NA KRATKO
O Mercatorju............stra11^
AKTUALNO
1
Mercator Center Sarajevo..stran
Mercator Center Pula......stran''
i3
Mercator Center Maribor...stran 1
Prevodi.................stran 19'^
MERCATOR MOJE DEŽELE
Dobrodelna akcija......stran ^
ZA VSAKOGAR NEKAJ
09
Potopis.....................stran
Moda........................stran
Križanka....................stran
Časopis Poslovnega sistema Mercator, ^ Ljubljana, Dunajska cesta 107.
Izdaja Center za obveščanje,	7
Uredništvo, Ljubljana, Dunajska cesta telefon 01/560 11 31, 560 11 32.
Urednica: Vesna Blehveis
Oblikovanje: Matjaž Slanič / Služba ta &
Tehnično urejanje: Mercator Studio
Tisk: Delo-TČR, d.d., Ljubljana
^	.	r€^
Časopis prejemajo delavci, kmetje, ut ^
in upokojenci Poslovnega sistema Mero*.
Davek na dodano vrednost po stopnl11
Naklada: 14.900 izvodov	^
a
Mercator

; is"1''
,-',vP
Pothbi kt2000 in '2001
Čas je, da pod vsem, kar smo v Mercatorju dosegli v letu 2000, potegnem črto.
Pred tremi let) smo zaceli skupaj načrtovati današnji in jutrišnji Mercator. Preudarno, vendar pogumno. Z veliko zaupanja vase, v naše potenciale. Danes smo vrh slovenske trgovine, smo ena najpomembnejših in najbolj uspešnih družb v slovenskem gospodarstvu, tlovne rezultate, predvidene v gospodarskih načrtih presegamo, trzni delež domuje optimalen, investicije tečejo po načrtih, zaposleni imamo in hočemo vsak n teč znanja. Našeposlanstvo in korporacijsko kulturo prenašamo na nove trge. Trdo delamo, preudarno gospodarimo in povsod se podpisujemo z enim samim ^uzmskim imenom - Mercator. Z imenom, ki potrošniku zagotavlja celovito in kakovostno ponudbo, ki lastnikom jamči varno in donosno naložbo in nam, ^poslenim socialno varnost in zadovoljstvo. Zaslužimo si zdravico za sedanjost in prihodnost!
Uspehi leta 2000 bodo težko ponovljivi — 7 nakupovalnih centrov, več kot sto prenovljenih maloprodajnih enot. Poseženi čisti prihodki in čisti dobiček, posodobljeni proizvodni obrati, utrjeni poslovni - partnerski odnosi, poenoteni poslovni in drugi procesi, prvi certifikat ^ ovostipo ISO 9001... Dovolite mi, da kot naš največji skupni uspeh štejem otvoritvi Mercator Centra Sarajevo in Mercator Centra Pula. Ne samo zato, pr gre za naši prvi veliki naložbi na novih trgih, temveč in predvsem zato, ker smo dali okolju novo kakovost trgovskega prostora in življenja. Morda se danes ne zavedamo pomena svojih centrov v Sarajevu in Pulju. Enega odpomenov mi je povedal predsednik vlade sarajevskega kantona: »Zgodovinski dan, v rujevo se je vrnila Evropa!«. Čeprav je in bo našprvi cilj povsod dobiček oziroma akumulacija, enostavno ne morem spregledati človeške dimenzije obeh ^ goakov — ob gospodarskem interesu smo združevali ljudi. Ob spoštovanju predanosti, zvestobe in prispevkov vseh, čutim dolžnost, da se posebej zahvalim ^ ranki Dakič, Marjanu Sedeju, Alešu Čennu — članom Mercatorjeve uprave, sodelavkam in sodelavcem iz svojega ožjega in širšega kroga: Miri Breznik, ^ ateji]esenek, Aleksandri Kocmut, Metki Nedelko, Jelki Žekar, Marku Gvardjančiču, Mitji Marinšku, Pavletu Pircu, Štefanu Plankarju, Francu Prvinšku, ztru Sajovicu, Vinku Savniku, Jožefu Šilecu, Marku Umbergerju in Božu Virantu. Čeprav sem izpostavil samo nekaj imen, pa sem povsem enako ponosen na v°dstva vseh družb, na vse, ki smo skupaj ustvarili Mercator leta 2000.
Uspehom smo se zavezali vsi skupaj in vsak zase, vendar pa nekaj dejstev kaže, da to zaveza včasih različno azumemo in jo različno spoštujemo. Gre za dvojno moralo! Enotni principi in standardi veljajo v Mercatorju za vse in povsod in ne zgolj takrat, ko jih 0Sarnezna sredina oceni kot koristne. Ne morem sprejeti nobenih razlogov za odmik od njihovega izpolnjevanja, nobenih lokalizmov. Standarde smo oblikovali, določili in sprejeli vsi skupaj. Zato jih nima nihčepravice kršiti in s tem rušiti skupaj dogovorjenepolitike. Mercatorje ena duša v 24Mercatorjevih z ah, da bo ena duša v 13.000 zaposlenih, je odgovornost vseh vodilnih v družbah. Regijska organiziranost trgovskega dela Mercatorja je pravilno ^novana —posamezna družba je člen v Mercatorjevi verigi lahko le, če izpolnjuje tri ključne pogoje: brezpogojno izpolnjevanje standardov in poenotenih Posb>vnih procesov, ustvarjanje skupaj dogovorjenih in načrtovanih rezultatov, zagotovitev dolgoročnega razvoja.
Zavezali smo se dani besedi in dejanjem. S to zavezo ždim napovedati prihod leta2001 vMercator. Leta, v katerem mo posvetili osnovnim projektom: vzpostavitvi specializiranih trgovskih verig, enotnim cenam, enotnemu upravljanju z blagovnimi skupinami, formacijski tehnologiji, kakovosti po standardu ISO 9001, posodobitvi logistične mreže in optimizaciji njenih stroškov, novim naložbam v prodajo doma v tujini, naložbam v nova znanja Ijiuli. Tudipo tej plati se moramo primerjati s trgovskimi trendi v svetu, že doseženo nas spodbuja, da si vsak dan zvišujemo J > aa so naša menla vsak dan bolj zahtevna in izbrušena, da vsak dan bolj popolno opravljamo svoje poslanstvo. Združujmo najboljše!
Vesele božične dni in srečo v letu 2001 voščim vam, dragi Mercatorjeva, vašim družinam in prijateljem.
Zoran Jankovič
Spoštovani zaposleni v Poslovnem sistemu Mercator
i ter vse
bolj mednarodno do ambiciozno toda 8i
Poslovni sistem Mercator se v zadnjih letih močno spreminja in njegovo poslovanje je iz leta v leto boljše t Primerljivo. Vsako leto smo bolj uspešni in vsako naslednje presenetimo z novimi dosežki. Načrte si zastavljamo zelo ambiciozno toda Praviloma jih presežemo. Vse to zmoremo tudi zaradi vašega izrednega sodelovanja in poistovetenja vaših načrtov z razvojnimi načrti družbe. Lahko ugotovim, da trikotnik: delničarji-uprava-zaposleni deluje skoraj popolno ter vam za vaš nesporni delež pri vsem doseženem iskreno čestitam. Ob zaključku iztekajočega se leta vam vsem skupaj želim obilo novih izzivov na delovnem mestu ter
veliko osebne sreče in zadovoljstva v Novem letu 2001.
mag. Stanislav Valant, predsednik nadzornega sveta Poslovnega sistema Mercator, d. d.

OCENA POSLOVANJA 2000 IN GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 2001
Mercatorje po seji nadzornega sveta, kije bila 30. novembra v Sarajevu, objavil poslovne rezultate za obdobjejanuar-september 2000. Kot smo izvedeli, je bil nadzorni svet z doseženim zadovoljen.
Vnavedenem obdolju so vse Mercatorjeve družbe skupaj ustvarile 176,9 mlrd tolarjev čistih prihodkov izprodaje in 2,7 mlrd tolarjev čistega dobička. Ocena je, da bomo do konca leta2000 ustvarili240 mlrd tolarjev čistih prihodkov iz prodaje.
Za leto 2001pa načrtujemo269mlrd tolarjev čistih prihodkov in 3,8 mlrd tolarjev čistega dobička. Za naložbe bomo v tem letu namenili 26,4 mlrdtolarjev. Približno 2/3 vrednosti vseh naložb bo financirano z lastnimi viri, preostanek pa z bančnimi posojili.
Nadzorni svet je ugotovil, da se trend dobrega poslovanja nadaljuje, saj bo gospodarski načrt za leto 2000 v vseh pomembnih postavkah presežen.
□
NOVOLETNA DRUŽENJA
Že v prvih decembrskih dneh je marsikje zavladalo novoletno vzdušje, ki se bo končalo v prvih dneh novega leta. In v Mercatorju ni nič drugače. Srečujejo se upokojenci, sodelavci, poslovni partnerji... Dobre želje za leto 2001 bo na srečanjih zaposlenih in če bo le mogoče tudi upokojenih sodelavcev v vseh naših družbah osebno izrekelpredsednik uprave. Sicerpa je vsem zaposlenim namenil tudi osebno voščilnico. Tradicionalni sprejem predsednika uprave ssa vodilne delavce Mercatorjevih družb je bil 13. decembra v krškem hotelu Sremič.
Božičnica
Kot je že običaj, bo tudi letos božičnica. Božičnica je 22. 12. 2000 izplačana v Mercatorjevih bonih. Višinapa je v družbah različna glede na sprejeta merila in glede na tekoče izpolnjevanje gospodarskih načrtov za leto 2000.
Sredi novembra so upokojeni direktorji vseh Mercatorjevih družb obiskali Mercator Center v Novem mestu in hipermarket Brežice. Dobro organiziranega izleta se je udeležilo 35 upokojencev. Med njimi je bil tudi generalni direktor Mercatorja z doslej najdaljšim - 25 letnim direktorskim stažem, gospod Adolf Osterc. Dve dami in gospodje so v živahnih pogovorih in predvsem v obujanju spominov na leta, ko so aktivno soustvarjali Mercator preživeli prav lep dan. Jože Renar, tudi starosta med našimi direktorji, je povedal sklepno misd-»Veseli smo, ker smo postavljali temelj sedanjemu Mercatorju in veseli smo vseh njegovih uspehov. ReS iz srca vsem, ki danes vodijo in delajo v Mercatorju, čestitamo in želimo, da bi se izpolniliv5t načrti.«.	n
Anonimna ,
strahopetnost
Zbirka anonimnih pisem, v katerih neznanci blatijo ugled naših sodelavcev in Mercatorja, je kar obsežna. Če so v pismih opozorila na različne napake, pomanjkljivosti, nedoslednosti, nered ali kaj podobnega, jih štejemo za dobronamerne pripombe, čeprav so anonimne. Večina anonimk pa roma v koš, saj menimo, da bi bilo prav, da se pisec podpiše. Podpisane kritične pripombe so vedno dobrodošle in potrudimo se, da napake, na katere nas pisec opozarja, odpravimo, pisca pa obvestimo, kako smo ukrepali. V njegovo in naše zadovoljstvo.
Toda bolj kot različnih napak, se anonimneži lotevajo konkretnih ljudi, jih obtožujejo in jim pripisujejo različne osebne in poslovne nečednosti. Tu gredo zadeve čez rob. Teh
stvari ni mogoče obravnavati dobronamern0’ saj vržejo senco dvoma v poštenost človeka- k> ga anonimnež grdo zaznamuje. Nelagodn0 se ob takih stvareh počutimo vsi, saj nihče ve, kdaj nam bo kdo iz zlobe, zavisti ali drugih nizkotnih nagibov podtaknil nečednost-Resničnih in dokazljivih dejstev se ni treha sramovati nikomur. Na s pravim imenor0 podpisano in dokazljivo resnico, smo dosk) še vedno ustrezno reagirali in ukrepali. In prihajajo anonimna pisma iz Mercatorjevl vrst, si pisci zapomnite eno: vrata za postenf in odkrite ljudi so pri nas vedno odprta- s£ nikogar zaradi teh dveh lastnosti nismo vtg čez prag. Lažnivce pa.
Priznanja Gospodarske
zbornice Sbvenije za “naj ” trgovine
2druženje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije je že lani začelo s tekmovanjem za pibolj urejene prodajalne. Letos se je na tekmovanje prijavilo 336 prodajaln v turističnih ^Jin in prodajaln podjetij, ki imajo več kot 50 trgovin. Prvi krog ocenjevanja je potekal na ^avni območnih zbornic, drugi na republiški ravni. Skupno je bilo podeljenih 11 republiških dlplom in 5 republiških priznanj.
^srcatorjeva bera diplom in priznanj:
Hipermarket Ljubljana, diploma;
Market PE 47 Ankaran, Mercator Degro, diploma;
Vinjeta Bled, Poslovni sistem Mercator, d.d., diploma;
Nakupovalni center Krško, prodajalna drogerija, Mercator Dolenjska, priznanje.

j J u 1/
jj_r’ sjjjJ u ilJJJj G JJJjjJ
Na sprejemu vodilnih delavcev Mercatorja 13. decembra v Krškem smo predstavili tudi najnovejši promocijski film o Mercatorju. Poleg splošnih informacij, so v filmu posnetki vseh enajstih Mercator Centrov. Od Kopra, kije bil odprt leta 1998, do Maribora, kije bil odprt 8. decembra letos.
V
Obi;
OPRAVIČILO
Prejšnji številki časopisa nam jo je zagodel računalniški škrat. V »Mercator se predstavlja« ''lava na straneh 29-32 je pri »prelomu« strani izbrisal Mercatorjevi trgovski družbi v 0veniji Mercator Modno hišo Maribor inTrgoavto Koper. ccrn in obema družbama se iskreno opravičujemo.
Bral,
Uredništvo
IZ FRANŠIZINGA -GLASILA SEKCIJE SLOVENSKIH FRANŠIZNIH DRUŽB
Druga številka glasila je bila namenjena predvsem udeležencem posveta »Franšiza kot priložnost«, ki je bil konec letošnjega oktobra. Posvet je organizirala sekcija za franšizing pri Združenju za trgovino Gospodarske zbornice Slovenije. V glasilu je objavljen tudi prispevek našega sodelavca vodje službe za franšizing Stanislava Tomšiča, o odstopanju slovenske franšizne prakse od opredelitev v etičnem kodeksu franšizinga. V njem avtor, ki se v Mercatorju že nekaj let ukvarja z razvojem franšizinga, opozarja na definicijo franšizinga. To je sistem prodaje blaga in /ali tehnologije, ki temelji na tesnem in stalnem sodelovanju med pravno in finančno samostojnimi in neodvisnimi podjetji, med fran-šizodajalcem in njegovimi posameznimi franšizojemalci. Franšizodajalec zagotavlja svojim posameznim fran-šizojemalcem pravico in jim istočasno nalaga dolžnost, da poslujejo v skladu z njegovim konceptom. V nerazumevanju pravne in finančne samostojnosti ter neodvisnosti podjetij tiči glavni problem, saj nikakor ni sprejemljiva uvrstitev franšizojemalcev med trgovske zastopnike, agente, posrednike, ker ti posredujejo ali pa sklepajo posle v tujem imenu. Sicer pa avtor predvideva, da bo Mercator v naslednjih dveh letih postopno, z vključevanjem samostojnih trgovcev, zapolnil vse vrzeli v slovenskem prostoru. Trenutno je v Mercatorjev franšizni sistem vključenih 86 prodajaln z market programom, in ena s pohištvom, ki razpolagajo s preko 11.000 m2 prodajne površine. Avtor prav tako navaja, da Mercator že razmišlja o širitvi franšizinga na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino.
□

Hlova vrednost PROSTORA
Nevsiljivo, a vendar opazno j e Mercator Centar Sarajevo postavljen v središča mesta, staplja se z umirjenim utripom življenja in v steklenem delu svoje preobleke zrcali mestno podobo. Arhitekt Vladimir Koželj seje z mehkimi linijami, ki so vodilni element oblikovanja celega objekta, približal značaju in duši Sarajeva.
Kombinacija neposredne svetlobe in luči naredi parkirni prostor svetel in zračen. Tudi večina prodajnih površin, ki so za etažo višje, je zasnovana enako. Dvignjen objekt se optimalno vključuje v mestni gabarit in hkrati nudi potrošnikom primemo število parkirnih mest v sami stavbi.
Osrednji prostor celotnega centra je ozelenjen atrij s tekočim pločnikom in dvigalom, ki povezuje etaži in hkrati združuje nakupovalne ulice in hipermarket z vzporednimi prodajalnami. Podnevi je naravno osvetljen, v mrakupa v igri luči, neštetih odsevov in zrcaljenj spremeni svoj značaj.
Prodajni prostor hipermarketa se s širino in preglednostjo prijazno približa obiskovalcu in mu v nakupovalnem prostoru prvič ponudi tudi počivališče. Blagajne pospremijo kupce na izhodu in ga popeljejo v živahno dogajanjepred njim v kavarnico Santana in na teraso.
Vzporedni program sestavlja 25 prodajaln, ki so bolj ali manj izvirno zasnovane. Med večjimi izstopajo Intersport, Modiana in Salon pohištva. Dobrodošlo smer oblikovanja prodajnega prostora je zaznati v Benettonovem lokalu, ki z dvoetažnim prostorom izkorišča razpoložljive višine in razgiba nakupovalno ulico. Ta vodi mimo vrste prodajaln in je os, ki povezuje samopostrežno restavracijo na eni in kavarno Santana ter letni vrt na drugi strani.
Mercator Centar Sarajevo tako z vidika ponudbe kot podobe je v ponos Mercatorju in naj bo tudi mestu Sarajevu v veselje.
Ajda Teran Janežič
J
Mercator Center Sarajevo -
največji dogodek v mestu
Sarajevo je bilo 1. decembra 2000 središče slovensko-bosanskega gospodarskega in političnega vrha. Na otvoritev Mercator Centra Sarajevo je priletelo okoli 200 vodilnih slovenskih gospodarstvenikov. Dan pa je še posebej obeležil državniški obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, na mestni ravni pa sta se srečala sarajevski župan in ljubljanska županja Viktorija Potočnik.
Otvoritvena mrzlica
^jub temu, da se je precej zaposlenih v Mercatorjevih trgovinah v sarajevskem centru Mlalo v Ljubljani, jim je pred otvoritvijo Priskočila na pomoč številčna ekipa sodelavcev lz ljubljanskega centra ter sodelavci iz °bvladujoče družbe. Skupaj so opravili Š‘gantsko delo. Ne samo tisti, ki so urejali hipermarket, Modiano in Intersport po Mitevah Mercatorjevih standardov, temveč ^di vsi tisti nevidni, ki so »v ozadju« skrbeli Za blagovne tokove, informacijsko podporo ln ne nazadnje za protokol in za samo dejanje otvoritve, so se potrudili in se izkazali kot °dlični delavci. Vsi so zavedali pričakovanja Sarajevske oziroma bosansko-hercegovske
javnosti.
dopoldne, ko je bilo do slovesnega trenutka nekaj ur, je v celotnem centru vladalo nekaksno mrzlično vzdušje. Zaposleni so hiteli ^dpravljati zadnje pomanjkljivosti, tla so se naprej loščila, izložbe dopolnjevale, urejale s° se obleke, izgled... Vsak se je zavedal, da §re za dogodek izjemnega pomena in da mora ^ 1 v vlogi, ki mu je dodeljena, brezhiben. ^a slovenske novinarje, ki smo prileteli v atajevo s kar debelimi urami zamude, še hitra °vna konferenca, leteč ogled centra in že ^ bil trenutek za »okupacijo« kar najbolj Primernih reporterskih mest.
^Otavnika spregovorila
'ovnosti
Na
cato;
'Halo
°beh straneh ulice, ki pelje do Mer-Jcvega centra in na trgu pred njim, se je pred 15. uro začela zbirati množica. Kaj
Nekaj ur pred otvoritvijo
A
T
se skriva za bleščečo zunanjostjo? Kaj prinašajo Slovenci v Sarajevo? Je to, kar obljubljajo res, ali pa...
Goste in Sarajevčane je prvi nagovoril Zoran Jankovič. Na kratko je predstavil Mercatorjevo strategijo na novih trgih. O samem centru pa povedal: »Mercator Center Sarajevo je doslej največja slovenska investicija v Bosni in Hercegovini. Vredna je 48 milijonov nemških mark. Za Mercator pa je vredna veliko več, kajti najveijo izrednost v Mercatorju pripisujemo in dajemo človeškim potencialom. Za Sarajevo so pomembna nova delovna mesta, za Mercator pa, da je Sarajevu, stoletnemu evropskemu mestu dal trgovski prostor, ki si ga zasluži. S prihodom na bosansko-hercegovski trg želi Mercator spodbuditi razvoj kakovostnih in cenovno
Kaj prinaša Mercator? V ozadju strehe bolšjaka
Osebna izkaznica Mercator Centra Sarajevo
vrednost naložbe: 48 mio DEM
število zaposlenih v centru: 350	celotna površina hipermarketa: 7.800 m2
čas gradnje: 8 mesecev	prodajna površina hipermarketa: 4.850 m2
velikost celotnega kompleksa centra: 27.000 m2	število izdelkov v hipermarketu: 30.000
prodajna površina centra: 12.300 m2	število blagajn v hipermarketu: 25
število prodajaln: 25	število zaposlenih v hipermarketu: 160,
število parkirnih mest: 400	njihova plača v povprečju 20% višja kot pri konkurenci.
t

konkurenčnih domačih proizvajalcev, želi skupaj z matično državo prispevati k hitrejši rasti družbenega in osebnega standarda njenega Prebivalstva.« Sarajevčanom je zaželel, da bi J'm center pomenil kraj prijaznega srečevanja ln predvsem središče, v katerem so vedno dobrodošli in v katerem se njihove zahteve obravnavajo po najvišjih standardih.
^ vljudnim odobravanjem so bile pospremljene besede predsedujočega predsedstva Bosne in Hercegovine Živka Radišiča. Sodstvo države se zaveda težkega stanja, razvoj °Pira na pričakovanje tujih investitorjev.
Predsednika Republike Slovenije Milana
Kuč
eana so razumeli vsi. Slovenska beseda je
š^a v ušesa in mnogim v srce. To je pokazal spontan in topel odziv udeležencev otvoritve, bjudje so razumeli, da predsednik Republike ovenije ne govori zgolj protokolarno, temveč P°t človek, ki jim iskreno želi mir in
blagostanje.
2
0ran Jankovič je projektantu centra arhitektu Vladimirju Koželju izročil posebno Priznanje za vse sodelavce Mercator Oprime, er>ako tudi predstavnikoma podjetij Energo-§roup iz Ljubljane in Butmir iz Sarajeva kot IZvajalcema in organizatorjema del.
Počen aplavz je spremljal izročitev ključev reševalnega vozila predstojniku sarajevske klinične bolnišnice. Poleg te donacije pa je
ercator podaril sredstva tudi institucijam
0vencev v Sarajevu in daroval za zdravljenje savske deklice.
^stal je le še najbolj slovesen trenutek - Milan beocan, Živko Radišič in Zoran Jankovič so Prerezali trak. V zrak je poletelo stotine rdečih 0n°v, nad vhodom v garažo se je dvignila rleča zavesa. V centru je zahrumelo.
^spominih med n*vdušeno množico
C j
62 dan je v pročelju centra odsevala pc t'Sta> ples oblakov se zdaj dvigal, zdaj sf y ^ Vecer je center zažarel v magični sv< e vedno razdejanem Sarajevu je nj
SVej-i i
^ ba nenavadna, razkošna. Se bo e	J°st je Sarajevčane navdušila notic
ovet-i
p e rrgovine, izložbe in sploh ce Utrdba je množici skoraj jemala
ati
Redko tako resen
9

Sarajevčani česa takega očitno niso pričakovali. Komunikacijske poti so se spremenile v pravi »korzo« - krožno sprehajališče...
V vsesplošnem občudovanju mi niso ušli mnogi trpki in grenki pogledi. Izogibala sem se j im, ker so boleli in odpirali rane... spomine na tržnico...na tisoče prestreljenih oken, prerešetanih, požganih hiš... na ljudi s culami, na ljudi v tunelu svobode... to niso bili ljudje iz tistega mojega Sarajeva, ko sem se zaljubila v mladega slikarja.. .ko so na belih poljanah Jahorine in Bjelašnice odmevali vriski.... ej, Sarajevo moje mladosti...
Ustavila sem nekaj obiskovalcev in jih vprašala o vtisih. Strnem jih lahko v eno samo besedo: fantastično. Je, je, bilo je, in bo še, ljudje moji!
Na bližnjem »bolšjaku« je bila popolna tema. »Nema, da nema« se je zgodilo v Mercator Centru Sarajevo.
Največja zabava v mestu
Jumbo plakati so vabili na največjo zabavo v mestu - veliki Mercatorjev koncert. Dvorana Zetra je navdušeno sprejela sarajevske filharmonike, Kemala Montena, Vlada Kreslina, Oliverja Dragojevisea, prvakinjo sarajevske Opere Gertrudo Munitič, rahlo postarane rokerje - Indexe in seveda Doleta - DorčSa Balaševiča. Glasba je dokazala, daje jezik, ki ga razumejo vsi, jezik, ki združuje in ki ne pozna meja. Tako je bilo vzdušje v Zetri. Bilo je Sarajevo moje mladosti.
V Mercator Centru so poleg hipermarketa še naslednje prodajalne: Fotomaterial Kodak Express, usnjena galanterija Stephanie, Mediana, otroški program Chico, Alpina, Planika, Benetton, Stvareh, Trgovina z darili Džast, Intersport, Burlington, WitBoy, Papirnica Državne založbe Slovenije, Drogerija Weitnauer, Zlatarna Celje, Pohištveni salon Mercator, Ribarnica, lekarna, frizer, izdelava ključev, restavracija, banka, optika, loterija, trafika in otroško igrišče ...
Blagajne so se prvi nakupovalni dan skoraj »prežgale«. Odgovorni trdijo, da so tudi vse naslednje dni zaloge vidno kopnele.
Vesna Bleiiveis
□
^ j veča zabava
U gradu! Mercator
Centar Sarajevo
Novinarska konferenca, z leve proti desni Mensud Lagumdija, direktor Mercator Tržnog Centra Sarajevo, Marjeta Vilar, Zoran Jankovič
m

Častni gost v Sarajevu, Miran Goslar (levo)
Vsi so lepi, vsi najboljši -
puljski pa je nekaj posebnega
Pulj, 2. in 3. december 2000-tudi otvoritev puljskega Mercator Centra je bila nadvse slovesna in tudi v Pulju je bil zbran cvet slovenskega in hrvaškega gospodarstva ter politike. In tudi v Pulju so jumbo plakati vabili na veliki Mercatorjev koncert.
aprila, ko je bil odprt hipermarket, Predvsem pa po iztečeni turistični sezoni seje v Pulju intenzivno nadaljevala »predelava« hipermarketa v pravi Mercator Center.
O
čeprav po ponudbi povsem enak drugim centrom, pa je na zunaj le nekoliko drugačen. Pročelja vseh Mercatorjevih centrov so °blečena v zelenkasta stekla, puljska pa so v harvi istrske zemlje.
C
eptav so puljski sodelavci že utečeni h^ercatorjevci, je tudi njim prav prišla pomoč s°delavcev iz Slovenije. Skupaj so center, bolje hipermarket, še nekaj trenutkov pred 0tv°ritvijo hiteli »peglati in gloncati« kot
nevesto.
* stra kot eno najbolj vitalnih območij hrvaškega turizma potrebuje tudi ustrezno raven trS°vske ponudbe. Trgovina mora svojim Prostorskim standardom, z bogato in evropsko horikurenčno cenovno ponudbo in s prijazno britvijo to ponudbo zaokrožiti in jo nad-čTaditiy^ dejal Zoran Jankovič. Pohvalil je ^sedanje delo zaposlenih v hipermarketu in Zrazil prepričanje, da bodo ostali zastavonoše ercatorjeve kakovosti.
Petar Ivanovič, direktor družbe Mercator
p. j
. a’Pa je o centm povedal: »Gradnja centra l Potekala v skladu z načrti. Z otvoritvijo se Učenja celovito izpolnjevanje našega, Mer-atorjevegaposlanstva — potrošnikom ponuditi ^jholjšo trgovsko storitev in vrhunsko ponudbo enern mestu. Mercator postaja pomemben P rtner hrvaških proizvajalcev, saj bo na P^ 0dajnih policah ponujal dobrih 40% izdelkov boškega porekla.«
Ogled puljskega hipermarketa. Stane Valant, predsednik nadzornega sveta, Zoran Jankovič in direktor puljske družbe Petar Ivanovič
ililils
Velika gneča. Ljudi nosi radovednost, nosijo jih pričakovanja. V človeškem mravljišču ni prostora rolkarja z Etino pico. Ni prostora za prijazno fotografijo. Ob degustacijskih mestih vrste. Nakupovalni vozički v dolgih vrstah pred blagajnami. Popolna evforija.
Enako v Domu mladosti. »Dole! Dole!« Skandiranje se ne umiri. Mladi zahtevajo... Ne umiri jih Oliverjeva Cesarica, Kreslin potegne orglice in z »Za koga roža cveti« za silo pomiri valujočo množico, Kemal in Sarajevo, ljubavi moja spet razgreje čustva. Potem pa... »Na stanici u Puli.. .oprosti mi Katrin...« in balade o vrbah, o duši slo-venskoj... Publika Doleta ne pusti z odra. Vrne se in nadaljuje še eno uro. Izpod stropa se vsujejo rdeči baloni. Publika eksplodira. »Junija v puljski areni...,« se poslavlja Dole. Zjutraj mrzel tuš - osrednji istrski časnik zanima le Doletovo delovno dovoljenje... Izkupiček koncerta je šel v dobrodelne namene - očesni kliniki puljske bolnišnice.
Življenje dajo trgovini ljudje
Osebna izkaznica Mercator Centra Pula
vrednost naložbe: 29 mio DEM
število zaposlenih v centru: 200
čas gradnje: 8 mesecev
velikost celotnega kompleksa centra: 30.915 m2
prodaj na površina centra: 5.924 m2
število prodajaln: 7 6
število parkirnih mest: 540
celotna površina hipermarketa: 4.929 m2 prodaj na površina hipermarketa: 3.235 m2 število izdelkov v hipermarketu: 30.000 število blagajn v hipermarketu:	7 6
število zaposlenih v hipermarketu: 7 77
Štajerska prestolnica ga ima
Bilo je decembra 1998. Mercator in kranjski Merkur sta pod skupno streho odprla svoja hipermarketa. Že takrat je družba Mercator SVS oznanila, da bo v ostalih prostorih iste stavbe uredila popolen nakupovalni center. In ga je. Devetdeset dni pred 8. decembrom je oživelo gradbišče. V devetdesetdnevni vojni s časom, prahom, hrupom, gradbiščno nesnago, parkirno zmešnjavo, so se kot najboljši in najbolj potrpežljivi sosedje izkazali vsi neposredni sosedje hipermarketa - Merkur, gostinski in drugi lokali, predvsem pa potrošniki, ki so ostali zvesti Mercatorju.
Mariborski center bo dobil zaporedno številko ' k Toliko Mercator centrov zdaj stoji v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. V treh letih smo, če ne štejemo Prenov in novogradenj običajnih samopostrežnih trgovin, pridobili nekaj desettisoč kvadratnih metrov čistih prodajnih površin, oolotne prodajne površine, ki jih v teh centrih opravlja Mercator skupaj s pripadajočimi Parkirišči, pa segajo v nekaj stotisoč kvadratnih ^trov. Seštete naložbe skupaj pa se ustavijo Pri vrednosti 90 milijard tolarjev. Zadnja je v etu 2000 k tem gigantskim številkam Prispevala dmžba Mercator SVS. K skupnim Površinam je dodala 16.500 kvadratnih Petrov čistih prodajnih površin, ki so razdeljene med 29 lokalov z različno ponudbo. Seštevek različnih izdelkov, ki jih ponujajo samo Mercatorjeve prodajalne sega čez 100.000. Prednji prodajni prostorje namenjen 2.500 adratnih metrov velikemu hipermarketu, v Mterem police šibi 33.000 različnih izdelkov P dnevno oskrbo in priročno rabo v gospo-lnjstvu. Pod Mercatorjevo marelo sodijo največji lokali v centru: prodajalnaTrgoavta, salon pohištva, drogerija, prodajalna tekstila, Hšovina Intersport (kije imela na dan otvoritve Mina zaprta vrata in obveščala, kdaj bo tisti D ^n) in kavarna Santana. Celotna naložba, KUPaj z nakupom stavbe in s hipermarketom 12 ^eta 1998 je Mercator SVS veljala 4 milijarde tolarjev.
Številke, številke... v njih so bile posebej °penjene stotine ur Mercatorjevcev, ki so jih j, sevale priprave in sama otvoritev centra. ^ n°st Mercatorjevih ljudi, njihova delovna, uPna in posamična odgovornost je ob v°Vrstnih dogodkih že prislovična. Ob-Movanja vredne ljudi imamo!
r°dajni programi so glede na sorodnost Udbe razdeljeni v dve etaži, ki ju povezuje CI plončik. Nekaj notranje opreme in
•'"'C..Ji
j

detajlov spominja na sarajevski center -navsezadnje ju je projektiral isti avtor, arhitekt Vladimir Koželj iz Mercator Oprime s
sodelavci.
Maribor je v zadnjih dveh-treh letih postal središče zanimanja trgovcev, predvsem tujih. Vrasli so veliki splošni in specializirani nakupovalni centri, konkurenčni boj za kupca Je ttd in neizprosen. » Veseli me, da se je Mercator tlačil za prihod v Maribor z velikim in resnično epim nakupovalnim centrom, v katerem Zagotavlja primat kakovostnemu blagu ^ovenskegaporekla. Čestitam za odločitev in Zelirn, da bi se izkazala za pravo,«, je na °rvoritveni slovesnosti povedal mariborski Podžupan Jože Protnar. Pred množico branih Mariborčanov pa je njegove želje Potrdil in izrekel dobrodošlico Mercatorju rudi župan Boris Sovič.
"Mercator SVSje družba, v kateri usklajeno ^bijejo glava, roke in srce. To je zasluga pred-Sednika uprave družbe Stanka Brodnjaka, ki ^zvija in udejanja Mercatorjevo korporacijsko utturo na območju Štajerske in Prekmurja. Mariborska trgovska ponudba je v dveh letih tetndjito spremenila svojo strukturo in podobo, temu je zanesljivo med prvimi prispevala tt&ba Mercator SVS, kije pred dobrima dvema °maprevzela trgovsko družbo Klas. Prepričan Sertl, daje Mercator s tem prevzemom predvsem Mtrošnikom in zaposlenim dokazal, da najboljše °Sedstvo, ki ga ponuja, ni prazna beseda. Prav abo pa tudi, da je družba Mercator SVS Popravljena in sposobna sprejeti konkurenčni ožjega in širšega mariborskega trga in se Potrditi ne samo kot najboljši sosed, temveč kot Ml boljši štajerski trgovec.« Tako je povedal “doran Jankovič.
Vesna Bleiiveis
□
MERCATOR MOJE DEŽELE
Podarjeno z
Športniki, pevci zabavne glasbe, ki nastopajo v Mercatorjevih reklamnih spotih, kupci izdelkov trgovske znamke Mercator so skupaj z Mercatorjevim deležem v letošnji vseslovenski humanitarni akciji sedmim bolnišnicam podarili reševalna vozila, opremljena za nujno prehospitalno pomoč.
Vsa vozila so predstavniki Mercatorja izročili 24. novembra 2000 ob isti uri in na enako slovesen način. Življenjska ogroženost terja hitro in učinkovito pomoč. Prihiteti na pomoč in rešiti življenje, je bilo vodilo te velike in pomembne humanitarne akcije. Hkrati pa želja, da tovrstne pomoči ne bi nikoli potrebovali. Sodobna reševalna vozila so dobile bolnišnice in druge zdravstvene ustanove v Mariboru, Ptuju, Ljubljani, Novem mestu, Novi Gorici, na Jesenicah in v Kopru. Skupna vrednost donacije je okoli 85 milijonov tolarjev.
V začetku decembra pa je bil Mercator pokrovitelj novega Centra Sonček. Centre Sonček ustanavlja Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Poglavitna dejavnost teh centrov je varstvo, usposabljanje in zaposlovanje pod posebnimi pogoji za ljudi z drugačnimi potrebami.
□
Otroci so nastopali...
Mag. Marjan Sedej (desno) izroča ključe reševalnega vozila direktorju reševalne postaje Ljubljana
MOJA SODELAVKA, MOJ SODELAVEC
Mercatorjev obraz
Cvet sončnice ji polepša dan in prostor. V njem vidi mogočnost narave, iz njega seva sonce. Tudi sama je sončen človek, topla, z neuklonljivo voljo, včasih nagle jeze a nikoli zamerljiva, naravna, jasna in vedra. Prisrčen, odkrit, nekoliko zadržan Srneh, v katerem ni niti kančka zadrege, kaže na to, da je Nataša Možina pri triintridesetih letih srečna žena in mati dveh °trok. Vodi finance in računovodstvo v Mercator centru Ljubljana. Delo je zanjo največja vrednota.
Nataša Možina
dojena je bila v Ljubljani. Skupaj s starši 'n sestro so stanovali v Šiški, vikende in Počitnice pa so preživljali pri starih starših v Šentjanžu na Dolenjskem. S tem krajem [e Povezana še danes, saj se s svojo dru-žino tja rada vrača. Za poklic si je brez obotavljanja izbrala aranžerstvo. Rada je r'sala, oblikovala. Svojega poklica, navzlic Ospešno končani srednji aranžerski šoli, n' nikoli opravljala, ker preprosto ni bilo Pripravniškega mesta.
"Razmišljalasem o drugihpoklicih,* se spominja Matasa. Zato je vzela pot pod noge in iskala sWbo v drugem poklicu, kot prodajalka. Potrkala je tudi na Mercatorjeva vrata in se Zaposlila kot prodajalka v diskontu na
Slovenčevi 23.
a«o ste se znašli v poklicu ^dajalke?
J^očaranja ni bilo. Delo je bilo raznoliko, lektiv prijeten. Ko so v prodajalni uvedli ^ sistem, sem začela delati na delovnem mestu administrativnega referenta. Delala sem sUa računalniku in po treh letih tega dela sem zazelela spremembe. Vmes sem opravila
poslovodsko šolo in jo nadgradila še z ekonomsko komercialno šolo. Priložnost za delo v hipermarketu v Šiški se mi je ponudila ravno ob pravem času in zdaj sem tu, navdušena nad delom in ljudmi, s katerimi delam.
Direktorica vašega centra mi je dejala, da ste srce centra, kaj pa menite vi?
Težko bi se strinjala, da ravno admnistrativni delavci poganjamo center. Vsak oddelek je nepogrešljiv. Smo pa pomemben povezovalni člen.
Bojda je v vaši pisarni tako kot na železniški postaji. Vrvež ljudi, stene so prelepljene z »voznimi redi«...
Bedimo nad vhodom in izhodom blaga v centru. Izbor blaga je velik in obsega 47.000 izdelkov. Vsak nov izdelek dobimo fizično v roke, ga vnesemo v računalnik, opremimo s črtno kodo, mu odredimo klasifikacijo, davčno skupino, ga šifriramo s številko dobavitelja, naročniško številko in na koncu izdelamo kalkulacijo. Večina dela se opravi v
skenirnici. Za vsak izdelek določimo tudi maržo na podlagi internih pravil. Ko pride dokument v nadaljnjo obdelavo, ga vnesemo v računalnik in preverimo kalkulacijo. Včasih se o kalkulaciji posvetujemo s poslovodji oddelkov. Skrbimo, daso cene prave, previdni moramo biti predvsem zaradi številnih akcij kot so trajno nizke cene, slovenska košarica, do 51 %, akcije v hipermarketih itd. Pred vsako akcijo pripravimo cene in jih v teku akcije tudi preverjamo. V pisarni imamo velik koledar, kjer so datumsko označene vse akcije, nalepljena pa imamo tudi vsa obvestila o akcijah. Naša naloga je tudi, da spremljamo odpise in znižanja cen blaga, izračunavanje inventur. Med drugim v našem oddelku, ki z menoj vred šteje 11 delavcev, spremljamo tudi prisotnost delavcev na delu in o tem vodimo ustrezno evidenco za potrebe kadrovske službe
Bili ste mentorica in inštruktorica delavcem novih centrov na Ravnah, v Slovenj Gradcu, v Pulju in Sarajevu. Mi lahko zaupate nekaj svojih vtisov?
Mene sta poučevali gospa Franka in gospodična Lara iz Kopra iz našega prvega centra
MOJA SODELAVKA, MOJ SODELAVEC
oziroma hipermarketa. Sedaj svoje znanje posredujem naprej, sodelavcem novih centrov. Korošci so veseli in pridni ljudje, takoj smo se ujeli. Nikoli še pomislila nisem, da bom kdaj inštruirala ljudi v Pulju in Sarajevu. V Pulju sem bila dvakrat, skupaj 22 dni, v Sarajevu 10 dni, en mesec pa je bila sodelavka na praksi pri nas. Bilo je lepo, saj so naši novi sodelavci radi sprejeli našo pomoč. Jezik ni bil ovira, dobro smo se razumeli. Tudi njihov prvotni strah ali se bodo zmogli naučiti vse v tako kratkem času, je kmalu izginil. To pomeni, da smo bili dobri mentorji. V Sarajevu so me presunile ruševine in grobovi v mestnih parkih brez dreves. Končala so kot kurjava v dolgih vojnih zimah. Ruševine počasi odstranjujejo, rastejo že nove stavbe, ljudje pa so zelo odprti in gostoljubni. Vsak nosi v sebi svojo zgodbo iz časa vojne.
Kaj bi svetovali mladim, ki so na začetku svoje poklicne poti?
Najbolj pomembno je, da se ne ustrašijo nobenega dela ali pa ga celo podcenjujejo. Četudi delaš na delovnem mestu, za katerega se nisi usposabljal v šoli ali če delaš na nižjem delovnem mestu ni to nič narobe, saj ti vsako delo da nova znanja in izkušnje. Poklicno in seveda tudi osebno rasteš s pozitivnim odnosom do vsakega dela. Zelo pomembno
je tudi izobraževanje. Možnosti je veliko, samo volja mora biti za to. Tudi sama že razmišljam o vpisu na visoko šolo.
K Natašini delovni uspešnosti in zadovoljnosti pripomorejo tudi odlični odnosi v družini. Doma ji pomaga mož, v vsakem trenutku ji ob strani stojijo njeni in moževi starši, ki kar tekmujejo med seboj, kdo bo več pomagal.
Kaj počnete v prostem času? Kdo so vaši prijatelji in vzorniki!
Veselim se vsakega konca tedna, ko smo skupaj z družino, ko gremo na izlet ali k staršem na Dolenjsko. Všeč mi je šport, smučam in igram badminton, kakšno dobro knjigo preberem na dopustu. Knjižica Drobna navodila za življenje je moja zvesta spremljevalka. Z možem imava skupne prijatelje še iz otroštva in mladosti, ko smo bili sosedje. Rada tudi slikam, zlasti morske pejsaže. Vzornikov nimam, ker prisegam na to, daje lahko vsak sebi za vzor. Občudujem pa veliko ljudi. Tudi svojo direktorico Miro Breznikovo, ki ima neskončno veliko energije za delo in občutek za delo z ljudmi.
Radi delate v timu, v vašem kolektivu vladajo zdravi medsebojni
odnosi in ste kot prava družina. Je kakšen dogodek, ki ga zlepa ne boste pozabili?
To je bil dan otvoritve hipermarketa, Vsi smo trepetali kljub temeljitim pripravam, ali bo ves delovni proces potekal tako kot je treba. Strah in nervoza sta vladala vse do tedaj, ko smo zvečer zaprli vrata trgovine. Za nami je bil naporen in obenem srečen dan. Vse je teklo kot po maslu.
Kje boste dočakali novo leto?
Novo leto bom dočakala doma v krogu svoje družine. Mogoče se bomo zvečer odpraviliv mesto na ogled ognjemeta. Potem pa nekaj dni smučanja. Božič je zame najlepši praznik-Spominja me na mladost, ko smo na božični večer odpirali darila in je mama pripravila božično večerjo. Tudi sama nadaljujem s to tradicijo.
Njen dom te dni dobiva praznično podobo. Ureja ga z veščo roko in smislom za aranžiranje-Sama bo izdelala novoletne voščilnice> podarila svilene rute, ki jih bo sama ročno poslikala.
Nada Rihtar

Naj novo leto bo kot zazelen otrok, ki z vriskom svetpozdravil Naj to bo čas, ki rane zdravil Naj bo kot svetla plamenica in naj k srečo nosi sojenica.

Vsem Mercatorjevčem vošči uredništvo
ČasopisaMercator |.„	,
'	WČ.:N.:.' V'--
;vv
»P
Slika godim 2000 i20001
p;,»■ Ji-
- v ; p -;!*s§£ ...
iw*
Vrijeme Je, da podsve ono sto smo u Mercatompostigli u 2000. godinipodvnčem crtn.
Prije tri godine počeli smo zajednoplanirati današnji i sutrašnji Mercator. Premišljeno, ali smjelo. Uz veliku mjeru pouzdanja u sebe i u našepotencijale. Danasje naše mjesto na samome vrhu slovenske trgovine, mi smo jedno od najznačajnijih i najuspješnijih preduzeča slovenske privrede. Poslovni uspjesi predvideni u privrednim planovima se premašuju, tržišni udio kod kuceje optimalan, investicije se ostvaruju po našim planovima, zaposleni u Mercatom imamo i želimo svakim danom stječi što više znanja. Našeposlanstvo i korporacijsku kulturu presadujemo na nova tržišta. Rodimo žestoko, gospodarimo promišljeno i svuda sepotpisujemo sjednimjedinim prezimenom - Mercator, prezimenom kojepotrošaču garantuje ejelovitu i kvalitetnu ponudu i koje vlasnicimajamči sigumu i donosnu investiciju a nama zaposlenima socijalnu sigurnost i zadovoljstvo. Za sve što smo u 2000. godini zojedno postigli, zaslužili smo si ovu zdravica.
Uspjehi su izuzetni i teško če se ponoviti - 7 prodajnih Centura, više od sto obnovljenih maloprodajnih jedinica, Ptemašeni čisti prihodi i čista dobit, modernizirani proizvodni pogoni, ojačani partnerski odnosi, unificirani poslovni i dmgi procesi, prvi certifikat kvalitete P° standardu ISO 9001... Bez obzira na sve, dozvolite mi da kao naš največi uspjeh istaknem otvaranje Mercator Centra Sarajevoi Mercator Centra Pula. Ide samo zato što se tu radi o našojprvoj velikoj investiciji na novim tržištima, nego prije svega zato što smo dali sredinama novu kvaliteta trgovačkogprostora 1 života. Možda danasjoš nismo svesni značajnosti dogaSaja. Jednog od njih rekao mi je predsednik vlade sarajevskog kantona: “Danasje povjesni dan, u Sarajevo se vratila Evropa. ”Iako je i bit če našprvi cilj svagdje dobit odnosno akumulacija, mijednostavno ne možema prepustiti čotječansku dimenziju oba dogaSaja —poredprivrednog interesa mi smo udruživali ljude. Uz potpuno poštivanje predanosti i doprinosa svih, moja je dužnost, da se posebno zahvalim Jadranki Dakič, Alešu Čerinu i Marjanu Sedeju — članovima Mercatorove uprave, saradnicima iz moga užeg i šireg kruga: Miri Breznik sa saradnicima, Jdateji Jesenek, Aleksandri Kocmut, Metki Nedelko, Jelki Žekar, Marku Gvardjančiču, Mitji Marinšku, Pavlu Pircu, Štefanu Plankaru, Francu Prvinšeku, Retru Sajovicu, Vinku Savniku, Jožefu Šilecu, Marku Umbergeru in Boži Virantu. lako sam naglasio samo neka imena, posvejednako seponosim i zahvalan Sam rukovodstvima i radnicima, s kojima smo zajedno stvarali Mercator 2000. godine.
Uspjeh obavezuje sne nas zajedno i svakog od nas pojedinama. Ali neke i tiekoliko činjmica upozorava, da tu °bavezu neki ponekod različito razumiju i poštuju. Radi li se o dvojnom moralu? U Mercatom jedinstveni principi i standardi važe uvijek i za sve i ne samo tada, koda jih neka sredina smatra korisnim. Ne primam nikavih razloga i isprika na račun lokalnih specifičnosti i dmgih “kao bitnih razloga”. Standarde postavljali svi zajedno. Zato niko nemapravo, da ih obilazi i time ruši zajedno dogovorenu politiku. Mercator je jedrn duša u 24firme, da budejedrn duša u 13.000 ljudi, odgovornost je rukovodstavasvihfirmi. Organizovanost Mercatorove trgovine na osnova regij a jepostavljena pravilno—svakafirma može biti di° Mercatorovog lanca uz slijedeče uvjete: bezuslovno ispunjavanje standarda i unificiranih poslovnih i dmgih procesa, stvaranje zajedno dogovornih i Planiranih rezultata i garantovan dugoročni razvoj.
Obavezaii smo se danom riječju i djelom. Ovim zavjetom ždio bih najaviti dolazak 2001. godine u Mercator. Godine u kojoj čemo se posvetiti osnovnim projektima: uspostavljanju specijaliziranih trgovačkih lanaca, j edinstvenim cijenama, jedinstvenome upravljanju r°bnim grupama, informacijskoj tehnologiji, kvaliteti koja odgovara standardu ISO 9001, modernizaciji logističke mreže i optimizaciji njenih troškova, n°vim ulaganjima uprodaju kod kuce i u inostranstvu, investiranju u nova znanja ljudi. Na ovomepodručju moramo se usporeSivati s trgovačkim trendovima u svijetu. Sve ono što smo postigli ne dopusta nam da mimjemo. Postignuto nas podstiče na to da svaki dan povečavama svoje ciljeve, da su naša mjerila svakim Janom sve zahtjevnija i profinjenija, da svaki dan jošpotpunije obavljamo svoje poslanstvo. Udružujmo najbolje!
Vesele božične blagdane i sretnu novu 2001. godim želim vama, dragi Mercatorovci, vašim obiteljima iprijateljima.
O-
Zorim Jankovič
Poštovani zaposleni u Poslovnom sistemu Mercator
Poslovni sistem Mercator se za posljednih nekoliko godina drastično promijenio i njegovo je poslovanje iz godine ugodinu sve bolje i sve više se tnože uporeSivati u meČunarodnim mjerilima. Svake smo godine uspješniji i svake godine iznenadujemo novim dostignučima. Planove koje J postavljamo veoma ambiciozno, po pravilu premašujemo. A sve je to moguče zahvaljujuči vašoj izvanrednoj saradnji i poistovečivanju vaših P lanova s razvojnim planovima kompanije. Mogu konstatirati da trougao: dioničari—uprava—zaposleni djeluje skoro savršeno te vam na vasem nespomom udjelu u svemupostignutome iskreno čestitam. Na završetku godine koja odlazi svima vama želim mnogo novih izazova na radnom mjestu i isto tako mnogo osobne sreče i zadovoljstva u Novoj2001. godini.

mag. Stanislav Valant, predsjednik nadzornog viječa Poslovnogsistema Mercator, d.d.
A T

Nova vrijednost PROSTORA
Nenametljivo a ipak primjedjivo Mercator Centar Sarajevo je postavljen u centar grada, gdje se stapa sa smirenim tempom života i u staklenom dijelu svoje odječe odražava sliku grada. Arhitektu Vladimim Koželju se pomoču mekih linijakoje su vodeči element cijelog objekta uspjelo približiri karaktem i duši Sarajeva.
Kombinacija neposredne svjedosti i svjetiljki parkirališno mjesta pretvata u svjedo i provjetreno mjesto. I koncepcija večine prodajnih mjesta, koja su smještena na etaži iznad garaže, je ista. Podignuti objekt se optimalno uključuje u gradski gabarit te ujedno nudi potrošačima odgovarajuči broj parkirališnih mjesta u samoj zgradi.
Središnji prostor cijelog centra je zeleni atrij s trotuarom - eskalatorom i liftom koji povezuje dvije etaže te istovremeno spaja ulice na kojima se nalaze različite radnje i hipermarket sa paralelnim prodavaonicama. Danju je porodno osvjedjen a kada padne mrak, obupan svjedom sijalica, bezbrojnim odblijescimai odsjevima, on mijenjasvoj karakter.
Prodajni prostor hipermarketa se širinom i preglednošču gostolj ubivo približava posjetiocu i na mj estu kupovine poprviputčemu ponuditi i kutak u kojem se može odmorih. Blagajne če kupce ispratiti na izlasku i odvesti ih ka živahnim zbivanjima ispred njih, u kavanicu Santana i na terasu.
Paralelni program se sastoji od 25 radnji koje su više ili manje originalno koncipirane. Od večih tu odstupaju Intersport, Modiana i Salon namještaja. Dobrodošao smjer dizajniranja pro-dajnog mjesta može se vidjeti u Benettonovom lokalu koji svojom dvoetažnem prostorijom koristi raspoložljive višine i oživljava uličicu namijenjenu kupovini. Ona vodi pored niza radnji i predstavlja osovinu koja povezuje samouslužni restoran s jedne Strane i kavanu Santana te letnji vrt s druge Strane.
Mercator Centar Sarajevo predstavlja kako s vidika ponude tako i s vidika svog izgleda ponos Mercatora i neka bude u zadovoljstvo grada Sarajeva
Ajda Temn Janežič

Mercator Centar Sarajevo -
najvea dogodaj u gradu
Sarajevo je 1. decembra 2000 bilo centar slovensko-bosanskoga privrednog i političkog vrha. Na otvorenje Mercator Centra Sarajevo došlo je oko 200 vodečih slovenskih privrednika. Taj su dan još naročite obilježili državnička posjeta predsjednika Republike Slovenije Milana Kučana, a na nivou grada susreli su se sarajevski gradonačelniki ljubljanska županka Viktorija Potočnik.
Groznica oko °tvaranja
obzira na to što se mnogo zaposlenih u ^lercatorovim trgovinama sarajevskog centra skolovalo u Ljubljani, prije otvorenja došla im je u pomoč mnogobrojna ekipa saradnika iz ^jubljanskog centra te saradnici iz ovladavajučeg dioničarskog društva. Zajedno su obavili ©gantski posao. Ne samo oni koji su u skladu sa ^tjevima Mercatorovih standarda uredivali hipermarket, Modianu i Intersport, več i svi oni ^evidljivi koji su se “iz pozadine” brinuli o r°bnim tokovima, informacijskoj podršci i protokolu te o samome činu otvaranja centra, Potrudili su se i pokazali kao odlični radnici. Svi Su oni bili svjesni očekivanja sarajevske, odnosno hosansko-hercegovačke javnosti.
eč prije podne, kada je do svečanog trenutka Ostalo još nekoliko sati, u cijelom centm vladala Je grozručava atmosfera. Zaposleni su se žurili da otklone posljednje nedostatke, pod se neprestano S^ricao, izlozi dopunjavali, sredivale su se haljine, ^gied... Svi su bili svjesni da se radi o dogadaju Oti izuzetnogznačaja i da moraju ulogu koja im le povjerena odigrati savršeno. Za slovenske novinare koji smo u Sarajevo došli avionom sa ^kasnjenjem od nekoliko sati to je značilo brzu 10rirerenciju za štampu, razgledanje centra u tu i več je stigao trenutak za »okupaciju« što oljih reporterskih mjesta.
9ržavnici su se obratili Javnosti
S obj,
tom
15.00
•J6 Strane ulice koja vodi prema Merca-
'Vom centm i na trgu ispred njega malo prije
. •oO sati počelo se okupljati mnoštvo ljudi. to se krije iza blistave vanjšdne? Što to Slovenci
do:
^.^ose u Sarajevo? Da li je to što obečavaju
Korzo prilikom otvaranja
Goste i Sarajevce prvi je pozdravio Zoran Jankovič. Ukratkojepredstavio Mercatorovu strategiju na novim tržištima O samome centm rekao je: »Mercator Centar Sarajevo je dosada največa slovenska investicija u Bosni i Hercegovini. Njena vrijednost iznosi 48 miliona njemackih mamka. A za Mercator ona vrijedi još mnogo više, pošto uMercatoru največu vrijednost pripisujemo ljudskimpotencijalima. Za Sarajevo su značajna nova rodna mjesta, a za Mercator daje Sarajevu, stogodišnjem evropskem gradu, dao trgovačko mjesto koje je i zasluzilo. Dolaskom na bosansko-hercegovačko tržište, Mercator želipodsticati razvoj kvalitetnih i tjenovno konkurentnih domačih proizvofiača, želi zajedno s matičnom državam doprinijeti hržem rastu društvenog i osobnog standarda njenog stanovništva.« Sarajlijama i Sarajkama poželio je da im centar predstavlja mjesto prijatnih susreta i prije svega središte u kojem su uvijek dobrodošli i u kojem če se njihovi zahtjevi tretirati po najvišim stan-dardima
Uljudnim odobravanjem bile su popračene riječi predsjedavajučeg u Predsjedništvu Bosne i Hercegovine Živka Radišiča. Rukovodstvo države je svjesno teške situacije, a razvoj se oslanja na očekivanj u stranih investitora
Predsjednika Republike Slovenije Milana Kučana su svi razumjeli. Slovenska riječ je ušla u uši i srca mnogih prisutnih. To je pokazala spontana i topla reakcija učesnika otvorenja. Ljudi su shvatili da predsjednik Republike Slovenije ne govori samo protokolarno, več kao čovjek koji im iskreno želi da žive u miru i blagostanju.
Zoran Jankovič je projektanm centra arhitekm Vladimiru Koželju uručio posebno priznanje za sve saradnike Mercator Oprime, isto tako i predstavnicima preduzeča Energogroup iz Ljubljane i Butmir iz Sarajeva kao izvodačima i oiganizatorima radova.
Dolazak protokolarnih gostijo
Bučan aplauz proprario je predaju ključeva vozila hkne pomoči direktom sarajevske kliničke bolnice. Pored te donacije Mercatorje poklonio
sredstva i institucijama Slovenacau Sarajevu te
za Iječenje sarajevske djevojčice.
Ostao je još samo najsvečaniji trenutak- Milan Kučan, Živko Radišič i Zoran Jankovič presjekk su vrpcu. U zrak je poletjelo na stotine crvenih balona, nad ulaskom u garažu podiglase crvena zavjesa U centru je počela galama
U sječanjima usred oduševljenog mnoštva ljudi
Preko dana na pročelj u zgrade se reflektirala slika grada, ples oblaka sad se podizao sad spuštao, a predveče centar je zasijao ožaren magičnem svjedošču. U još uvijek razorenom Sarajevu njegova je svjetlost neobična, raskošna Više od same vanjšrine posjetioce je oduševila unu-trašnjost. Svjede trgovine, izlozi i cijela ponuda ljudima je prosto oduzimala dah. Sarajevci nešto takvo nisu očekivali. Komunikacijski putevi pretvorili su se u pravi »korzo« - kružno šetalište-
U sveopštem oduševljenju nišam mogla a da ne primjetim mnoge tužne i gorke poglede-Izbjegavala sam ih, jer su me zaboljeli, otvorili rane ... uspomene na tržnicu ... na hiljade prestrijeljenih prozora, prerešetanih, spaljenih kuča... naljudesazavežljajima, na ljudeu tunelu slobode... to nisu bili ljudi iz onog mog Sarajeva, kadasamsezaljubilaumladogslikara... kadaje s bijelih padinajahorine i Bjelašnice odjekivao radosni vrisak.... ej, Sarajevo, mladosti moja. • •
Zaustavila sem nekoliko posjetilaca i priupitala ih o utiscima. Mogu ih sažeti u jednu jedinu riječ: fantastično. Da, da, bilo je, i još če biti, ljudi moji!
Priprema na časni zadatak
Lična karta Mercator Centra Sarajevo
vrijednost investicije: 48 mio DEM
broj zaposlenih u centru: 350
trajanje izgradnje: 8 mesecev
veličina cijelog kompleksa centra: 27.000 m2
prodajna površina centra:	12.300 m2
broj radnji: 25
broj parkirališnih mjesta: 400
ejelokupna površina hipermarketa: 7.800 m2
prodajna površina hipermarketa: 4.850 m2
broj proizvoda u hipermarketu: 30.000
broj blagajni u hipermarketu: 25
broj zaposlenih u hipermarketu: 160,
njihova plata je u prosjeku 20% veča nego li kod konkurenci}6-
številka 10, december 2000	23
A
T
;5s«
'r'v


Bez redova, bez kupaca... sve dok blagajne skoro nisu pregorjele
U Modiani
Na obližnjem »buvlaku« vladao je potpuni mrak. »Nema što nema« desilo se u Mercator Centru Sarajevo.
Največa zabava u gradu
Jumbo plakati pozivali su na največu zabavu u gradu - veliki Mercatorov koncert. Dvorana Zetra je oduševljeno prigrlila sarajevske filharmoničare, Kemala Montena, Vlada Kreslina, Olivera Dragojeviča, prvakinju sarajevske Opere Gertrudu Munitič, pomalo ostarjele rokere - Indexe i, naravno, Doleta -Dorda Balaševiča. Muzika je dokazala da predstavlja jezik koji svi razumijemo, jezik koji ujedinjuje i koji ne zna za granice. Takva je atmosfera vladala u Zetri. Bilo je to Sarajevo moje mladosti.
U Mercator Centru su pored hipermarketa još sljedeče prodavaonice i radnje: Fotomaterijal Kodak Expres, kožna galanterija Stephanie, Modtana, dječji program Chico, Alpina, Planika, Benetton, Swatch, Trgovina s poklonima Džast, Intersport, Burlington, WitBoy, Papirnica Državne založbe Slovenije, Drogerija Weimauer,
Zlatara Celje, Salon namještaja Mercator, Ribarnica, apoteka, frizer, izrada ključeva, restoran, banka, optika, lutrija, trafika i dječje igralište...
Blagajne su za vrijeme prvog radnog dana sko-
• t
ro »pregorjele«. Odgovorni tvrde da su isVlfl narednih dana zalihe vidljivo nestajale.
Vesna Bleiu^
0

Svi su lij epi, svi najbolji -
a tuj u Pulije nešto posebno
Pula, 2. i 3. prosinca 2000 - i otvaranje pulskog Mercator Centra bilo je nadasve svečano, i u Puli se okupio “cvijet” slovenskog i hrvatskog gospodarstva i politike. I u Puli su jumbo plakati pozivali na veliki Mercatorov koncert.
Hipermarket u Puli
d travnja, kada je bio otvoren hipermarket, a P°gotovo nakon završetka mrističke sezone, u ,. 1 se intenzivno nastavilo sa »preradom« Perrnarketa u pravi Mercator Centar. Unatoč t0rtle što je po ponudi posve isti kao i drugi ?ntri, njegova je vanjština pomalo drukčija.
0celja svih Mercatorovih cen tara su odjevena . Menkasta stakla, dok je ono u Puli u boji zemlje.
lak
. n su pulski suradnici oprobani Mercatorovci, ^nJlrna je dobro došla pomoč suradnika iz . °Venije. Zajedno su centar, bolje reči parket, žumo, još nekoliko trenutaka prije ^^ja, »glačali i glancali« kao nevjesm.
»Istra kao jedno od najvitalnijih područja hrvatskoga turizma zahtjeva iprimjerenu razinu trgovačke ponade. Trgovina mora svojim prostorskim standardom, bogatem i Evropi konku-rentnom ejenovnom ponudom te ljubaznom ustugom tuponudu zaokrožiti i nadgraditi,« rekao je Zoran Jankovič. Pohvalio je dosadašnji rad zaposlenika hipermarketa i izrazio svoju uvjerenost da če ostati stjegonoše Mercatorove kakvoče.
Petar Ivanovič, direktor firme Mercator Pula, o centru je rekao: »Gradnja centra se odvijala u skladu splanovima. Otvaranjem centra zapoanje ejehvito izvrsavanje našega, Mercatorovoga
poslanstva — ponuditi potrosacima najbolju trgovačku usluga i vrhutisku ponudu na istome mjestu. Mercator postaje značajan partner hr-vatskimproizvoSačima, pošto češe naprodajnim policama nuditi dobrih 40%proizvoda hrvatskog podrijetla.«
Velika gužva. Ljude nosi radoznalost, noše ih očekivanja. U ljudskem mravinjaku nema mjestazarolkarasEtinompizzom. Nemamjesta za fotografiranje. Pored degustacijskih mjesta redovi. Kolica za kupovinu stoje u dugim redovima ispred blagajni. Potpuna euforija.
Dočekat če vas lijepe pulske cure

Osobna iskaznica Mercator Centra Pula
vrijednost investicije: 29 mio DEM
broj zaposlenika centra: 200
trajanje gradnje: 8 mjeseci
veličina cijelog kompleksa centra: 30.915 m2
prodajna površina centra: 5.924 m2
broj prodavaonica: 16
broj parkirališnih mjesta: 540
cjelokupna površina hipermarketa: 4.929 m2 ■ prodajna površina hipermarketa: 3.235 m2 broj proizvoda u hipermarketu: 25.000 broj blagajni u hipermarketu:	16
broj zaposlenika u hipermarketu: 117
v	j*
Za kruh naš svakidašnji
Direktor firme Mercator Pula Petar Ivanovič
Arhitektka Mirjam Mrak, projektantka centra
Isto je i u Domu mladosti. »Dole! Dole!« Skandiranje se ne smiruje. Mladi zahtijevaju... Ne može ih smiriti ni Oliverova Cesarica, Kreslin je izvukao usnu harmoniku i sa svojom pjesmom »Za koga roža cveti« .	djdomično smirio ustalasanu gomilu posjetitelja koncerta, Kemal i Sarajevo,
ljubavi moja opet je razgrijao emocije. A žarim ... »Na stanici u Puli.. .oprosti mi Katrin...« i balade o vrbama, o duši slavenskoj... Publika Doleta ne pusta sa scene. On se vrača i nastavlja pjevati još jedan sat. Ispod plafona prospu se crveni baloni. Publika eksplodira. »Juna meseca v pulskoj areni...,« opraštase Dole. Ujutro hladan tuš-središnje istarske novine zanima jedino Doletova radna dozvola... Zarada od koncerta otišla je u humanitarne svrhe—očnoj klinici pulske bolnice.
Vesna Bleiiveis
□
Čile - dežela peska, zelenih dolin,
ognja, vetra in snega
V najdaljši in najožji deželi sveta
“Muchas gratias” se v začetniški španščini zahvalim cariniku za vrnjeni potni list. Predno ga pospravim, ponovno pogledam žig. Zanimiv je, ni kaj. Eden več v moji zbirki. Pred mano, visoko na drogu, v blagem vetrn plapola modro-belo-rdeča zastava z belo peterokrako zvedo na modri podlagi. No, pa sem tu. V najdaljši in najožji državi na svetu, kot mnogi praviju Čilu. Deželi, ki se kot kača vije celih 4.300 km vzdolž pacifiške obale, od puščavsko vroče pemjske meje, pa tja do viharnega in zaledenelega rta Horn. Da pa je dežela res nekaj posebnegam, je poskrbela narava. Na eni strani jo je omejila z modro svežino Pacifika, na drugi pa s snežno belino mogočnih andskih vrščacev, ki proti jugu pojenjujejo v svoji “višini” in v Magelanskem prelivu potonejo v ledeno antarktično morje. Ozek trak ozemlja med omenjenima naravnima preprekama nikjer ni širši od430 km in tudi ne ožji od 90 km. V povprečju je tako od razpenjenih pacifiških širjav potrebno premagati le borih 90 km geografske raznolikosti, da prestopimo mejo s sosednjo Argentino.
Zaradi netzmemo razpotegnjene oblike ima Čile zanimive in raznovrsme pokrajine, zelo raznoliko
Podnebje in povezano s tem, barvito paleto ^dinstvainživalstva. Napoti proti skrajnemu ,ugu iz puščavskega sveta preko večinoma nerodovitnih slanih pamp pridemo v blago ženilo plodnih dolin osrednjega dela Čila. ^ r°ti spodnjemu koncu zemlje se doline Prelevijo v mrzle stepe in skalnate zalive, nad Gretimi kraljujejo bleščeči ledeniki, ponekod še kujoči vulkani in viharne snežne planjave. Vse to sva spoznala na najini več kot 3.000 km ^°lgi poti od perujske meje do Puerto Montta.
^•"ica - bolivijsko °kno v svet
T u
Prispela sva v najsevernejše čilsko mesto
Atii
Tri
lCo> znano po velikem pristaniškem terminalu.
E°vski sloves mesteca izhaja še iz inkovskih
^v in se je okrepil v času španske vladavine, Je bilo obalno mestece za izvoz bolivijskega
ko
steb]
Ta- Celotno obalno območje je vse do f^ofiškeoz. solinske vojne, kije trajala od 1879 1^83 leta, pripadalo Boliviji. Poražena
do
%
lvija je morala Čilu prepustiti 350 km
obalnega tihomorskega pasu skupaj z Arico. S tem je bil Boliviji odvzet dostop na morje in posledično v svet. Pomembna transportna povezava s svetom je bila prekinjena, s tem pa že tako revni državi povzročena ogromna gospodarska škoda. Pred tem se je namreč pretežna večina vsega rudnega bogastva Bolivije, predvsem bakra, svinca, solitra in nitratov,
izvažala prav preko Ariškega pristanišča. S posebnim dogovorom med Bolivijo in Čilom, s katerim je čilska vlada, tudi pod pritiskom svetovne javnosti, odprla pristanišče za bolivijski izvoz, priznala Arici status nekakšne svobodne cone. S tem je Boliviji omogočen ponovni, predvsem gospodarski izhod na morje. Železniška proga med Arico in glavnim mestom
Bolivije La Pazom je najkrajša možna pot do morja.
Iz mesmega središča v slabe pol ure prisopihava na bližnjo vzpetino El Moro de Arica, od koder je zanimiv pogled na pristaniške terminale. Mesto je kot na dlani in podobno, kotvsa mesteca z vseh treh strani obdano s puščavskim peskom. Na vrhu hriba je postavljen spomenik žrtvam pacifiške vojne, dogodke iz tistih časov pa lahko obiskovalec obudi v bližnjem muzeju. Prepustiva se prijeme toplim sončnim žarkom in s pogledi loviva obzorje daleč za penečo se pacifiško modrino. Ko sonce tone za obzorje, izgublja moč v hladni pacifiški sapici. Počakava še na magične večerne barve in se v temi vrneva v mestni vrvež.
Nostalgija za starimi časi - stari dobri fičko
Še vedno rahlo osupla od dogodka na nočni avtobusni vožnji proti Antofagasti, postopava
po mesmi plaži. Ker je sobota je povsod dovolj lokalnih turistov. Najdejo se tudi že prvi pogumneži, ki se namakajo v presneto hladnem Pacifiku. Po odzivu mezinca na levi nogi bi rekel, da voda nima več kot 18, morda 19 stopinj Celzija. Nič me ni mikalo, da bi namočil še kak del telesa. Še kratki rokavi so bili skoraj premalo. A začetek kopalne sezone je tu. Videti kakšno fletno Cilenko, ki se nastavlja še sramežljivim sončnim žarkom pa tudi ni tako slabo, a ne? Med sprehodom po dolgi promenadi premlevava nočni dogodek.
Okoli treh, morda pol štirih zjutraj je moralo biti, ko so na avtobus vstopili policaji in nas, to moram poudariti, prijazno zaprosili, da izstopimo, vzamemo prtljago in se postavimo v vrsto. Še vedno rahlo omotičen od prehitrega prestopa iz nočnegasnavbudno stanje, opazim, da smo se ustavili na nekakšni “cestninski postaji” oz. cestni kontrolni točki. Moram reči, da so bili policisti z nama zelo korektni. Pogledali so
samo najina potna lista, prtljago pa pustil* nedotaknjeno. Nekoliko drugače se je godil0 domačinom, ki so imeli malo bolj temeljit noč*11 pregled. Ves postopek je trajal približno pol u^’ nakar smo nadaljevali pot proti Antofagasn. N5 sem kasneje govoril z voznikom, mi je pojasnil’ da so pregledi nekaj običajnega, kipa sep00251 opuščajo. So pa bili zaščimi znak diktatorskeg2 režima generala Avgusta Pinocheta, ki je na ® način dokaj učinkovito nadzoroval pretok Ijn*^ in blaga. Svoje čase so morali imeti Čilenci tudi posebna dovoljenja, saj je oblast tako nad zorovala potovanja posameznikov po držaVI-Zanimivo ni kaj. Podobne cesme kontolne točk£ so posejane vzdolž celotne čilske panarnerišk0 transverzale.
Ha, saj to ni res! Ali vidiš ti isto kot jazi smehu vprašam Tanjo. “Pa saj to je “naš dob* stari fičko”, izustim. Noro. Tu v Antofag3511 manjšem mestu na čilski severni obali, vidč avto generacije naših mam, očetov, stricev in tet’ pa res ni kar tako. Nostalgija! Škljoc.pateiman1’
A
T
■v-tr
^oad to nowhere”
^skoraj praznem avtobusu se peljem po “cesti, ^ ne pelje nikamor”. Zgolj ravna asfaltna pre-P^gi, ki se v dalj avi izgubi j a v pripeki Atacamske Puščave, najbolj sušnemu predelu na zemlji. Po branih podatkih meteorologov, naj ne bi do kta 1971 v njej deževalo kar 400 let. Zaradi Meteorološkega fenomena El Nino, pa se vsake toliko časa iz neba izcedi kakšna kaplja dežja, a še Vedno nič. Rastlinje je zato sila redko ali pa ga ploh ni. Tu in tam neskončnost peščeno-^Uatute puščave popestrijo slana jezera. Naselij PMktično tii. Pokrajina spominja na tisto na Mti. Peščeni odtenki puščavske zemlje se ostro
^jo s sinjo modrino atacamskega neba To je 0’s* Pravim. Kdo bi si mislil, da pod to mrtvo Mavo leži največje čilsko bogastvo - obsežna e^ča solitra, bakra... Poloti se me rahla
nest]
k Tnost, saj bi rad čimpreje napravil velik rak za Primoža, stopil na naj bolj sušni konec aM§a planeta Občutki so mešani in jih je težko
opisati. Človek mora to enostavno videti in doživeti. Se težje pa bo verjemo opisati tisto, kar bom videl in doživel v prihodnjih dneh.
Pozno popoldne sem prispel na cilj .V idilično puščavsko vasico San Pedro de Atacama. Spet sem v andskem predgorju. Težave z višinsko
boleznijo v Peruju so Tanji preprečile, da bi čudeže narave Atacamske puščave delila z mano. Počakala me bo v Antofagasti. Pred mano pa sta dva nepozabna dneva.
Primož Godler
□
Vrt pozimi
Ce zemlja še ni preveč zmrznila, lahko opravimo setev korenja, špinač, čebule in graha. Seme seveda dobro prekrijemo s kompostom in zemljo.
Brstični ohrovt sproti pobiramo, saj dobiva svoj pravi okus šele sedaj, ko je »premražen«.
Tudi pozimi mislimo na kompost. Na kup nalagamo vse organske odpadke iz gospodinjstva, v zelo tankih plasteh pa lahko dodajamo tudi lesni pepel.
Ce je zemlja suha in tega nismo storili že prej, pred večjim mrazom še enkrat temeljito zalijemo nasade okrasnih trajnic, da ne bodo trpele zimske suše. Pred sušo in zmrzaljo jih najbolje varuje snežna odeja. Pred suhim in hudim mrazom občutljive vrste in sorte trajnic zavamjemo z rahlo zastirko (listje, slama) ali smrekovimi vejami.
Ogrožene
zdravilne rasdine
Priljubljenost naravnega zdravilstva ogroža svoje najpomembnejše izvore, namreč zdravilne rastline. Po ugotovitvah neke britanske raziskave že osemnajstim od teh rastlin grozi, da bodo izumrle.
Poraba rastline ginko se je povečala letno za 26 odstotkov letno in teh rastlin porabijo okoli 2000 ton na leto, največ v Nemčiji. Najbolj zaskrbljujoč je ravno položaj na Kitajskem, kjer je okoli 80 odstotkov prebivalstva navezanega na uporabo tega rastlinskega zdravila. Možnosti za učinkovito zavarovanje zdravilnih rastlin so precej majhne, vse dokler domačini z nabiranjem divjih rastlin lahko zaslužijo več, kakor pa z njihovim pridelovanjem.
Žitarice za dolgo življenje
Čeprav bel kruh obogatimo z nekaterimi vitamini, po prehrambni vrednosti nikakor ne more zamenjati črnega, poudarjajo zdravniki. Našaprehrana naj vsebuje čimvečpolnozrnatega kruha, dovolj rjavega riža, ovsene moke in drugih nepredelanih živil Ta živila nam namreč omogočajo daljše, predvsem pa bolj kakovostno \ življenje. Raziskava med ženskami, starimi med 55 in 70 let, ki so jo opravili strokovnjaki z univerze v Minnesoti, jepokazala, da so ženske, ki uživajo tovrstno hrano, vitkejše in bolj vitalne, srčne bolezni so pri njih manjpogoste.
Med z vrha nebotičnikov
Tudi v velemestu, kakršno je New York, je dovolj paše za čebele. To je dokazal David Graves, 56, edini čebelar na Manhattnu. Čebele goji na ravnih strehah nebotičnikov. Njegove čebele nabirajo medičino v mestnih parkih in cvetličnih nasadih, panji pa so na strehah v Brooklynu, Bromcu in na Manhattnu. Čebelar »med z vrha nebotičnikov« tudi uspešno prodaja. Paše je že res dovolj, kakšne kakovosti pa je med?
Genetska hrana
škodi zdravju
VAbdeenu v Veliki Britaniji so na Roivettovem inštitutu raziskovali vpliv genetsko spremenjene hrane naživa bitja. Poskusne živali so bile podgane. Tiste, ki so jih hranili s tovrstno hrano, so zaostale v rasti in imele zmanjšam imunsko odpornost. \ Rezidtati so bili zelo odmevnipredvsem v Veliki Britaniji, Ijerje napolkah že veliko genetsko spre-menjenehrane. Čeprav je vodjaraziskave v izjavi \ zajavnostpoudarildajetahranaševedmpovsem \ vama, pa je vseem dodal daje ne bi jedel če bi \ lahko izbiral. Angleško ministrstvo za kmetijstvo seje takoj odzvak in napovedalo, da bopodrobneje \ proučilo potek in rezultate omenjene raziskave.
Novoletni hladni bife
Hladni ali topli bifepomeni, da vse jedi pripravimo že vnaprej in jih postavimo na mizo pred goste, ki si jedi sami izbirajo. Tako je družba bolj sproščena, razgibana in ni vezana na skupno mizo. Tudi gostiteljica ali gostitelj se lahko pridružita povabljenim že takoj na začetku.
Novoletni hladni bife sestavljajo:
-	slani prigriiki
-	hladne mesne mlade
-	majonezne solate
-	sladice
Doma pripravljeno slano pecivo
Masleno ali listnato testo razvaljamo na pol cm debelo in ga razrežemo na dva centimetra široke trakove, te pa spet na krajše koščke, primerne, da jih naenkrat damo v usta. Koščke potresemo znaribanimparmezanom, grobo soljo, kumino, praženimi sezamovimi semeni, papriko, sesekljanim pršutom. ■ ■ Ploščo zapečenjeprelijemo z mrzlo vodo in oblikovanopecivopoložimo naploščo. Pečemo pri siednji temperaturi in pazimo na primemo zlato zapečenost.
Šunkini zvitki
V trgovini kupimo tenko narezano prešano šunko. Vmehko maslo vmešamo trdo kuhane rumenjake in pretlačene sardelne filete. Z namazompremažemoposamezne kose šunke in jih zvijemo v zavitek. Za drug. namaz uporabimo suho skuto, ki ji primešamo nariban hren.. Sunkine zvitke pokrite postavimo v hladilnik in jih tik pred serviranjem poševno zrežemopoševno napol centimetra debele rezine.
Mesni mladi
Puranov file razrežemo tako, da dobimo zrezke s čim vejo površino. Zrezke previdno potolčemo, da postanejo tanki in jih solimo-Za nadev uporabimo sesekljana piščanja
jetra, slanino in napolovkoprerezano porovo stebla. Jetra zmešamo s slanino in namažemo
zrezek. Okrogporovega stebla zvijemo zrezek v mlado. Rolade zavijemo v aluminijasto folijo in jih pečemo vpečici. Pečenepustimo, da se popolnoma ohladijo v foliji. Povsem hladne poševno narežem na centimeter debele rezine.
Velike svinjske zrezke potolčemo čim bolj tanko, jih solimo in nadevamo. Za nadev uporabimo zrezkomprimemo tanke in dolge rezine sira, blanširane liste ohrovta in hamburško slanim. Rezine slanine položim0 na meso, pokrijemo z ohrovtovim listom iaZ rezinami sira. Tesno zvijemo v rolado m zavijemo v aluminijasto folijo. Spečemo, ohladimo in narežemo.
Andrej Rernškar ^	)
seveda, tudi pri enostavni obleki je zelo eleganten visok puli ovratnik.
Čarobni trenutek,
ko se zamenja leto
Razkošna obleka pa bo v muslinu, čipkah ali v drugem dražjem in razkošnejšem materialu. Kroj je bolj zahteven, privošči si detajle v obliki naborkov, gubic, všitkov in podobno. Te obleke spominjajo na obleke, ki smo jih pred desetletji občudovali na takrat še zelo mladi Elizabeth Taylor ali na kakšni drugi divi. Takrat so bile tako daleč in nedosegljive, danes pa so prav take toalete tu, kot da se nam otroške sanje izpolnjujejo. Barve so malancan, roza, zelena, modra, bela, črne pa v tej izvedbi skoraj da ni. Ramena so razkrita - in hkrati pokrita s šalom, ki mora biti skoraj umetniški izdelek... Spodnji del obleke je le redko ozek, najraje pa je zelo razkošen.
Saj je novoletna noč - noč polna pričakovanj, upanja, dobrih želja, optimističnih misli in
Kako hitro se obrne leto! Prazniki so že tu in tudi tiste, ki jih do sedaj ni skrbelo kako bo z garderobo za najdaljšo noč v letu, počasi Napadajo” taka vprašanja. Cim bolj se bliža ^ti posebni trenutek, ko se zamenja leto (tokrat pa tudi tisočletje), toliko bolj si mislimo, tia je vendarle nujno za tako izjemne trenutke Poskrbeti tudi za izjemna oblačila. Če k temu a°damo še bleščice in ves ostali novoletni glamur, ki nas je osvojil šele v zadnjem času, Se novoletni obleki enostavno ne moremo več ^pteti. Lepa in nekaj prav posebnega naj bo, ^etudi bomo Novo leto pričakali doma.
Če pa si želimo privoščiti obleko, bo ta ali povsem enostavna, ali pa kar precej razkošna. Enostavna oprijeta svetlikajoča obleka bo razgalila ramena, če pa nam oblika rok tega več ne dovoljuje, bodo rokavi segali do komolca ali malce čez, izrez okoli vratu bo globok v ovalu ali v obliki črke “V”. Letos pa je zelo priljubljen tudi izrez “ ladjice”. In
polna simbolov. Eden teh je mdi naša svečana obleka. Naj nam novo leto prinese veliko sreče, zdravja, dobrote, veliko notranjega miru in zadovoljstva! Da bi bil vsak zase zadovoljen in da bi bili vsi skupaj srečni kar seda!
Lidija Jež
Kdor ima novoletni program izdelan že dolgo, Jtoa zagotovo tudi pripravljeno garderobo. a mnoge tiste, ki se jih novoletna mrzlica teva, pa poglejmo starosti, žepu in dogodku Primerno ponudbo. Ne dragi, mehki, malce astični in vendarle dovolj zračni materiali So na voljo v mnogih svečanih izvedbah -T etijo se zlato, srebrno, rdeče, lila ali zeleno.
so le posuti z bleščicami ali pa delujejo 01 cisto zlato ali srebro”. Lahko so le majica nekoliko globljim izrezom in vse bolj Priljubljenimi tričetrt rokavi ali pa majica z aPrtimi rameni, speljana v puli. Letos so za te toajhne svečane kose oblačil zelo priljubljeni geometrijski vzorci, ki združujejo vse že naštete aijVe *n vsaka se po svoje sveti. In k majici °dijo rahlo svetlikajoče, lahko tudi rahlo ozkZOrne ^a<''e ^ k^0’ ^ k° al* poudarjeno o ali krojeno v ribico ali pa že kar od pasu 0zka 0 pravliično razkošno. Za enostavnejša a Krila in hlače so letos zelo poudarjeni v 11 toni - od povsem bele, do bež ali ^pnejse lila barve - vse pa so lahko v svedikajoči Povsem navadni barvni izpeljanki.
Z
Ir
Mercator
MLEČNI
IZDELEK
ŽARNICA NA PUNSKO RAZELEK-TRENJE
UČNI ALI VZGOJNI ZAVODI
LIV, LIJAK
orien-
talske
UTEŽNE
MERE
KRAJŠA
OBLIKA
ZAIMKA
VEDVE
RAZTO°INA ZA STROJENJE KOŽ
četvero-
kotnik
PODELITEV
IMENA
HRVAŠKO MOŠKO IME
PONIKALNICA NA KOČEVSJEM
HUMORIST
BUCHVVALD
DOLGORE-PA PAPIGA
KRAJ PRI LJUBLJANI
EDWIN
ROBINSON
Za pravilno rešitev križanke v prejšnji številki časopisa, nagrade prejmejo:
1.	Bauer Marija, Seidlova cesta 68, 8000 Novo mesto
2.	Kozamernik Ivanka, Cesta na Dobravo 35, 8290 Sevnica
3.	Silva Pešec, Gubčeva 2, 8270 Krško
Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do XX. xxxxxxxxxx
2001 na naslov:
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubija03, Center za obveščanje
Spoštovani,
TUDI LETO 2000 SE Z NAGLICO BLIŽA H KONCU. PREDLAGAMO VAM, DA PREŽIVITE ZADNJI DAN IN ZAČETEK NOVEGA LETA Z NAMI. ZA VAS SMO PRIPRAVILI DVE POSEBNI PONUDBI,
ki Vam ju želimo predstaviti:
31.12.2000	- prihod v Kočevje in namestitev
31.12.2000	- ZVEČER OB 20. URI SILVESTROVANJE
01.01.2001	- ZAJTRK, KOSILO, TRIM - SPREHOD DO SKI BARA V DOLGI VASI,
OGLED KLETI (SEVEDA BOMO KAKŠNO STEKLENICO TUDI IZPRAZNILI),
NATO VRNITEV V HOTEL
01.01.2001	- ZVEČER PLES V HOTELU
02.01.2001	- ZAJTRK, KOSILO, POPOLDAN ODHOD PROTI DOMU
Cena paketa je 19.900,00 sit na osebo. Otroci do 6. leta starosti imajo bivanje
BREZPLAČNO, OTROCI DO 10. LETA PA IMAJO 20% POPUST.
Lahko pa se odločite le za silvestrovanje v hotelu Valentin. Cena silvestrovanja znaša 7.900,00 sit na osebo.
Vaše rezervacije pričakujemo po telefonu 01/8951286.
Lepo pozdravljeni.
Mirica Dimitrijevič
VODJA GOSTINSTVA
bomo
^ ^ BOSTE ODLOČILI (N Pft/ši, „	ZAGOTAVLJAMO

Mercator
Kmetijsko gospodarstvo Kočevje OE gostinstvo in turizem


L
M


'


MpjMii

.;
■v *


X

\

1



Prebrani


š i
-3 . .. -	~

jL*
S:2x;;:;kis


/



rt 0
• •
7 ^
r^/-,
• v
* %
m«
Ajvar
Pfažen^ nepekoc
/ce
ETA, živilska industrija, d.d., 1241 Kamnik, Kajuhova pot 4
tel.: 01 / 8^0-84 00
• S
Eta - srce dobre kuhinj
Paket Ozimnica
6x720 ml
■SBImiESi v K-imimkr
Paket Rdeča pesa
6x720 ml
6 x Rdeča pesa
| Paket Paprika paradižnik
I4x720 ml
4 x Paradižnikova paprika
Paket Mešana solata
!6x720 ml
Paket Marmelade in kompojj
x Marelična marmelada s,acJ *
1 x Mešana marmelada »,adM 1 x Slivova marmelada
2 x Višnjev domači kompot razkol0
Paket Kislo zelje
6x720 ml
6 x Kislo zelje
EuUUiCul 6 * Kisla repa