Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 12. aprila 1931. 1 Din. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Priloga: mesečno M. kalendar Srca Jezušovoga. ako nedelo. Uprava : Črensovci. Post. Ček. pol. št. 11.806. Leto XV št l5. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Bratsko sodelüvanje s Češko- slovaškov. Med Jugoslavijov i Češkoslovaškov so vsigdar vladale dobre razmere. Vse nas drüži slovanska zavest, zavolo toga ne čüdno, da vlada med nami prijatelstvo. Politični voditeli obeh držav so si pri vsakoj priliki prizadevali, da bi prijatelstvo med obema državama kem bole poglobili. K poglobitvi prijatelstva i k sküpnomi bratskomi deli dosta pripomorejo dogodki, ki so se preminoči teden zvršili v Pragi. Najprle je bila podpisana jugoslovansko-českoslovaška trgovinska pogodba, potem pa je bila ustanovlena jugoslovanskoj češkoslovaška zbornica. Oboje je za jugoslovansko i Českoslovaško gospodarsko živlenje velke važnosti. Tem dogodkom tüdi ostali svet pripišüje velko važnost pa tüdi po pravici. Slovanstvo je močno, a tem močnejše bo, kem bole de vezalo posamezne slovanske narodnosti prijatelstvo. Žalostno pismo iz Italije. Nekši Slovenec z Vipavskoga je pred vüzemskimi svetki pisao prijateli v Jugoslaviji. Celo pismo je tak žalostno, da se mora človek jokati, gda ga čte. Drüga Polovica se glasi : „Ne moreš si misliti, kak je tü. Človek bi si želo samo smrt. Vse fare so prisilili, da morajo pisati v Križ po italijanske patre, ki bodo meli vsako nedelo mešo ž italijanskov predgov, v tedni pa še postne govore. Pomisli, ali ne to grozno. Pravli so, da bo italijanska predga za vučitele, a to je samo tak povedano. Dozdaj še ne bilo nikaj, Bog daj, da bi tüdi ne bilo. Vučitel je že zdavno zahtevao od plebanoša, da mora dovoliti laško popevanje v cerkvi. V nedelo so blagoslovili italjansko zastavo v Vipavi i tüdi naša deca so morali iti na trg. Če de šlo tak naprej, pridemo vsi brez pameti.“ Ešče ednok: „Zdrüžitev šol“. V predzadnjoj številki smo na tom mesti pisali od zdrüžitve šol i ustanovitve novih, vekših šolskih okolišov. Naglasili smo, da bi bila zdrüžitev šol velkoga pomena : 1.) za deco, ar bi se v popolnih šolaj več navčili kak v zdašnjih edno-, dvo i trorazrednih, 2.) za vučitele, ar bi jih bilo več vküp i bi se tak pri važnom zgojnom deli lehko podpirali : 3.) za občine, ar bi več občin ležej zidalo i zdržavalo edno vekšo, kak pa vsaka občina svojo malo šolo. Ar je pitanje zdrüžitve šol jako važno i ar smo od večih strani čüli, da je bilo prav, da smo od toga pisali, od te zadeve še več spregovorimo. Zdrüžene šole ne prinašajo samo toga trojnoga haska, kak smo spomenoli, nego ma še več dobrih strani. Sküpna šola, v štero do hodila deca iz večih (dveh, treh itd.) vesnic, vnogo pripomore k medsebojnomi zbližanji. Dostakrat se dogaja, da vlada med mladinov sosednih vesnic nasprotstvo. Dostakrat se vršijo pravi „boji“ s kamenjom, palicami, s kričanjom, zmerjanjom itd. To nasprotstvo se pokaže dostakrat tüdi v krčmi i celo — v cerkvi. Zakaj vse to ? Mladina se ne pozna prav. Vsaki šče pokazati, da je on več kak drügi. Te drügi pa tüdi ne popüsti i tak pride do nasprotstva, do — bitke. Zdrüžene šole vse to odpravijo. Deca iz večih vesnic bodo hodila vküper i ostanejo vküp cela leta. Sklepala se bodo prijatelstva, ki nedo držale samo tak dugo, kak bodo deca v šolo hodila, nego celo živlenje. Kak bi bilo to lepo ! Nihče ne bi bio samo na svojo ves gizdav, drüge bi pa dolgledao, nego bi cela kroglina bila kak edna velka drüžina, v šteroj bi vladala lübezen. Velikanskoga pomena so sküpne šole tüdi za napredek v šoli. Lüdska šola pripravla mladino za živle- nje. Kern več dobi dete v šoli znanja, tem več de pomenilo, kda odraste i se postavi na svoje noge. Vsaki si mora teda želeti, da se njegova deca v šoli kem več navčijo. Stara skušnja vči, da so uspehi v tistih šolaj, v štere hodijo deca iz večih vesnic, vnogo bolši. Hak v onih šolaj, štere obiskavlejo iz edne vesnice. Kak to ? Popunoma razumlivo. Telko ponosa (izjeme so jako redke) ma vsako dete, da ga je sram, če je pitani pa ne zna. Včasih se njemi drügi tüdi norca delajo. Takši sküpni ponos majo tüdi deca iz edne vesnice. „Oni nas ne smejo doldobiti“ si mislijo i se včijo, da bi več znali kak deca iz drüge vesnice. Ravnotak pa mislijo tüdi deca iz drügih vesnic, ar tüdi oni ščejo biti prvi. Na te način nastane med decov nekše vrste tekmovanje, štero pa je samo na hasek napredki. V šolaj, štere pohajajo samo deca iz edne vesnice toga nega. Vse je nekam mrtvo. Kak smo se zadnjič obrnili na vse, ki odločajo v šolskom pitanji s pozivom, naj se ne branijo sküpnih (Zdrüženih) šol, tak se obračamo tüdi zdaj. Zdrüžene šole majo takše prednosti, da ne smejo meti niednoga nasprotnika. Vlak razmesaro dva brata. V Mitrovici se je preminoči petek pripetlia velka nesreča. Orient-ekspres, ki je vozo okoli devete vüre, je na progi našeo dva brata. Vlak je prišeo tak naglo, da brata nesta mogla vujti i so jiva potači razmesarili Ogen vničo celi varaš. Preminoči teden je v litvanskom varaši Pluagiany vüavdaro strašen ogen. Vničo je celi varaš i to : 300 hiš i 700 skladišč ino uradnih poslopij. 2 NOVINE 12. aprila 1931. Proračun za leto 1931—32. S prvim aprilom se je začnolo novo proračunsko leto. Novi proračun je že sestavleni i predloženi. Proračun je za 137 miljon Din. menši od lanskoga. Izdatki so sledeči : Za vrhovno državno upravo 259,9 mil. (72 2 mil. menje kak lani.) Pokojnine i invalidske podpore : 1.035,6 mil. (46,3 mil. menje kak lani.) Odplačüvanje državnih dugov : 1.220,2 mil. (za 203·3 mil. več kak lani.) Pravosodno ministerstvo : 433 6 mil. (za 12 8 mil. menje kak lani.) Prosvetno ministerstvo 895 mil. povišek za 22·9 mil. Zvünašnjo ministerstvo : 156 mil., prihranek 3 4 mil. Notrašnje ministerstvo 644 mil., prihranek 27 mil. Finančno ministerstvo : 400 mil., prihranek 11 mil. Proračun vojnoga ministerstva : 2595 mil. (73 mil. več kak lani). Ministerstvo za javna dela : 279 mil., (40 mil. menje.) Poledelsko ministrstvo : 83 mil. (za 19 mil. menši.) Trgovinsko ministerstvo : 70 9 mil., (1 mil. Din. menši od prvejšega). Prometno ministerstvo : ministerstvo 118 4, železnice 2.837·7 i pošta, telegraf, telefon 398 2 mil. Ministerstvo za šume i rude : izdatki 482·2 mil., dohodki 602 mil., presežek dohodkov 118 mil. Ministerstvo za socialno politiko i narodno zdravstvo : izdatki za zdravstvo : 78 mil. Proračunski rezervni krediti : 40 miljonov. Kak vidimo, se je znižanje proračuna dosegnolo na te način, da so izdatki v nešternih ministerstvih znižani. Znižana je tüdi podpora banovinam. Dohodkov je tüdi telko, kak izdatkov. Kalendar. april (30 dni) 16. teden. Senje: 13. Turnišče, 16. Križevci, 17. Dolnja Lendava, 19. Sv. Sebeštjan. Vreme : Lepi prijetni dnevi. Ka novoga v Belgradi ? Spravišče prostozidarov. Framozani (prosto zidari) so meli preminoči teden velko spravišče, na štero so prišli odposlanci od vseh strani Jugoslavije. Novi uradniški zakon. S 1. aprilom je bio izdani novi uradniški zakon, ki vrejüje položaj i plačo uradništva. Pomoč rudarom. Minister za šume i rude je izdao naredbo od ustanovitve fonda za podpiranje brezposelnih rudarov. Naredba je preminočo sredo stopila v veljavo. Invalidom za svetke. S sklepom ministra za socialno politiko i narodno zdravje je podeljena komisari Osrednjega odbora vojnih invalidov vsota 500.000 Din, da jo razdeli kot podporo invalidom za vüzemske svetke. Od te vsote pride na Zagreb 40.000, Karlovac 20.000, Irig 8000, Ljubljano 28 000, Split 20.000 i Belgrad vsota 70.000 Din, ki se je razdelila med invalide za vüzemske svetke. Drüžine z 9 ali več dece so oproščene vseh davkov, plačüvati pa morajo davek na poslovni promet i kuluk, ar se to dvoje ne računa med neposredne davke. Svetovna politika. Ministerstvo za mir. Južno-ameriške države so poslale tajništvi Drüštva narodov spomenico, v šteroj te predlagajo, naj bi države, ki pripadajo Drüštvi narodov ustanovile ministerstvo za mir, ki bi pripravlala vse potrebno za razorožitev. Revolucija v Ukrajini. V sovjetskoj Ukrajini je proti bolševiškoj oblasti vünvdarila revolucija. Aretiranih je bilo 24 oficerov, 16 profesorov i 150 dijakov. Revolucija je posledica grozovitoga bolševiškoga režima, šteroga že ne mogoče prenašati. Austrijsko-nemška pogodba, po šteroj je med tema državama odpravlena carina na predmete, ki se vozijo iz edne države v drügo, sveti ne da mira. Anglija ino Francija sta zagnali krik, ar pogodbi pripišüjeta velko važnost za zdrüženje Nemčije, i Austrije. Izrazila se je celo zahteva, da se naj to pitanje obravnava v Ženevi pred Drüštvom narodov. Težave v Nemčiji. Že dugi meseci so minoli od volitev, a mira itak ne. Politične stranke se ribajo med seboj. Bojeviti so posebno komunisti i narodni socialisti (Hitlerijanci). Zadnja stranka preživle velko krizo. Med voditeli je prišlo do velkih nasprostev, tak da se pričaküvle razcep stranke. Hitler je izdao na svoje pristaše zdvojen proglas, v šterom jih poziva, naj njemi ostanejo verni. — Nemčijo pa pretresa še drügi boj. Düh brezverstva je vdaro v njo iz Rusije. Hlapci bolševiškoga režima so posebno med vüzemskimi svetki napunili vse sile, da bi pokazali svoje sovraštvo do vere. Volitve v Španiji, Romuniji i Bolgari. Imenüvane države se pripravlajo na volitve. Od Španije smo že večkrat poročali, da vladajo v njoj kritične razmere. Žmetne čase pa preživlata tüdi Romunija i Bolgarska. V Bolgariji vlada pravi boj med vladnimi i opozicijonalnimi strankami. Murska Sobota Problemi Murske Sobote. („Jugoslovan“, apr. 8. stran.) Kakor smo že poročali se nahaja tukaj grof Szapary, ki se je pripeljal z Dunaja z dvema advokatoma, da bi se pogajal z občino za nakup parka in gradu. Sicer so se vršila tudi že na Dunaju tozadevna pogajanja, ki pa niso privedla do uspehov. Pri pogajanjiu v M. Šoboti so sklenili pogodbo, da bo občina kupila park in grad ter zemljišče za bolnico za dva milijona Din. Obenem so zastopniki občine izjavili, da bodo tudi kupili marof za 300.000 dinarjev. Oboje pa Seveda le pod pogojem, če bo pogodbe odobrila banska uprava, oziroma ministrstvo za poljedelstvo. O teh stvareh se je že dolgo govorilo po Soboti in javno mnenje je odločno proti temu, da bi kupili marof. Mnogi so tüdi proti nakupu gradu in parka. Tudi lokalne „Novine“ so proti vsem tem načrtom. Brezpogojno je namreč potrebna nova šola. Pa tudi občinske ceste so v takem položaju, da bo potrebno v kratkem nekaj ukreniti. Blato ob deževnom vremenu in prah ob suši sta naravnost zgražanja vredna v tako razvijajočem se mestu. Finančno stanje pa tudi ni najboljše in sedaj, ko moramo samo dolg na elektriki amortizirati, znašajo doklade 68%. Koliko pa bodo znašale doklade, če si naloži občina na rame 2 miljona Din za grad in park, ne dosti manj za novo šolo, sobvencijo pri bolnici, za brezpogojno potrebno popravo cest itd. in bo morala iskati posojilo ? Pri vsem tem vzbuja največ razburjenja nakup marofa. Kaj neki bodo počeli z ogromnimi grofovskimi hlevi? Reči, da je to za hiralnico primerno, je naravnost nesmisel. Če je banska uprava izjavila, da je pripravljena dati podporo za realizacijo hiralnice, naj da staro bolnico brez- 12. aprila 1931. NOVINE 3 plačilo na razpolago za hiralnico namesto podpore. Tako bo hiralnica Vsaj v takih prostorih kot se spodobi. V negativnem slučaju pa mora občina itak kupiti staro bolnico glasom dogovora. In kaj bodo počeli tedaj z njo ? Ali kaj bodo počeli z marofom ? Upamo, da bodo merodajni činitelji te načrte temeljito korigirali.“ Tak piše ljubljanski list. Mi smo svoje mišlenje že povedali. Znova naglašamo to, da naj občinski odbor gleda na to, da občini ne naloži prevelkih bremen. * — Vüzemski svetki. Cerkvena opravila na velki četrtek, petek i soboto so privabila v cerkev vnogo naroda. Boži grob je prišlo gledat na jezere lüdi — Vnogi tüdi iz drügih far. Vstajenje v soboto večer se je zvršilo jako slovesno i v lepom redi. Na Vüzem je bila cerkev nabito puna. Pevski zbor je jako dobro rešo svojo nalogo. — Špitalska ograja. Dosta smo pisali od nje i nazadnje je le prišeo red na njo. Te teden so začnoli delati novo ograjo. — Stanje g. martjanskoga plebanoša. Vnogi spitavlejo, kak se počüti v špitali g. martjanski plebanoš. Vsem sporočamo, da se je njegovo stanje zbolšalo. Ar pa mora Še vseedno vnogo trpeti, ga priporočamo vsem v molitev. — Trije napadnoli starca. V špitali leži 68 letni Polak Matija iz Ljutomera. Na domi so ga napadnoli trije možje i so ga tak zbrsali i zbili, da je ves čaren ino ma tüdi roko streto. — K našemi poročili od 15. marca vsem našim športnikom poročam, da je že prišla nova typa BMW motornoga biciklina R 2. i je vsaki den na ogled od 12-13 vüre pri zastopstvi v Murskoj Soboti Šolska ul. 32. Od 12. do 19. aprila bo te motorni biciklin nastavleni v trgovini Čeh Franc v M. Soboti. Ar te motorni biciklin predstavla vrhunec moderne tehnike ga priporočamo v ogled ne samo interesentom za naküp motornoga bicikla, nego vsakšemi, što ma interes za šport. Prošnja, zahvala i nova prošnja. Uredništvo je pred vüzemskimi svetki poslalo Prekmurskoj banki v M. Soboti i vsem posojilnicam v Slovenskoj krajini, ki so včlanjene pri Zadružnoj zvezi v Ljubljani sledečo prošnjo : Dragi dobrotniki ! „NOVINE“, naš edini domači slovenski tednik, se zdaj ob prvim obrača na Vas. Včini to s takšim zavüpanjom, da bi nam bilo nezmerno žmetno, če ne bi najšeo pri Vas razumevanja i bi Vi zavrgli našo prošnjo. Novine so naš list. Izhajajo samo zavolo toga, da ma naš mili narod od njih hasek. Što jih čte že skozi več let, zna, kelkokrat so se one vojsküvale za naše pravice. Kelkokrat so zagovarjale naše lüdi, kelko tanačov so dale, kelko hasnovitoga čtenja so dale itd. To delajo tüdi zdaj i bi delat to šče v vnogo vekšoj meri, če bi njim bilo mogoče. V stiski smo. Mamo okoli 100 jezero duga. To je tak velka Šuma, štere Novine same ne bodo mogle poravnati. Zato pa se obračamo na Vas. Kmečke posojilnice i hranilnice so za to, da pomagajo lüdstvi. Pomagajo njemi tüdi s tem, da podpirajo tiste liste, šteri so narodi potrebni. Ednoj hranilnici i posojilnici se nede dosta vidlo, ali poznalo, če aldüje na leto za Novine 500 do 1000 Din. Nam i vsemi lüdstvi de pa velki hasek, če od vsake dobimo teliko. Za Vüzem bi pa radi dali vekšo številko Novin. Zavolo pomenkanja penez je ne bomo mogli. Zato pa se ravno zdaj pred vüzmom obračamo na Vas i Vas prosimo : Pomagajte ! Naj da vsaka posojilnica, kelko premore, samo takše naj ne bi bilo niedne, štera se nas ne bi smilüvala. V velkom zavüpanji, da nam po priloženoj položnici pošlete pomoč, štere smo jako potrebni, se vsem v naprej prisrčno Zahvaljüjemo z Bog plati ! Murska Sobota, dne 8. marca 1931. FRANC KOLENC urednik. Na to vdano i zavüpanja puno prošnjo smo dobili štiri odgovore i to: Prekmurska banka je poslala 200 Din. Kmečka posojilnica v M. Soboti 500 Din., Kmečka hranilnica v Dolnjoj Lendavi 200 Din., Hranilnica i posojilnica v Markovcih, pa nam je poslala prošnjo ravnotak nazaj, kak smo jo mi njoj poslali. — Od drügih petnajstih posojilnic ne nikšega glasa. Tistim, ki so poslühnoli našo prošnjo i nam s svojov podporov pomogli, da smo lehko dali vekšo vüzemsko številko Novin, prisrčen „Bog plati!“ Vse drüge, ki so dobili prošnjo i se še neso odzvali, na tom mesti ponovno prav lepo prosimo, da nam naklonijo mali dar! Slovenska krajina. — Upravništvo in uredništvo Novin se zahvalüjeta vsem, ki so njima voščili k vüzemskim svetkom. — Smrt mlade žene. Pri Cipotovih v Polani (pri Puconcih) so meli v pustnom časi gostüvanje. Zdaj pa jih je zadela žalost. Mlada žena je bila v Radkersburgi opererana na slepiči. — Strelo se je. Krčmari S. v V. je v düševnoj zblojenosti vzeo jagersko pükšo i se je v prsi strelo. Taki so ga spravili v špitao. Ar je močno zblojeni, dela v špitali dosta nevole, tak da ga trbe noč i den čuvati. — Obeso se je na Cankovi 80 letni židov P. Sigismund. Ka ga je gnalo v smrt, se ne ve. Mogao je biti zblodjeni, ar drügoga zroka ne meo. — Dolnja Lendava. Dobili smo novoga župana i to v osebi bivšega narodnoga poslanca Šiftar Geze. Občinski odbor je meo pod njegovim Vodstvo sejo, na šteroj je razpravlao od vnogih važnih zadev, ki se morajo rešiti. Med drügim se je razpravlalo tüdi od zidanja nove šole. — Nogo si je strla. Posebna nesreča je zadela Majc Julijo v Gornjoj Lendavi. Ar so moški meli nekše drügo opravilo, je večer ona napajala živino. Kda je nesla s škafom od stüdenca vodo, je po nepriliki stopila v jarček, po šterom odteka pred štalov voda. Poškalila se je i tak nesrečno spadnola, da si je potrla nogo. Vrači se v špitali. — Žalostna usoda je zadela Kozlarovo hišo v Trnji. Vert je v krogli- ni Dolnje Lendave odavao kresilne kamenčke, kakše nosijo švercarje iz Austrije. Zgrabili so ga. Eden finančni stražnik ga je pelao v lendavski zapor. Kozlar je šteo zbežati. Ar na trikratni stražnikov Opomin ne henjao, je stražnik strelo. Kozlara je tak nesrečno zadeo, da je te naskori vmro. Za njim je ostala sirmaška žena i petero drobne dece. — Pod konji i kolami. Na velki petek se je pelao od Bedenika s senja Ščap Ivan iz Turnišča. Kda je prišeo z brežička v dolino, je šteo kola odvreti. Med delom je začüo z brega ropotanje. Naglo so se bližala drüga kola. Hčeri, ki je držala konja je zakričao, naj ga požene, da se drüga kola, ki neso bila zavreta, ne zaletijo v njegove. Komaj je to izvüsto, so ga konji že podrli, šli prek po njem. Prek so šla tüdi kola. Sirmak je mogao pod konji i kolami dosta pretrpeti. Lica ma čisto razmesarjeno, zgübo ‘je tri zobe i roka je tak potučena, da je nemre gibati. Meo je pa še itak velko srečo, ar je bio položaj tak nevaren, da bi lehko smrtjov dokončao. — Povozo ga je nekši filovski lončar, ki je bio tak nepreviden, 4 N O V I N E 12. aprila 1931 da je šo po bregi dol z nezavretimi kolami. — Ali ste že prešteli Hočevarov Oglas... Doktorje pravijo, da so varstva, ki so v njem našteta jako hasnovita i so že vnogim pomagala. Če ščete dobro sebi i svojoj živini, jih naročite i nücajte ! — Küre v mrtvečnici. Dne 25. marca popoldne je neka ženska začüla s küpšinskoga pokopališča kokošečji glas. Ide na pokopališče i v mrtvečnici najde 18 kokoši. Prestrašena se pašči domo, vse to pove župani, ki je taki obvesto orožnike na Tišini i je malomi ritari naročo, naj pazi na kokoši. Kda je pa že mrakne, se je poskrilo v plot na pokopališči 8 Kupšinčarov, ki so pod vodstvom batrivnoga maloga ritara Nemec Jožefa čakali na tovaje. Okoli 8 vüre sta prišla dva cigana z Borejec po „svoje“ kokoši. Ali kak sta zaglednola v grabi eden biciklin (Vučakov), sta začela bežati nazaj. Kupšinčari pa hitro za njima. Ednoga je Nemec zgrabo, drügi je pa vujšeo. Taki na to so prišli tüdi Orožniki i so njim cigane s kokoši vred prek dali — Kokoši so bile last Horvat Jožefa v Nemčavcih. — Nagla smrt. V Mlajtincih se je nenadoma odselo v večnost okoli 50 letni Sedonja Mihael. Na velki petek dopoldne je bio še Čisto zdrav. Opoldne se je lepo najo, potem pa je šo ven. Komaj je prišeo za par korakov od hiše, je vküpspadno. Domači so skočili k njemi, a pomagati njemi neso mogii. Parkrat se je zdehno i je düšo püsto. — Vsem v znanje Preminoči tede je nekak prišla pomota med Oglas na 16 strani „Odam. mojo hišo v Čresovcih“. Lastnik hiše je WEISS OSKAR v Črensovcih ne pa DAVID. Vabilo na V. redni občni zbor KMEČKE HRANILNICE i POSOJILNICE v DOLNJOJ LENDAVI, registrovane zadruge z neomejenov zavezov, ki se vrši v nedelo, dne 26. aprila 1931. ob 272 vüri popoldnevi v osnovnoj šoli v Dolnjoj Lendavi. Dnevni red: 1.) Štenje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. ) Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. ) Odobritev računskoga zaklüčka žal. 1930. 4.) Čtenje revizijskoga poročila. 5. ) Slučajnosti. Če bi te občni zbor ob navedenom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vüre kesneje na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki valavno sklepa ne gledoč na število navzočih članov. 2 ZA NEDELO. Po vüzmi prva. Evang. sv. Ján. vu 20. táli. Vu onom vremeni, gda je večér bio tisti den, edno soboto i dveri so bilé zaprte, gde so bili vučenicke vküp spravleni za volo straha od židovov ; prišao je Jezuš i stano je na stedi i veli njim: mir vam bodi. I gda je to pravo, pokazao je njim roké i rebro. Radüvali so se zato vučenicke, ka so vidili Gospodna. Pravo je záto njim znova : mir vam bodi. Kak je mené poslao Oča; i jas pošilam vas. Eta gda je povedao dehno je na njé i pravo njim : vzemte Dühá svétoga, šterim odpüstite grehe, bodo odpüščeni; i šterim zadržite, bodo zadržáni. Tomaš pa eden z ti dvanájseti, ki se zové Dvojnik, ne je bio z njimi, gda je prišao Jezuš. Pravili so záto njemi drügi vučenicke: vidili smo Gospodna. On je' pa pravo njim: či ne bom vido Vu njegovi rokájcvekov prebodjenjá i ne püstim prsta mojega vu mesto cvekov i ne püstim roke moje vu rebro njegovo, ne bom vervao. I po osmom dnévi so znova bili vučenicke njegovi notri i Tomáš žnjimi. Prišao je Jezuš zaprtimi dverami i stano je na sredi i pravo je : mir vam bojdi. Potemtoga veli Tomaši : notri püsti prst tvoj esi i gledaj roké moje ; nesi esi roko tvojo i püsti je vu rebro mojo i ne bodi neveren, nego veren. Odgovoro je Tomáš i pravo je njemi: Gospod moj i Bog moj. Velo je njemi Jezuš: da si vido mené Tomáš, vervao si : bláženi, ki so ne vidili i Vervali so. Vnoga je ešče i drüga znamenja včino Jezuš nazoči svojih vučenikov; štera so ne popisana eti. Eta so pa pisana, naj verjete ; ka je Jezuš Kristuš Sin Boži; i naj vervajoči Žitek máte vu njegovom iméni. Razgled po domovini. Za upravnika policije v Ljubljani je imenüvani g. Kerševan Vekoslav, dozdašnji predstojnik policije v Maribori. Smrt na cesti. V Ljubljani je v soboto zadela nagla smrt 39 letnoga trgovskoga zastopnika E. Eisenstaettera. V drüžbi žene i prijatelov je duže časa sedo v kavarni. Po polnoči se je drüžba napotila domo. Komaj so pa zapüstili kavarno, je Eisenstaetter bruhno krv, se zgrudo na tla i vmro. Koncert na mariborskoj gimnaziji. Preminoči teden so priredili pesmarje i godbeniki koncert, šteroga je med drügim vodo tüdi osmošolec Kolenc Ivan, urednikov brat. Koncert je počasto s svojov navzočnostjov tüdi prevzv. nadpastir g. dr. Andrej Karlin. Vogrin Štefan, Rakičan : Mož i žena. (Narodna.) Ešče ne dugo, ka sta živela mož i žena. Žena je pa ne márala za svojega moža, nego je z ednim drügim vküp držala. Mož je to v pamet vzeo. Skleno je, da tomi konec napravi. Dosta si premišlávle i nazadnje pogrünta ka napravi. Eden lepi den právi svojoj ženi, da de on šo malo na pole glédat setvo. Mož je odišo. Kak je mož odišo je včasik k ženi prišo drügi moški. Žena i njeni lübi sta si pogučavala kak bi možá zapravila, ka bi se te njeva vküp oženila. Ženin mož je pa šo na pole. Tam na poli je napravo spovednico. Zdaj je šo domo, kda je domo prišo je ženi včasik začno praviti: „Ti žena, tam Vüni na poli je edna spovedava i v spovednici dühovnik. Jaz sam bio tam pri spovedi. Tisti dühovnik preveč lepo spovedavlejo. Zá- to bi ti tüdi lehko Šla tá k spovedi.“ Žena je resan privolila na to. Se je v svétešnje gori oblekla i je Šla na pole. Mož pa kda je žena odišla, je šo po drügoj poti v spovednico. Žena je prišla i je včasik záčala grehe praviti. Kda je na slednje ona právila ka bi ona rada svojega moža zapravila, njoj je pravo njeni mož dühovnik: „Tak, te bi pa ví radi svojega moža zapravili ?“ „Ja,“ odgovori ona. Žena je ne znala či je njeni mož v spovednici. Mož njoj zdaj pravi : „Jaz vam eden tanáč dam kak se ví naleci rešite možá ! Vi morete vašemi moževi vsakši den davati spohane piščance i mož vam te oslepne, vi pa te lehko z njim delate, ka ščéte.“ Žena se je ešče lepo zahválila pa je šla domo. Mož je pa pa po drügoj poti prvlé domo prišo kak žena. Kda je žena domo prišla, je moževi včasik za obed naprávila spohane piščance. To je zdaj mož vsaki mao dobo. Drügo je ne jo kak samo spohane piščance. Zdaj je mož od dné- va do dnéva debelejši gračüvao. Ednok je ženi pravo: „Ti žena kak je to, ka jaz od dneva do dneva slabše vidim. To je pa mož samo tak pravo, nego on je vido kak prvlé. Žena se je pa veselila toga, ka mož že slabo vidi pa njemi je záčala palik bolše polagati. Ednok samo pravi mož proti svojoj ženi: „Ti žena ve pa jes več nika ne vidim ?“ Mož je pa se samo to tak delao, v istini je on vido kak prvlé. Žena misleč da je on slepi ga je postavila z ednim bičom k prosi naj z bičom ščuka ka nedo vrábli proso jeli. Mož je resan proso pazo. Zdaj je pálik prišo k ženi njeni dragi. Žena je na sto nanosila réteše i vino pa sta si te pri stoli zgučavala ka s slepim možom napravita. Mož je pa vido kde je proso pazo ka ov ide k njegovoj ženi. Šo je v hižo i je z rokami mlato okoli sebe tak da bi nika ne vido. Tak mlati pa ide proti stoli. Kda je prišeo do stola je tiste réteše v skleci vse vküp stuko. Ženin drági je pa 12. aprila 1931. NOVINE 5 od stráha domo odbežao. Mož zdaj pravi proti ženi: „Žena, jaz sam že popunoma slepi, záto de nájbolše, da se jaz na Müri na breg postavim, ti se pa zaženéš i me vu Müro süneš, ka se vtopim. Ženi je pa to po voli bilo pa sta Šla k Müri. Mož je stao na bregi, žena je pa pribežala da bi ga v Müro sünola. Kda je bila že pri njem, je mož vkraj skočo pa je žena v Müro skočila. Kda se je zalevala, je prosila moža náj jo vün potégne. Nego mož njoj je pravo: „Vidiš ti si mené štela vu Müro sünoti, zdaj si pa sáma notri. Stari pregovor pravi : Što drügomi jamo küpa, on sam v njo spádne !“ Što ne verje, naj pita na strehi na ednoj nogi stoječo srako. Najvekši jeziki. Največ lüdi guči kitajski jezik, 400 milijonov lüdi (med temi je tüdi naš rojak misijonar Kerec). Na drügom mesti je angleščina, štero razmi 200 milijonov lüdi. Tretji na sveti je ruski jezik. Guči ga 130 milijonv lüdi. Nemščina je na štrtom mesti 100 milijonov. Nova pozvanja. V nekšem gledališči so lüdje, ki zaslüžijo vsaki večer 5 mark samo zato, da se smejejo. Njihova dužnost je, da se pri vsakoj smešnoj predstavi smejejo. Posebno te se morajo smejati, kda pridejo na vrsto stare obrablene šale, zavolo šterih se nihče ne bi smejao. Drügi so plačani za to, da se jokajo, tak tüdi drüge spravijo v jok. Se razmi, da so ti malo bolše plačani. Tretji pa majo to pozvanje, da pri trgovinah lüdi vabijo küpüvat. Trgovec jih plača, dá njim peneze. Potom pridejo k njemi i tam küpüjejo i hvalijo blago, samo zato, da bi ešče drüge privabili. To se vidi včasi tüdi pri nas na senjah. Holandskih katoličanov je samo 2 milijona 300 jezero, pa majo 30 katoliških dnevnikov (novi- ne, štere vsaki den izidejo). Zadnji čas pa je pristopo v njihovo vrsto eden protestantski dnevnik (De Utrechsche Courant). Tam katoličani na vso močo podpirajo svojo stvar i vsikdar vküp držijo, zato majo moč. Nikdar se ne bojmo povedati istine ! Prezident ameriških Zdrüženih držav Hoover je poslao amerikanskim luteranom oznanilo, v šterom slavi Martin Lutra, da se prej njegov zgodovinski vpliv kaže povsod v narodnom živlenji i v Zdrüženih državaj. Generalni tajnik organizacije katoličanov dühovnik J. Burke je ostro pisao proti prezidentovi izjavi, da žali miljone prebivalstva i ne odgovarja zgodovinskoj istini ; da se je prezident pregrešo proti prezidentskoj prisegi. To je pomagalo. Hoover je izjavo po svojem tajniki, da je ne mislo žaliti katoličanov i da je vsikdar poštüvao njihovo vero. V stüdenci se je vtopo. Na Vüzemski pondelek večer se je smrtno ponesrečo mizarski mojster Ivan Bot iz Noršincev pri Ljutomeri. Večer se je müdio nekaj časa v vinotoči „Pod vejo“ v hiši Jožefa Vaupotiča. Nekak ob 7 vüri se je napoto domo prek po dvorišči, na šterom majo Vaupotičovi stari visiki obzidani stüdenec, v šterom je Bot našeo smrt. Kak je spadno ponesrečenec v stüdenec, se ne ve. Iz sveta. Grozen potres v Ameriki. V amerikanskoj pokrajini Nikaragua je bio grozen potres, ki je vničo celi varaš Nikaragua. Bujtih je bilo do do 2500 prebivalcov, ranjenih pa do 4000. Materijalna škoda znaša 35 miljon dolarov. Nesreča na morji. Blüzi Gibraltara sta preminoči četrtek zavolo goste megle vküp vdarili edna francoska i edna angleška ladja. Francoska ladja je pri tom trpela velko škodo. Okoli 50 lüdi je zgübilo živlenje. Slüžkinjo zaklao. Rus Gustav Buss je v Beči v düševnoj zmešanosti svojoj dekli z britvov prerezao žile, tak da je izkrvavela. Šest železniških uradnikov streljenih v Rusiji. V Rjazani je bilo na Vüzem streljenih 6 železniških uradnikov. Obtoženi so bili zavolo svetka i so bili obsojeni na smrt. Mesto nagrade — voza. Budapeštanska policija je razpisala 600 pengőjov nagrade za tistoga, ki bi jo pripelao na sled morilci Schreiberi. Priglaso se je nekši Franc Beleczky. Povedao je vse i čakao na nagrado. Gor je plačao. Policija je naime tüdi njega iskala že duže časa. Aretirali so ga, 600 pengőjov pa položili pri državnom pravništvi. Nekaj za naše zdravje 1. Čistoča cele rodbine. Kda maš stanovanje v najvekšoj čistoči, pogledni še sebe i deco, če ste vi čisti. Sveta dužnost vsakoga človeka do sebe i do bližnjega je, da ma čiste obleko. Zamazano telo i nečista obleka je nevarna zdravji tüdi tvojega bližnjega i vseh, ki se te dotikajo. Vsako jütro si umij obraz, roke, po možnosti tüdi prsi i vüsta. Zobe si umivamo s posebnov zobnov keficov, ki jo lehko küpiš v vsakoj trgovini. Ali vsaki mora meti svojo kefice. Nikdar ne šparaj z žajfov i vodov ! Bog nam je stvoro zato toliko vode, da bi nam bila povsod pri roki i ar nam je za zdravje nujno potrebna. Po leti se kopaj v reki ali potoki, pa ne v zamazanoj vodi. Spodnjo obleko (perilo) pogostoma menjaj, ar se napije vlage. Telo naime stalno oddaja nekaj vlage. Lüdje, ki se malo preoblačijo, se že od daleč spoznajo po silno zoprnom smradi. Deci nikdar ne odpüstite vsakdanjega umivanja, ar so ravno oni izpostavleni najrazličnejšim boleznim. Spodnjo obleko jim večkrat preobleči. Razne kožne betege, kakti kraste, srab, mozolčki (tüdi vüši !), so samo zato tak pogoste, ar premalo pazimo na čistost tela. Vino, pivo, posebno pa žganje vživaj jako zmerno. Deci pa toga sploh ne davli pod nobenim pogojom ! Še ednok ponavlamo : deci ne davlite piti alkohol. Vsaki zdravnik vam lahko dokaže, da to škodi deci. Ne govori: „doktor“ toga ne ve.“ Mis- lim, da tisti, ki 15- 20 let samo to študira i še celo živlenje poizküša, več zna, nego ti. Pri nas je dosta bolezni samo zato, ar se preveč pije. Zato mamo božjastnike (zemla ga meče), slaboumne i še teliko drügih düševnih bolezni, ki se podedüjejo od roditelov. Kak vidite, je za zdravje neobhodno potrebna : voda, zrak i sunce. NAZNANJAM cenj. občinstvi, da sem znižao cene vseh vrst čevlev, tüdi popravila podplate delam po nisikoj ceni moške od 30 do 35, ženske od 20 do 25 Din. KOLOŠA JANEZ čevlar 3 M. Sobota, Cvetna ul. 5. odaji sta dva mlatilniva mašina Hoffer Schranz 5 HP. Eden je 1 leto star, drügi pa 15 let. Več se zve v Prekmurskoj Tiskarni v M. Soboti. Gulaš se taki sprejme pri lastniki KUZMA na Krajni. 6 NOVINE 12. aprila 1931 Za naše male. Poredoš Helena, M. Sobota : Čüdna rešitev. Živo je eden bogaboječi dühovnik po imeni Overberg. Ednok je sprevajao v svojivi sestri v eden dalešnji varaš. Na poti v noči so zablodili v ednoj gošči. Dugo so blodili, nazadnje pa so prišli do edne krčme. Krčmar je vzeo te potnike na stan, pa njim je dao dve sobici, gde bi pre- nočüvali. Zvün teh treh potnikov je ešče prišeo v to krčmo eden vojak. Te vojak pa je dobo sobico poleg tiste, v šteroj so spali domači. Overberg je večer dugo opravlao svoje molitve. Vojak je tüdi dugo ne mogeo zaspati. Skoz stene je čüo, ka si krčmar z drüžinov pogovarja, kak bi te lüdi vmorili. Gda je vojak to čüo, je pobegno. Püsto se je skoz okno, seo si na konja pa je odjahao po logi. Overberg, ki je med tem časom opravlao molitve, je zagledno glavo, štera se njemi je vün s knige prikazala pa je bila sprva kak lešnjek velka, te je pa či duže vekša gračüvala, tak ka je nazadnje velka bila kak človeča. Overberg se je za to nikaj ne brigao. Mislo si je, ka se njemi to samo tak vidi, ar je bio jako trüden pa sneni. Da se njemi pa je podoba trikrat zaporedoma prikazala, je postao bole pazlivi. Glava štera se njemi je tretjič prikazala, je velela : „Pašči se, zbüdi sestri pa bežite od tec." Overberg je včasi obüdo svojivi sestri, pozvao je kočiša pa so se skrivoma odpravili. Pelali so se po logi pa so sami ne znali, kama pridejo. Zajtra so prišli do nekše kuče, tam so zvedili ka so na pravoj poti. Notri v kuči so pa najšli tistoga vojaka, šteroga so prvejšnji večer v tistoj krčmi vidili. Overberg ga je včasi spoznao, vojak pa njega ne. Vojak je meo več pištol okoli pojasa pa je žalosten hodo po hiži semtam. Sam sebov si je na glas pogovarjao : „Kak lehko bi jaz tiste lüdi rešo, zdaj so pa znamkar že mrtvi.“ To je začüo Overberg, stopo je k njemi pa ga je pitao, ka se njemi je pripetilo. Vojak je ne šteo včasi nikaj povedati. Za eden časek pa li zača praviti, ka je bio v ednoj krčmi preminočo noč pa ž njim tüdi eden dühovnik z dvema sestrama pa ka je krčmar te lüdi šteo vmoriti. Pravo je nadale ka bi on lehko te lüdi obrano pa je zato li pobegno tam odnet. Zdaj ga pa düšna vest jako peče. Overberg njemi nato pravi, ka je on tisti gospod ki je tam bio pa njemi tüdi pove, kak ga je Bog odslobodo. Vojak je bio veseli, kda je čüo dühovnikove reči. Po razgovori sta prišli tüdi sestri i vsi vküp so dali Bogi hvalo za čüdežno rešitev. Tončekova remenka. Šo je Tonček prosit Putiko (kokoš): „Prelüba moja Putka ! Znesi mi jajce, debelo kak tikev, da bom meo najvekšo remenko na sveti. Holali, ali se bom postavo z njim ! I dobra Putka njemi je taki znesla zaželeno jajce. Ves srečen je Tonček prijao velko jajce i jo šteo odnesti v hišo. Pa je — tek, tek, tek ! — prišla od nekec Goska. Ob pogledi na Velikansko jajce jo je obišla zelena zavist. Se je zgražala v sebi domišlavost grda: „Kak se predrzne takša nora kmečka putka znesti vekše jajce kak jaz, velecenjena gospodičina Goska?! Svinjarija je to.“ I se je hüdo zakadila v Tončeka i ga nesmilo kavsnola v zadnjo plat. Tonček se je tak prestrašo, da njemi je jajce spadnolo iz rok, treščijo na tla i se razbilo. Iz njega pa so na velko čüdo cvrčali trije mali piščanci i slovesno zakričali v boži den : „Aleluja!“ Gospodarstvo. Sadjarski tečaj. V nedelo dne 12. aprila t. 1. se bo vršo na osnovnoj šoli v Pečarovcih sadjarski tečaj z tem sporedom : 1.) Predpoldnevom ob 9 vüri bo predavanje v osnovnoj šoli od čiščenja sadnoga drevja ; nato bo predavatel praktično pokazao te dele v sadovnjaki. 2.) Popoldnevi bo ob 2 vüri predavanje istotam od zatiranja bolezni i škodlivcov na sadnom drevji. Nato se bo v sadovnjaki pokazalo škroplenje sadnoga drevja. Zimski kmetijski tečaj, ki se vršo v Nedelici i Turnišči v časi od 11. jan. do 19. febr. je bio po šest tedenskom trajanji zaklüčeni. Uspeh je bio zelo povolen, ar je bilo velko število stalnih poslüšalcov, ki so se predavanja vdeležili vsakši četrtek i vsakšo nedelo po šest vür. Največ stalnih poslüšalcov je bilo iz občine Nedelica, zatem pa iz Renkovec. Predavali so sledeči gg. strokovnjaki : Armič Leopold (zemlj. kataster), Dr. Fabiani Friderik (zemlj. knjiga), Krebs Arnold (sadjarstvo), Dr. Lipnjak Danilo (zdravstvo), Ing. Miklavžič Jože (gozdarstvo), Ing. Mikuž Fran (semenogojstvo i rasti, bolezni), Pavlica Franjo (mlekarstvo), Počkaj Jakob (kmet. pravo), Pušenjak Vlado (zadrüžništvo), Ing. Sadar Vinko (poljedelstvo i travništvo), Sok Anton (živinozdravstvo), Tratnik Davorin (včelarstvo), Ing. Wenko Benedikt (živinoreja i kmet. pospešüvanje), Žnidarič Jakob (vinogradništvo). Izvoz naših krumpišov v Austrijo i Češkoslovaško. Tak Češkoslovaška, kak austrijska vlada sta dopüstili, da se naši krumpiši smejo izvažati na Češkoslovaško i v Austrijo v neomejenoj vnožini. Vladi zahtevata samo to, da se krumpiši prle pregledajo i se k pošilatvi priloži Potrdilo, da so zdravi. Kak dobimo gosto travo? Vnogi vert se toži, da njemi na senožataj ne raste drügo kak cmüdje, ali konjske trave ali šerje. Zavolo toga se čemeri, ne pomisli pa, da sije vekši tao sam kriv, če so senožati takše. Što šče meti gosto travo, mora ; 1.) svoje senožeti primerno gnojiti ; 2.) njim privoščiti travno seme. Ka se tiče davnoga semena, opomnimo, da je najbolše, če se zmeša seme visikih i nizkih trav. Jako dobro je, če se poseja po travnikih tüdi kakše detelčno seme. Istina, vse to nekaj košta, a vert ma potem več let dosta haska. Žitna konferenca v Rimi. Preminočo sredo se je v Rimi Zaklüčila mednarodna žitna konferenca. Na njoj se je govorilo v glavnom od toga, kak poledelsko države odajo višešnje silje. Sprejeti so bili sledeči predlogi : 1. predlog, naj se skliče 28. maja v Londoni seja evropskih i prekmorskih držav, 2. predlog od izbolšanja mednarodnoga poledelskoga položaja, 3. predlog o kratkoročnih kreditih, dokeč se srednje i dugoročni krediti prepüščajo Drüštvi narodov. 4. predlog o tom, naj mednarodni zavod za poledelstvo v Rimi prevči pitanje kreditov, 5. predlog, da naj se diplomatskim potom proba rešiti pitanje preferenc. Za smeh. Lujzi : Prijoka z šole domo. Oča : Zakaj se pa ti jočeš Lujzek ? Lujzek : Školnik so me zbili ! Oča: Zakaj so te pa te zbili? Lujzek : Či so pa močnejši bili kak pa jaz ! * * * Školnik : No Francek ka je tvoj oča? Francek : Gospod školnik moj oča je že dávno mrtev. Školnik : Dobro, dobro, ka je pa te prvle büo, da je ešče ne bio mrtev ? Francek : Te je bio ešče živ ! 12. aprila 1931. NOVINE 7 MARA PAVIČ : PRAVICA i USMILJENJE. Prevod iz hrvaščine. — Mama, znaš — jo obine Dragec i njoj začne šepetati na vüho : Jaz bi rad bio takši kak je naš gospod katehet, da bi meo svete roke, angelske oči, da bi gledao lüboga Boga i bi se z njim razgovarjao. Marta je zakričala od radosti. To je bila njena velika skrita žela, štero je že štiri leta nosila i skrivala v svojoj düši. Že takrat, kda je sprejela Drageca za svojega, je mislila na to. Morala izpuniti prazno i s prokletstvom oskrunjeno Petrovo mesto. Dragec bode potolažo Pravico, Dragec prinese Usmilenje. Nesrečen Petrov prah najde mir, se je tolažila Marta. V začetki novoga leta so spravili Drageca v deško semenišče v T. To nikomi v hiši ne bilo povoli. Celo Emil sam bi se skoro svado z Martov zavolo Drageca, ali ona ne odnehala. Sama ga je odpelala v T. i se je zavezala, da poravna v semenišči za Drageca vse stroške. Kak njoj je bilo pri srci, kda je po telkih letaj znova prišla v T. Vsi spomini so se obnovili. Znova je postala deklinica, znova je hodila po istih potaj i stezicaj, na šterih je doživela teliko radosti i sreče. Šla je tüdi po dugom kostanjovom drevoredi, kde sta se s Petrom prvič srečala. Dugo si je premišlavala ali bi šla ta, naposled je šla. Bilo je jesenskoga večera, kostanji so šümeli tiho i žalostno. Marta je čütila, da je ne sama. Videlo se njoj je, da je z njov Petrov düh, da jo zahvalno gleda, da se njegove vüstnice odpirajo, da izgovarja reč : Usmilenje ! Minolo je tri leta. Drago pride za nekaj dni znova k njej. Konča tretji razred gimnazije. Vsi ga želno pričaküjejo, ar on prinaša v hišo vnogo živlenja i veselja. Greta ga naravnost nestrpno pričaküje. Znova bodeta sküpno letala po ogračeki i vinogradi, znova njoj bo Drago pripovedavao one lepe pripovesti, štere čte v svojih knjigah. Drago zna za vsakšo travo kak se zove, po imeni pozna vsakšega metüla i Greto to jako veseli. Vsakši den beži pred Dorico, ki se vrača iz mesta i ki jim prinaša pošto, da bi videla, ka piše Drago. Že dugo ne pisao, zavolo toga je Greta nevolna. Tüdi dnes neprestano poglejüje skoz plota, da bi videla ali se Dorica že vrača. Naposled jo je zaglednola. „Mama, mama“, je kričala glasno, „glej Dorica se že vrača. Mama, videla boš, da nam prinese pismo od Drageca. Idem joj nasproti.“ Med tem kda se je Marta dramila iz svojih misli i zdignola zmantrano čelo, je bila Greta že na cesti i mahala z rokami Dorici, naj beži. Punivi ličeci sta se ji tresle od zdravja i radosti. Kda se je Dorica za teliko približala, da jo je lehko čüla, je dala Greta roke pred vüsta i ji nestrpno zakričala: „Dorica, ali dnes maš kaj?“ Dorica, ki je taki znala, za kaj se ide, je mahnola z rokov i süho zakričala: „Nikaj, samo časopise !“ Greta je sklonila glavo i je hüda pa žalostna šla v cvetličnjak. „Uh, te Drago !“, je mrmrala, „nešče nam pisati, nešče !“ Pri tom je tak nesmileno vdarjala z nogov ob tla, da je nekelko lepih šmarnic postalo žrtev njene žalosti. — Greta, ka delaš? — jo pokara Marta mehko. — Mama — zategne Greta — od Drageca pa nega pisma. Oči so se njoj napunile s skuzami, beži proti materi, vrže se njoj v naroče i začne jokati od raz- draženosti i žalosti. Martina bleda roka jo je božala kundrave vlase i puna ličeca i v Gretinih plavih očaj je taki znova zasijalo sunce. — Vidiš, mama, on nam sploh nešče pisati. — Nema časa— jo je mirila Marta — čakaj šče mesec dni, potom pa pride. — Še mesec dni ! — pravi počasi Greta — to je dugo, jako dugo. — To taki mine — jo polübi Marta na čelo. — Idi, zlato moje, idi k babici i njoj pomagaj pri nabiranji ribizla. Glej, ajta skoro pride, a večerja ne bo gotova. — Idem — zdigne Greta glavo. Oči so se njoj znova zaiskrile, za hip je bila pri babici. Med tem je prišla Dorica. Pozdravila je i položila novine na kameniti sto, pri šterom je bila Marta. — Izvolite, milostliva. — Dorica ali nega nikaj drügoga ? — Nikaj. To je še včerašnja pošta. Dnešnja še ne prišla. — Dobro, Dorica, idi ! — se je tiho nasmehnola Marta. — Popaščite se v kühnjo, Marija vas bo gotovo potrebüvala. Dorica je odišla v kühnjo, Marta pa vzeme prve novine, da bi nekelko pregledala. Spodi v mesti so znova zvonili vsi zvonovje i Marta se je spomnila, da je pozabila pitati Dorico, što je vmro. Znova njoj je postalo nekam Čüdno pri srci. Nervozno je razgrnola novine, naglo ga je pregledüvala i se je stavila samo pri nešterih naslovaj. Taki na prvi strani jo vzbüdi pozornost članek „Delavska stavka v Parizi.“ Nikaj nenavadnoga. Vprli so se delavci, zahtevajo povišanje plače. Marta mogoče niti ne bi preštela članka do konca, če se njoj oko ne bi stavilo na ednom imeni. Lastnik tvornice je bujti i bujo ga je, kak se splošno misli, nekši Peter M., Hrvat iz Bosne. Marti je srce zastalo. „Ne mogoče !“ Ne mogoče ! On je mrtev, že davno mrtev. To je pomota!“ Potom jo znova kak strela spreleti miseo: „Mogoče pa je vendar on. Što more praviti, da je Peter mrtev ? Jaz sem v istini videla njegov grob, ali je bio tisto ravno njegov grob ? Ali mi ne v zadnjem pismi pisao : „jaz idem daleč, daleč! Oh, moj Bog!“ Ne mogoče povedati, kelko je Marta trpela, kda je prečtela te vrstice. Niti ne videla, kda se je auto stavo pred hišov i kda je Emil izstopo iz njega. Ar je bio Emil navajeni, da njemi je vedno Marta prišla nasproti, ga je preveč zaskrbelo, kda joj je zagledao v naslonjači tak onemoglo i bledo. — Marta, ka ti je ? — jo je prijao Emil za roko, ki je bila vlažna od znoja. — Nikaj, nikaj ! — je zašepetala Marta, ne da bi zdignola oči. — Nekelko mi je slabo. S težavov so jo spravili v hišo. VӀӀӀ. Peter v temnici. V sobi št. 73. kaznilnice v P. so bili trije jetniki, vsi trije še v preiskavi. Bilo je nekak opoldne nekšega jesenskoga dneva. Skozi železno mrežo maloga okna se je prikladnolo v dugočasno i püsto sobo leno jesensko sunce. Dva jetnika, že starejšiva človeka, sta sedela na lesenoj klopi ob zidi. Eden izmed obeh se je z laktmi podpro v kolena i enakomerno vdarjao s črevlom po zidanih tleh, drügi, nekelko menši, je iztegno noge, zdigno glavo i nepremično gledao v leseno polico na nasprotnoj steni, na šteroj so bile tri piskrene posode i nekelko falatov čarnoga krüha. Iz edne posode se je še parila župa. 8 NOVINE 12. aprila 1931. Penezi : dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 13, šiling Din. 7 93, lira Din 2 90, pengő Din 9.90, marka Din 13·30, uruguajski peso Din 26, frank Din 2·18. Živina: biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 4—6, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje : pšenica Din. 180, žito Din., 180, oves Din. 200, kukorca Din. 150, krumpli Din. 40, ajdina Din. 120, proso Din. 150 lenovo seme Din. 250, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 150, Izjava. Podpisani Jakiša Karol, Ivanovci, h. št. 27. izjavlam, da moj sin Franc nema z menov nikaj sküpnoga i za nikše stroške, štere on gdešteč napravi, sam ne plačnik. JAKIŠA KAROL, Ivanovci. Dosta penez si prihranite. če naročate materijal naravnoč pri V. BRATINA, zastopniki za Prekmurje: cement, vapno, pa tüdi deske, late, tesani les, cementne cevi, itd. 1 Pomaranče i citrone taljanskoga i španskoga izvora i zelenjave vsigdar friško prvovrstno blago nüdi CELESTINA GLAVNIK Ljubljana, Pogačarjev trg 1. 1 BSA. motocikl 500 c3. skoro novi po nisikoj ceni se oda. Ogleda se lehko vsaki den od 12 do 14 vüre v Murskoj Soboti, Šolska ulica 32. 1 PO DOBROJ KAKOVOSTI. PO LEPOJ OBLIKI i PO JAKO NISKOJ CENI se poznajo SUTTNEROVE Iz lastne tovarne vür v Švici žepne vüre od 44 49 Din. Najbogatejša izbira najbolših vür, zlatnine i srebrine vseh cen, v novom ilustriranom letnom ceniki, ki ga dobite brezplačno od fabriške hiše vür H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. Vsa vrastva za lüdi i živino naročate lehko iz lekarne na Vrhniki. Posebno priporočamo : Hočevarovo Aromatično železnato tinkturo priznani najbolši pripomoček proti slabokrvnost, slaboj prebavi i oslabelosti. Je bolša kak vsako železnato vino ! Pol literski glažek 20 Din. Naročiti i ponücati trbe 3 glažke. Želodčni prašek, ki pomaga pri želodčnom katari, to je pri tiščanji i bolečinaj v želodci, želodčnom krči, kislom izpahevanji i vün metanji. Škatüla 20 Din. Tussocol sirup proti plüčnomi betegi. Oblažüje kašel, ižčisti plüča i zdigne tek. 1 glažek 40 Din. Nervocol, ki vsebüje kolo, železo i forsfor. Delüje odlično pri živčnih betegaj, otrüjenosti i nervoznosti. Okrepi i vrne tek. Glažek 40 Din. Za domače živali: Sadni-Starov zdravilni prašek za prašiče. Sigurno zdravilo proti betegi na prebavilih, ki čisti i odvaja kužne bacile. Pospešüje tek krmlenje živali ino zabrani pojav rdečice. Zavoj 12 Din. 10 zavojov 100 Din. — Bosulin svečice. Edino zdravilo proti sramničnomi vnetji pri govedi. Zaneslivo proti jalovosti krav i telic. Škatula z 12 sveičcami 30 Din. — Protikataraličen prah za konje. Presküšeno zdravilo proti konjskomi kašli težkomi dihanji i zgübi teka. Škatüla 20 Din. Lekarna pri „Angelju Varhu“ na Majki št. ZE Spomenjena zdravila se ne dobijo nigdi indri, zato naročajte naravnoč od mene ! Na vsa pitanja odgovarjam brezplačno ! Pri vekših naročilih popüst ! 1 Mladina garnitura firma Hoffser Schrantz Alm. 8 skoro v novom stanji se po jáko vugodnoj ceni oda. Zglasiti se pri FICKO JANOŠ pos. Krajna p. Rankovci Prekmurje. 1 Oda se posestvo, hiša i gospodarska poslopja. Posestvo obsega iz 10 plügov; gorice, sadovnjak, log, senožeti. Posestvo je pri Maloj Nedeli Hiša blüzi cerkve. Več se pozve v PREKMURSKOJ TISKARNI M. SOBOTA. 1 K ODAJI JE v Pertoči na farofi 15 do 20 metrov dobroga sena za konje. Cena je ugodna. Što nüca seno, se lehko kdašteč oglasi na farofi. Prave žajfe zdravja i lepote z znamkov „ELSA“. Lilijna mlečna žajfa posebno fina Cvetna žajfa. Lilijina krčma žajfa zelo blago delüjoča. Rumenjakova žajfa, tüdi za deco. Glicerinova žajfa, tüdi za razpokano kožo. Boraksova žajfa« za sunčne pege. Katranova žajfa, za glavo i vlase Žajfa za britje, higijensko čista — vsebüjejo medicinsko dobro delüjoče sestavine, ki so potrebne za zdravje i lepoto. Što jih ednok sproba jim ostane veren. Včinite tüdi Vi tak, Pomagalo de tüdi Vam ! S poštov 5 falatov žajfe v polübnoj izberi, če se pošlejo penezi naprej 52 Din., brez vseh dalnih stroškov, ali s povzetjom 62 Din. Poleg Fellerova ,,Elza-Creme“* pomada za zaščifo lica i kože, Fellerova Elsa-pomada za rast vlasi, za naprej poslanih 40 Din. 2 lončka brez vseh dalnih stroškov, ali s povzetjom 50 Din. Elsadont krema sa zobe 8 Din. 80, Elsa— Shampoo za pranje glave 3 Din. 30, Elsa-Sachet dišeča blazinica 6 Din. 60. Naroča se pri apotekari EUGEN V. FELLER STUBICA DONJA, Centrala 146. Savska Banovina. Ustanovleno 1869. Ustanovleno 1869. M. BERDAJS MARIBOR Trg svobode. priporoča svojo velko zalogo detelčnoga - travnoga i vrtnarskoga semena najbolše kakovosti. Zednim pa si tüdi preskrbite v mojoj trgovini vaše potrebe gledoč na kavo, cuker, melo itd vse po najnižišoj dnevnoj ceni. 2 Telefon 2351. Semenski ceniki na razpolago Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC Din naprej, vüre zapestnice ed 98 Din. nap- rej, büdilnice od