebe. Številnim odlikam duha, volje in srca, ki jih je združeval v sebi, so se spoštljivo klanjali vsi, ki so ga poznali in cenili. Pokojni dr. F. Lašič je spadal tudi v vrsto najzavednejših ter najodličnejših članov tukajšnjega matičnega Sokola. Udeleževal se je vseh mariborskih ter obmejnih sokolskih prireditev in strumno ter ponosno korakal ob slavnostnih prilikah v vrstah mariborskega sokolstva, do zadnjega je bil discipliniran član vrste starejših bratov telovadcev. Kot zaveden jugoslovenski nacionalist ter naprednjak se je priključil vrstam Jugosio-venske nacionalne stranke, katere ne-vstrašni pobornik je bil do zadnjega. — Mnogo zaslug si je pridobil kot predsednik tuk. krajevne organizacije JNS za drugi mestni okraj. Bil pa je dr. F. Lašič tudi vnet sotrud-nik in sodelavec našega lista, saj je nešteto njegovih toplo pisanih narodno obrambnih in z nacionalnim duhom prepojenih člankov izšlo na uvodnem mestu našega lista. Vest o dr. F. Lašičevi smrti je delovala na mariborske nacionalne kroge tem težje, ker je prišla tako iznenada. Še nedavno je bil ves veder, dobre volje v pri jateljskem krogu. Nenaden prehlad, ki je imel za posledico pljučnico, pa je postal zanj usoden. Mesec dni pred 60 letnico je pokosila neizprosna smrt delavno in narodu posvečeno življenje zglednega narodnjaka in Jugoslovena, čigar lik bo svetlo in trajno živel v spominu vseh znancev in prijateljev ter spoštovalcev. Obmejni Maribor ga bo v velikem, številnem in častnem spremstvu pospremil na njegovi zadnji poti danes v torek dne se ni že poprej izločil iz naših redkih vrst. Zapustil pa je pri slovenskem delovnem ljudstvu napačen vtis, kakor da bi bilo vse slovensko izobraženstvo takšno. Zato pozivamo svoje redke somišlje nike, da so oprezni pri sprejemanju posameznih izobražencev, ki se priglašajo našemu težkemu gibanju. Mi moramo zmagovati s skupno mislijo, a ne s koristmi posameznikov«. Jaz kot preprosta kmetska buča, smatram to mlatenje po dr. Dobovišku od strani sloveno-vaških jentelegentov za napol pravilno saj je že vsakomur v Sloveniji znano, da je dr. Dobovišek utrpel v prid državne kase težke stotisoče, česar bi ne žrtvoval noben kaputaš ki trenutno greje svoj lonček pri ognju tega težkega gibanja, Na ždai'1« ! gam. Elementarno, sijajno vpodobljena in I maskirana je stopala na oder Smrt v prikazu Ljudevita C r n o b o r i j a. V skrbeh za dušni blagor svojega sina neutolažljiva je bila Slehernikova mati M. Z a k r a j š k o v e, »edina, ki bi dala od vseh ljudi, kar ima, za sina.« AL Košičev Slehernikov družnik je povsem ustrezal značilnostim tega odrskega lika, ki je ves | nasmejan in ljubezniv v dnevih Slehernikove sreče in zadovoljstva, ki pa je v | svojem velikem egoizmu med prvimi, ki panično zapuščajo Slehernika ob pojavu smrti, prepustivši ga njegovi usodi. Pretresljivo usodo ubogega soseda je plastično prikazoval Franjo Blaž, globoko tragiko Slehernikovega dolžnika pa je podčrtaval Pavle Kovič, ob njem njegova žena D. Savinove z jokajočimi otroci. V razkošju in polnosti življenjskih slasti in naslad so se razživljali Ljubica M. Starčeve, debeli nečak D, G o-r in š k a, suhi nečak E. V e r d o n i k a, prva gospodična E. Barbičev e, druga gospodična M. V e 1 d i n o v e, tretja gospodična A. T o v o r n i k o v c, nadalje L. Št an.de ker in Franjo D ujec kot gosta. V vsej značilni jedkosti in žolčno-sti se je odražal cinizem J. Košutove-g a Mamona, neizrečena dobrotljivost in nadzemska lepota sevata z obličja Del B. R a s b e r g e r j e v e in Vere E. Kraljeve. Razen tega nastopa še vse polno biričev, otrok, gostov, slug in angelov med njimi glasnik E. Štandekerja in sluga Borisa B r u n č k a. Celotno podajanje se je gibalo na ravnini neke umerjene resnobe, pri čemer se je čutila posebna skrb, ki se je nanašala tudi na jezikovno stran podajanja. Uvodne božje besede so se zdele preveč retorično zanosne, premalo milostljive in dobrotljive. Velikonočno premiero je povzdignila učinkovito ubrana glasba zigro na orglah, ki jo je za to priliko priredil vojaški kapelnik Josip Jiranek. —V. 19. aprila ob 4. uri popoldne iz mestne mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Slava delu in življenju dr. F. Lašiča. Globoko užaloščenim svojcem najgloblja sožalje! Stari mariborski rod izumira, Radvanjski cesti 6 je umrl v starosti 72 let hišni posestnik Ignacij K o c b e k. V splošni bolnišnici je izdihnil v 85. etii svoje dobe mizar Vincenc P a r j a j. V Slovenski ulici 40 je preminila v starosti 81 let zasebnica Tekla Ruda. V splošni bolnišnici pa je za vedno zatisnil svoje oči zvaničnik državnih železnic v pokoju Franc Krajnc, star 62 let. — Žalujočim preostalim naše toplo sočutje’ Velika noč v Mariboru. Mariborčani so letos proslavili velikonočne praznike v mirnem, prazničnem razpoloženju, ki ga je motilo neugodno vreme. Že v soboto proti večeru je pričelo deževati, kar pa m motilo velikonočnih procesij. Pravi praznik je bilo nebo zastrto in so se že popoldne napovedovale padavine. V noči na pondeljek je res pričelo deževati, preko noči pa so padavine prešle v obliko snežink, ki so naletavale precej na gosto in ki so pobelile strehe in manj prometne ulice. Včeraj je tudi izostal prvi letošnji promenadni koncert v mestnem parku, združen z običajno revijo pomladanske mode. Radi vremenskih neprilik so imele okoliške postojanke precej slabo konjunkturo, dočim se kavarne in drugi javni lokali v središču mesta bili precej dobro zasedeni. Počastitev A. Tomšiča. Ob 70 letnici izhajanja »Slovenskega naroda« so mariborski narodnjaki počastili spomin prvega urednika »Slovenskega naroda« v Ma riboru A. Tomšiča in so na njegov grob na starem mestnem pokopališču položili šopek rdečih nageljnov z narodno trobojnico. Čudni vzkliki, čudni pozdravi. Preko praznikov so nekateri z dobro slovensko kapljico založeni mladeniči dajali duška svoji dobri volji s čudnimi vzkliki in pozdravi, radi katerih so potem imeli opravka z varnostnimi oblastvi. S kolesa je padla 28 letna delavka Fani Hudournik iz Kejžarjeve 6 }n si pri padcu nalomila več reber. Ponesrečenko so reševalci prepeljali v tuk. bolnišnico. Nož je zapel svojo pesem na velikonočno nedeljo v Spod. Radvanju. Ko sta se vračala proti domu 26 letni posestnik Franc Orešnik in njegov brat Rajko, ju je v bližini Černčičeve hiše doletel neznani moški ter ju v naglici obdelal z nožem. Najpreje je zamahnil z nožem proti mlajšemu bratu Rajku in mu ga zasadil v levo ramo. V istem hipu se mu je postavil v bran starejši brat, hoteč mlajšega brata braniti. Neznanec pa je zamahnil nato z nožem proti starejšemu bratu Francu, kateremu je zasadil nož v pleča in levo roko. S 17 cm dolgo in 5 cm široko zevajočo rano se je napadeni zgrudil na tla. Ker se je ves dogodek odigral v bližini Orešnikove domačije, so na klice prihiteli domači na pomoč ter odpremili oba v tukajšnjo splošno bolnišnico. Napadalec ;e po izvršenem napadu izginil v noč in vršijo orožniki sedaj poizvedbe. Razstreljeni možnarji... Letošnji velikonočni prazniki so zahtevali dvoje žrtev. V Rušah se je predčasno sprožil mož nar ter so se železni drobci razstreljenega možnarja zarili v levo nogo 19 letnega dninarja Justnika Ruperta, tako da je s razstreljeno nogo obležal v krvi. V Studencih pa je postal žrtev letošnjega mož-narskega streljanja 32 letni trgovski pomočnik Huber Maks iz Obrežne ulice 35. Železni drobci razstreljenega možnarja so se mu zarili v obraz ter ga ranili po ro kah in nogah. Oba ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico kjer so jima nudili zdravniki prvo pomoč. Voz se je prevrnil ter pokopal pod seboj 38 letnega posestnika Franca Lešnika iz Dogoš. Domači so ga s težkimi notranjimi poškodbami izvlekli izpod voza ter ga odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Preveč srčnih kapljic... 19 letna Terezija O. iz Tržaške ceste 54 je pomotoma zavžila večjo količino kapljic za srce in so jo morali nezavestno odpremiti v tuk. splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki izpraznili želodec terji s tem rešili življenje. Krošnjarja so izropali. Pred mariborskim velikim kazenskim senatom je bila danes dopoldne razprava proti 2o'jineinu delavcu Francu B a n f i č u, 231etnenu' delavcu Antonu Ban,fiču in ?lletneniU Antonu P f a j f e r j u, ki jih je državni to- Družinska žaloigra na Betnavski cesti: Obesil se ker ni mogeS preboleti ženine smrti Trije osiroteli in nepreskrbljeni nedolžni otročički ob* JokujeJo prerano, nenadno smrt svojih staršev Betnavska cesta je bila sinoči fozori-šče žalostnega dogodka, ki je iztrgat trem, še nepreskrbljenim otročičem rednika očeta. V svojem stanovanju na Betnavski cesti 29 je 40ietni mizar Josip S e r p, usluž-ben pri neki tuk. tvrdki, spravil svoje tri otroke: ]41etno hčerko ter njena dva mlajša bratca k počitku. Zatem se je Scrp, ki mu je žena nenadno umrla pred tremi tedni, zaklenil v svojo sobo, vzel vrv ier se z njo obesil na okvir vrat. Otroci so kmalu za tem slišali nek ropot v očetovi sobi ter zbežali tja, kjer se jim je nudil strašen prizor. Oče je v nezavesti visel na vr- vi. Poskakali so skozi okno ter alarmirali vso soseščino. Ljudje so prihiteli na pomoč. Sneli so obešenca z vrat ter pričeli z umetnim dihanjem, da bi spravili Šerpa k zavesti. Ves trud pa je bil zaman in je nesrečnež čez dobre pol ure izdihnil. Na mizi je pustil pokojni Serp poslovilno pismo, v katerem objasnjuje svoj obupni čin radi prerane ženine smrti. Vsa soseščina pomiluje tri nedolžne otročičke, ki so v teku enega meseca izgubili cčeta in mater. Družinska tragedija Serpovih je zbudila globoko sočutje vse soseščine. S 30 šibrami v glavi... Brezupno stanje rudarja Z lovsko puško strahotno obstreljenega so pripeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico 30-letnega poklicnega rudarja Cirila Bračiča iz Sv. Jerneja pri Ločah. Po nesrečeni Bračič se je mudil pri svojem bratrancu v Leviču pri Laporja. Iz podstrešja je prinesel nekdo staro lovsko puško, ki je že tri leta ležala tam, ne da bi ,se je kdo dotaknil. Pri pregledovanju zarjavele lovske puške se je ta nenadno Cirila Bračiča sprožila in so se neštete šibre zarile v bližini stoječega Bračiča. Zarile so se mu v roke ter v glavo. Ves v krvi ter s svinčenim zrnjem v glavi se je Bračič zgrudil na tla. Prepeljati so ga morali v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki pobrali iz rok in glave okrog 30 šiber. Zdravniki se trudijo, da bi ga ohranili pri življenju, vendar je njegovo trenutno stanje skoro brezupno. žilec obtožil, ker so dne 13. decembra 1937 v Drekšku izropali krošnjarja Ivana H o r v a t a ter mu odvzeli 100 Din gotovine ter razne tihotapske predmete. Krošnjar Horvat je prišel omenjenega dne v hišo obtoženega Pfajferja, kjer so bili vsi obtoženci zbrani. Navalili so nanj, ga zvezali, izropali ter ga nato vrgli iz hiše. Razen tega sta oba Banfiča ob^žena, da sta 11. decembra 1937 ukradla nekemu posestniku v Trgovišču 18 kokoši. Oba Banfiča sta pri razpravi omenjeno tatvino priznala, dočim se glede ropa vsi trije izgovarjajo drug na drugega. Senatu je predsedoval s. o. s. Lenart, prisedniki so bili s. o. s. dr. Turato,, dr. Tombak, dr. čemer in Lečnik, obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Hojnik. Senat se ni mogel prepričati glede upravičenosti obtožbe ropa in so bili vsi obtoženci obsojeni le radi tatvine, in sicer Franjo Banfič na 6 mesecev strogega zapora, Anton Banfič na 7 mesecev strogega zapora, Anton Pfajfer pa na 5 mesecev strogega zapora. Smrt vzorne žene. V št. Janžu na Drav skem polju je preminila na velikonočni ponedeljek v častitljivi, visoki starosti 82 let, ugledna in priljubljena posestnica in gostilničarka ga. Marjeta Lešnik, vdova po dolgoletnem županu tamošnje občine. Pokojnica je bila vzorna žena. Ohranimo ji časten in trajen spomin, žalujočim naše iskreno sočutje! Uprava pravoslavne parohije v Mariboru objavlja sledeči razpored velikonoč nih cerkvenih obredov: Veliki četrtek, dne 21. t. m. ob 18. uri bdenje s čitanjem 12 pasjonskih evangelijev. Veliki petek, 22. t. m. ob 16.30 večernja s polaganjem plaštanice. Veliko soboto ob 16.30 večernja in sv. spoved. Na Velikonočno nedeljo (vaskresenie) ob štirih zjutraj procesija, ki se pomika iz vojaške kapele v območju vojašnice Kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter se vrne po Trstenjakovi ulici v kapelo. Istega dne ob 9.30. uri velikonočna sv. liturgija. Velikonočni ponedeljek, 25. t. m. ob 9.30 sv liturgija. Ob tej priložnosti se pozivajo pravoslavni verniki k polnoštevilni udeležbi ori pro cesiii kakor tudi ori ostnlih obredih. Za šolsko mladino strogo obvezno. Jagode zore. V uredništvo nam |p nri-nesei mehnniški pomočnik Polde Belin krasno zrelo jagodo, ki io ivnn**i ^ 1 danes y to”!''* 10 * 1 *> )-)i> 9n in-* iab dvo- mn! Vnvo^nr-.T., ^’atio volil- no edinico (magd. okraj) bo zborovanje Strašna družinska žaloigra se je pripetila na veliko roboto na Gorjah pri Bledu. Angela K. je zastrupila svojega 7 letnega sinčka Janeza in 4 letno hčerko Verico, nato pa še sebe. Kp je prišel oče domov, je našel vse tri mrtve. Zaklal kapetana in sebe. Na ladji rečne plovbe »Peter Zrinjski«, ki vzdržuje zvezo med Vukovarjem in Novim sadom, je ladiski restavrater Strahina Todorovič zaklal naprej ladijskega kapetana Djordia Brašanca, nato pa izvršil smomor v svoji kabini. Preiskava je dognala, da je med obema vladalo že delj časa precejšnje nesoglasje. Velika letalska nesreča se je pripetila v vasici Poklek v občini Podsreda. Ponesrečilo se je italijansko letalo in so ostali mrtvi na mestu katastrofe 33 letni kapetan romunske vojske Evgen Dumitrescu, nadalje 34 letni mehanik Luigi Merizzi ter še tretja oseba, ki ni identificirana. — Sodijo, da je romunski častnik prevzel v neki italijanski tvornici letalo, da ga prepelje v Romunijo. Jugoslovenski škofje v Rimu. Doznava se, da odpotujejo v kratkem v Rim vsi ju-goslov. rimskokatoliški škofje, ki bodo sprejeti v avdijenco pri papežu. 300 vojaških letal je naročila Francija zadnje tedne v USA. V našem nogometu se sicer na velikonočno nedeljo ne igrajo prvenstvene tekme, pod silo razmer in radi pomanjkanja terminov pa so se naša moštva morala tudi na velikonočno nedeljo boriti za točke. Torišče lova za točkami so bili Maribor, Ljubljana in Kranj. Značilno je, da so se vse tekme petega kola prvenstvenega tekmovanja LNP končale z neodločenimi rezultati. Dočim sta tekmi v Ljubljani in Kranju potekli v redu, se je mariborska tekma morala radi nediscipliniranosti enega od aktivnih igralcev pred časno zaključiti. Razumljivo, da bo ta najnovejši incident na mariborskem nogometnem igrišču imel posledice pri višjih športnih instancah. Po petem kolu prvenstvenega tekmovanja je prvenstvena tabela sledeča: Cakovački SK 5 4 1 0 12:5 9 ISSK Maribor 5 2 2 1 9:7 6 Hermes 5 13 1 10:9 5 Železničar 5 1 2 2 8:8 4 Kranj 5 113 5:10 3 SK Celje 5 113 4:9 3 ISSK Maribor : SK Železničar 1:1 (1:1) Za mariborski »derby« je bilo precej zanimanja, žal pa je prinesel tudi razočaranje. Na stadionu SK Železničarja, kjer se je odigrala ta pomembna prvenstvena tekma med večnima rivaloma, je nastal zopet nešportni incident v teku katerega je branilec Železničarja F. navalil na stranskega sodnika ter se ga dejansko lotil. Posledica tega je bila seveda izključitev in ker igralec ni hotel zapustiti terena, je bil sodnik eg. Deržej iz Ljubljan primoran, da je tekmo v 29. minuti drugega polčasa odžvižgal. Tudi sicer je bila tekma tipično prvenstvena, tako da je odveč, da bi se z njo podrobneje bavili SK Hermes : Cakovački SK 1:1 (1:1) Hermežanom se je v nedeljo posrečilo, da so ČSK odščipnili točko, kar se v dosedanjih borbah še ni nikomur posrečilo. Obna nasprotnika sta si bila enakovredna, tako da je rezultat upravičen. Sodil >e g. M a c o r a 11 i. SK Celje : SK Kranj 2:2 (2:0) Tudi ta tekma, ki je bila v Kranju, se je končala remis. Kakor je že iz rezultata razvidno, so bili Celjani v prvem, Kranjčani pa v drugem polčasu boljše moštvo. Mura komb. Hašk 3:5 (5:2 za Muro Zanimanje Murske Sobote za to tekmo je bilo silno velike in se je nabralo na igrišču okoli 1500 gledalcev. Igra je bila precej napeta. Gostje so predvajali svoj .znani kombinacijski sistem. V prvem polčasu je bila v premoči Mura, dočim so se pozneje moči na zelenem polju izenačile. Sodil je g. Turk zadovoljivo. Ostale nogometne Ljubljana: »Pro Gorizia«:SK Ljubljana 4:2 (1:1). Murska Sobota: Mura:Hašk komb. 3:3 (3:2). Zagreb: Reprezentanca Zagreba:Žide-nice (Brno) 5:2, Hašk:Židenice 2:0. Beograd: Jugoslavija :Bata (Borovo) 1:1. Novisad: Gradjanski (Zagreb) :NAK 7:2, Gradjanski:Vojvodina 5:1. Budimpešta: Slavija (Praga) :Hungaria 3:1 Ujpest:BSK 3:2, BSKrHungaria 2:2. Spomnite se CMD1 Preprečena zarota sovjetskih generalovi, maja HELSINKI, 19. aprila. Tukajšnji listi poročajo, da so organi GPU aretirali sedem generalov rdeče vojske, ki so priznali, da so hoteli 1. maja umoriti Stalina hi Voro-šilova ter se polastiti oblasti. Katastrčfa brzovlaka AlžirOran PARIZ, 19. aprila. Brzovlak Alžir—Orani je lažje in težko ranjenih. Gre za mašče-je iztiril. Pet oseb je umrlo, okoli 29 oseb | vanje nekega odpuščenega nastavJjenca. Bolgarsko časopisje V preteklem letu je v Bolgariji izhajalo 470 raznih li.tov in 373 revij, skupaj torej 843 publikacij. Od tega je bilo 29 dnevnikov, 14 listov, ki so izhajali dvakrat do trikrat na teden, 166 tednikov, 17 trikrat na mesec, 126 štirinajstdnevnikov, 280 mesečnikov, 8 dvomesečnikov, 17 štirikrat na leto in 1S6 nedoločeno po razmerah. V tujih jezikih je izhajalo 27 revij in 14 drugih listov. Po značaju je bilo: 33 političnih, 123 gospodarskih, 28 kmetijskih, 46 industrijsko-tehničnih, 56 zdravstvenih, 40 pravniških, 49 verskih. 93 pedagoških in mladinskih, 44 prirodoslovnih, 30 umetniških, 18 zabavnih in šaljivih, 76 lokalnih nepolitičnih, 9 reklamnih, 23 vojaških, 2 ženska, 35 strokovnih, 17 trgovskih in 123 drugih listov. »Gospod direktor, oprostite, moja žena misli, da bi vas zaprosil za povišanje plače.« »Dobro, vprašal bom tudi jaz svojo ženo, če lahko prošnji ugodim.« Razno Smrtnim poškodbam je podlegel v tukaj šnji bolnišnici 18 letni kočarjev sin Jožef Rojko iz Rogoznice, občina Sv. Rupert v Slov. goricah. Pade! je na cesti s kolesa in zadobil pri tem usodne poškodbe. Na varnem. Vlomilska tolpa, o kateri smo nedavno poročali je bila prepeljana v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Vodja vlomilske družbe je Ivan Grašič, ki je bil že večkrat kaznovan. V smrt... 30 letni delavec Franc Gaberšek iz Gorice v Prekmurju je izpil večjo količino lizola ob železniški progi pri Hajdini, kjer so ga našli nezavestnega. — Zastrupil se je iz obupa, ker je bil brez posla in brez zaslužka. POJASNILO Ker mi očitajo nekateri Studenčani, da ie sramota, ker se nisem udeležil pogreba svojega očeta Franca Fer liča jim tem potom sporo-’ čam, da sem se nahajal te ; dni pri Sv. Marjeti niže Ptuja ter sem bil prepozno obveščen, poleg tega pa sem I imel na vožnji Sv. Marjete ni-1 že Ptuja v Maribor na motorju nešteto defektov, radi katerih sem dve uri zakasnil-Ni pa res, da bi se pogreba dragega mi očeta ne hotel udeležiti. Toliko v pojasnilo. ! Studenci, dne 19- 4. 1938. — Srečko Ferlič. 2331 FOTOAPARAT Voigtlander Besa 6X9 s torbico sem v nedeljo zvečer pozabil v avtobusu pri Sv-Martinu. Pošten najditelj naj ?a odda Glavni trg 18, dr-Tor>!ak. 2323 Kdor želi oddati ZIDAVO ali zidati v lastni režiji, dobi potrebna pojasnila pr: Albinu Čehu, Betnavska cesta 4, Maribor- Prihrani si lepe nrocente. 2300 2S00 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno ioma. Dopise: »Anos«, Maribor. Orož-, neva 6. Priložite znamke! 1 2057 : Obrtniki! Mudite delo ? iščete kupca 7 Potom malih oglasov v „Velcrniku“ si lahko tako/ pomagate, sai ie ..Veternik" kod edini obmejni slovenski anevnik v vsem ob-mejnem ozemlju močno razširjen. Hal’ Do'ož dar domu na o*tarl Umrl je član nadzorništva gospod odvetnik v Mariboru v nedeljo, dne 17. aprila 1938. Dolgoletnega zadružnika pospremimo danes ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju k večnemu počitku. Maribor, dne 19. aprila 1938. Posojilnica v Mariboru r. z. z o. p. Narodni dom Vabilo na redni občni zbor Postil nlce v Rušah r.z.zn.z. ki bo v nedeljo, dne 21. apjrila ob 9. uri v gostilni g. .1. Črnka v Rušah s sledečim dnevnim redom 1. Cilanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Poročila načelstva in nadzorstva ter odo britev letnega zaključka za 1. 1937. 3. Citanje revizijskega poročila. 1. Sprememba pravil. 5. Volitve načelstva in nadzorstva. G. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Odbor. Sirite „Večernik<# Na zalogi imam kompletne SPALNICE IN KUHINJE Izdelujem po naročilu vse stanovanjske opreme, stavbena dela in popravila. Solidna izdelava! Nizke cene! Se priporoča Ivan Iršič, mizarstvo, Maribor, Mlinska ul. 21. 1977 AVTOTAKSI Leonid Kvitko, Maribor, Mag dalenska ul- 34. telefon 28-S2 1971 Posest HIŠA Z VRTOM naprodaj. Vprašat; Pobrežje, Ob Dravi 13. 2261 Tovarniško nova motorna koEeia znamke: »Norton", „Royal“. Enfield in Douglas dirkalni motor transit poceni naprodaj. Ferdinand Eichler, Wien I., Hegelgasse S. Kupim Kupim malo rabljeno SPALNICO Naslov v upravi- 2324 V naiem HIŠO dam v najem ali predam-Gornje Radvanje. Gozdna n!.. Guzej. 2326 Sobo odda SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam takoj. Cena din 130.— Sprejmem delavce na domačo hrano, tedensko din 80—-. Zrkovska c. 41, Pobrežje. 2319 Službo dobi MARLJIVO DEKLE sprejmem za trgovino. Cvetličarna Weiler- 2320 Sobo išie SOBO evemuelno tudi oskrbo išče tkalec- Najraje v Melju ali bližini. Ponudbe poslati do sobote na upravo »Večerni-ka« pod »Cisto in sam«. 2327 Lokal LOKAL z inventarjem za vsako trgovino, s posebnim vhodom, na prometni točki oddam- Na tančnejša pojasnila daje mesar Gosposka ul. 40 2320 ZMHVALt-. Ob prerani smrti naše ljubljene hčerke, Angelice Gaiier izrekamo, tem potom našo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo sodelavkam ekspedita tovarne Doclor iii drug in njenim prijateljicam, botri in vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili v •prerani grob. Studenci, 19. aprila 1938. Žalujoča rodbina GAJZER. Sirti od prevelike žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 17. aprila 1938. po dolgem in velikem trpljenju v 73. letu starosti in previden s svetimi zakramenti umrl naš predobri, skrbni in nenadomestljivi oče, dedek, tast. svak, stric i. t. d., gospod IGNAC KOCBEK hišni posestnik in posestnik. Pogreb našega predragega pokojnika bo v torek, dne 19. aprila 1.1. olj 14'30. uri iz hiše žalosti, Radvanjska cesta G ter bomo zemske ostanke položili v rodbinsko grobnico na magdalenskem pokopališču na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 20. aprila ob 7. uri v magda-lenski cerkvi. Terezija, vdova žugman. ..... . Kati, poroč. ČIžek, Julijana Kocbek. \na, poroč. Kramberger, soproga Lojzka, poroč. Veras. Ivanka Kocbek, otroci. Ciž.rk Frane, Kramberger Ivan, Veras Janko, zeti, vnuki in vnukinje. Maribor, Sv. Lenart v Slov. gor., dne 17. aprila 1938. Vsemogočni je odpoklical k sebi ljubljenega očeta in soproga dr. Ferda Lasiča odvetnika v Mariboru Na njegovi zadnji poti ga spremljamo v torek 19. aprila ob štirih popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maša zadušnica bo v sredo ob pol devetih v v frančiškanski cerkvi. Maribor, 17. aprila 1938. Žalujoča žena, otroka in sorodniki. izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKS0 KOREN- Za inseratni de! odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.