List Tečaj XL go ? r- k • • « Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 1 old za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.: pošiljaire » « •ft po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr / •• J Ljubljani v sredo 1. februarja Obseg: Ljubljanska hranilnica In naše kmetijstvo. - Odgovori na kmetijska vprašanja. Kako bi ljudska šola postala v resnici temelj ljudskega naobraženja» Vojska zoper vrabce v Avstraliji. Sovražnik čebelam. Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. nov. 1881. (Dalje.) — Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v znožji Šent- urške gore v geologičnem in paleontologičnem obziru. (Konec.) naših državnih poslancev o slovenskih šolah na Koroškem, Češki kralj Karol I. (Dalje.) — Interpelacija Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari reservni zaklad naraste , uporabiti en del tega denarja v prvi vrsti v splošni prid tistega stanu, ki se najbolj udeležuje zavoda. Vprašajnao toraj zgolj ra- Ljllbljanska hranilnica in nase kmetijstvo. dovednostl uže oa tem mestu: kateri je tisti stan? Odgovor je kratek: kmetski stan. Da nase kmetijstvo popolnem ne propade^ potreba Več hranilnic osnovalo je za poskusnjo take poso- neobhodno našim kmetovalcem osebnega in primer- jilnice. Pokazalo se je kmalu, ne le, da so taki zavodi nega, to je, ne drazega kredita. To je neovrgljiva res- zlo koriötni ljudstvu, ampak hranilnice so imele se zra- Dica, katero so potrdili najslavnejši kmetijski gospodarji — «v.^,«. w^^^v^«.«,. .v. , .jt^^/ij«^»«« in katero mora spoznati vsak, kdor ima možgane v nilnica ima dosti denarja, čemu se bode s takimi rečmi glavi ter je preČital vsaj abc narodnega gospodarstva, ukvarjala, čemu zarad kmeta skrbi si na glavo nako- ven tega mnogo dobička. Se da ljubljanska bra Ali kako preskrbeti kmetovalca z osebnim in pri- pavala! ernim kreditom? To je ravno vprašanje > katero do sedaj ni natanko določeno. Ena stranka pravi: magaj si sam in Bog ti bo pomagal"; druga se na državo in zahteva: ..Država naj pomaga''» Po opira Mi smo popolnoma prepričani, da je hranilnica Ijub- Ijanska storila uže mnogo dobrega. Vsako leto razdeli ona lepo svoto za šole, društva in reveže. Ona sezi- Država se ve da ima pa tudi svoje misli in razim dala je krasno poslopje za realko in v pretečenem letu privolila je zopet lepo svoto v to, da se v Ljubljani se- tega najboljšo voljo gospodarja podpirati kolikor je le v zida velik muzej. Akoravno je pa ljubljanska hranil-njeni moči ter mu preskrbeti osoben in primeren kredit, niča za to in uno stvar uže tisoče goldinarjev darovala C. kr. ministerstvo kmetijstva v zvezi z notranjim pripoznati jej moramo nepristransko, da je ona Še jako ministerstvom izdalo je za tega del na vse deželne vlade malo Storila za kmeta, za tistega kmeta, ki svoje > 1880. V tem ukazu obrnilo se V potu obraza zaslužene solde nosi v njo za ukaz od 19. aprila e C. k. ministerstvo na hranilnice, naj bi one osnovale kmeta, ki največkrat pri njej za precej visoke po deželi posojilnice z osebnim kreditom za zanesljive obresti išče pomoči, za kmeta , katerega je ona kmetovalce in obrtnike. Gotovo izvrstna misel. Vsak zna, da gospodar in obrtnik, naj bo še tako trden ia uže brez števila eksekvirala in pri njem tudi > ima obilo nezadolženega posestva in blaga, v take okoliščine, da potrebuje nemudoma obogatela. krat pride vec manjše veče svote za par tednov ali mesecev, včasi tudi Ne rečemo, da novo poslopje za muzej je nepotrebno, pripoznamo tudi, da ima muzej svojo vrednost, vemo pa tudi to, da muzej ni ,,eine Hochschule des pripomo- za nekoliko dni. Vsak nima takih denarnih prijateljev, Volkes'^ (visoka šola za ljudstvo) ki mu pridejo na pomoč s svojo mošnjo, kedar je sila, ček učenjakom, ki pridejo v našo in kdor jih nima, obrniti se mora dostikrat na tiste svojem stroku preiskuje, ter potem v muzeju pogleda ampak deželo, da vsak v ljudi ki na visoke procente denar izposojujejo ter po- kaj smo v deželi uže vse našli in česar bi bilo treba tem dolžnika derejo oderuhe imenuje. 1 dokler ga niso odrli, zatorej jih še iskati. Za neučenega in tudi za pol učenega človeka imajo take stvari le malo vrednosti ? kaj mu pomaga^ Vprašajmo: ali bi bilo mogoče, da bi take hranil- če pregleda še tako natančno vse tiste porfire, filite in koprolite, ki so tam nakopičeni, če še pojma o tem svoje nice, kakor je na pr. ljubljanska, osnovale brez akode po deželi posojilnice z osobnim kreditom za zanesljive gospodarje in obrtnike? Gotovo. Ta ukaz, katerega je ministerstvo izdalo leta 1880. ) nima in ga k vecemu zanimiva našopan krokodil! Hvale vredno je gotovo, ako hranilnica daruje ti soče goldinarjev } da se v Ljubljani sezida muzej ona o tej zadevi, t^^»«» ««a^/««. ^v/ x^^asiv.* jv^ ^iav/ «jyx^ctxv, vv, uže pred dvajsetimi leti. Uže z ukazom cd 20. nov. opravičen ni prvi ampak to misel je ono sprožilo to lahko stori, ker ima denar. Od njene strani je to ) od dežele pa ki bi denar boljše lahko obr 1860. leta št. 33.803 priporočilo je ono vsem veoim hra- nila, neopravičen luksus (potrata). nilnicam, da bi osnovale take posojilnice po deželi, in sicer da bi same v s kodo in zadrego ne prišle le iz Mi končamo te vrste z željo, da se bode hranilnica ljubljanska , ko bode delila preostanke reservnega za- preostankov reservoega fonda (zaklada). Zraven tega klada, v prihodnje tudi spomnila kmeta, tistega kmeta opozorilo je c. k. ministerstvo hranilnice posebno na to, pri katerem J da imajo one po regulativu od leta 1844. pravico ako na boben dja obogatela in ga uže tolikokrat K. \ I I Kako ljudska sola postala v resnici ljudskega naobraženja- Spisal Anton Derganc. Najglavnejša stebra temelj vez, ki društvo Človeško se skupaj drži. Ker i narodnegi naobrazenja ste znanosti: peda je pa oasa sveta dolžnost, za časni in veČai blagor in pravo koriat našega ljudstva skrbeti, moramo prizadevanje današnjega Časa brez strahu in brez skrbi obsoditi, ter obstati pri našem prepričanji, da so ti in enaki odgojitelji na krivi poti. Prvi in najviši pedagogični princip J da se člo- S ogika in kmetij vek za človeka odgojuje, je sicer sama na sebi razum Dandanes se veliko govori in piše o Iskih rečeh Ijiva resnica, toda celo polje vsakovrstnih vednosti ia naj sanja, koliko let ima dolžnost šolskega obiskovanja na samezen cioveK zamore le inajuen uei ou ljudski šoli trajati, deloma s praznim besedovanjem za- naučiti se, še manj pa praktično porabiti časa se porabi pa, deloma s pretresovanjem vpra koliko let ima dolžnost šolskega obisko umetnosti je pa tako veliko, da najbolj nadarjen po- samezen človek zamore le majhen del od vsega tega ) o popol- rad prednosti, bodi dolzega pregovarjanj mivih rečeh bi bil uze nove bodi-si stare šole. Mesto nosti se ne more še govoriti o tej zadevi. i O teh za občn samo na sebi malo zani- (Konec prihodnjič.) blag azvitek ljudsk omike bolj koristno in važnejšega pomena, resno spraviti se na obravnavo in rešitev druzega vprašanja, kaj bi se dalo namreč storiti v prid in korist prave moralne kako bi se Odgovori na vprašanja odgoje otrok in umue ljudske omike ploh ) poduČevanje v posameanih predmetih na ljudski šoli prak tiČnim zahtevam priredilo in kako učni načrti tako ure dili, da bi se učitelj zamogel ozirati pri podučevanj prihodnji kmetijski ali pa obrtnijski stan šolskih otrok pospešev } ploh s kakimi sredstvi bi tudi )iih teli pravi ljudski napredek, ter pripomogel k po Kako se najloze odpravi ,,pereči ogenj^^ {ozig) pri mladih sadnih drevesih'^ *) Vzrok tej bolezni, ki se pokaže na koži, so črne prašnate gljivice, katere ne le kožo, ampak tudi les pod njo posuše. Posebno rada se ta bolezen drevja poprime, kedar je drevo polno soka in je bilo ranjeno ali udarjeno. Ti nasledki nastanejo tudi, če se veja odlomi. zdig naroda svojega v duševnem in gmotnem obziru; Jablane so posebno podvržene tej bolezni. Najboljše je, z eno besedo, kako bi ljudska šola postala v resnici te melj ljudskega naobraženj če se takemu drevesu vsa bolna koža gladko odreže > rana pa z žganim apnom opere in s kotramom zamaže. Danes so prepričani vsi najodličnejsi ia praktični Dobro je tudi, ako se okoli bolne kože meseca maja s pomocj zdrave nravne od pedagogi o resnici, goje se zamorejo vsa druga vprašanja srečno rešiti, s poboljšanjem ljudske omike sploh in s prenaredbo s koža oguli, kar se imenuje ,,žilo puščati^' K. > ljudskih šol v odgojevalne zavode v pravem pomenu prevedenjem poduka na praktično stališče bi se našlo edino zdravilo, s katerim bi temeljito ozdravili bolezni, Kako ravnati s tistimi gnojem, nskimi odpadki in s tistim v klavnici od živine pride rabo in zakaj je najbolj da j najprej za • v • Q \ C ki se % 4 pi ahaj se med ljudstvom, v držav in Ako hočemo napraviti iz živinskih odpadkov v srenj boljš te gl » šoli in družini, in na ta način našim potomcem m epšo prihodnost pripravili prenaredbe, katero naše v 80 1st nujni potrebi neobhodno klavnici dober gnoj , je neobhodno potreono dimo iz teh tvarin mešan gnoj ali kompost J da nare-Ako bi te ako potrebuje, se zamoremo pa najbolj prepričati, jasnimo nekoliko pomanjkljivosti in pogreške dan po tvarine naravnost porabili za jcnoi, koristili bi polj ivaiint; uč4>r> to neprak vljenji. Pri non multa sed m travnik rabo in d d Tak gnoj je takrat } ko so vae tvarine dobro zgnjite in razkroj ) lahko se prav laiiiiu »pozna. jc jj«», »a«, ^v^ nikdar en velik kup, ampak več njalih, ker potem^od padki veliko lože in hitreje zgnjijejo. Dobr je pa kar da se ne napravi multum'^ čisto prezira šolska omika podobna Prokustovi postelji, pri kateri se odreže, kar je predol prekratko se pa vleče tako dolgo, da dobi dan- 0 srednošt. Pri taki omiki mora danes zelo priljublj pa Naj Vojska zoper vrabce v Avstraliji. Vrabcev poprej v Avstraliji ni bilo, ampak vpe- šolska mladina ne samo telesno , ampak tudi d huj šali, ker ne dobi v pravi meri duševne hrane, aii Vrabcev poprej v Avstraliji m bilo, ampaK vpe- tako raznovrstne, da je ne more dobro prebavati. ij^la iih ie še le pred nekoliko leti vlada, ker je mi- ali paka današnje izreje otrok obstoj pa da smatrajo nekateri odgojitelji za smoter ljudskeg obrazen j a v občem prizadevanji z enacimi sredstvi 7 tem, na- do- slila, da bode ta tič se tam samo od mrčesov živel; pa zmotila se je, ker vrabcu diši bolj žito, grah, grozdje seči tudi za razne stanove ko omiko , in da naj se Ti dve vprašanji sprejeli smo od več gospodarjev ia šolska mladina celo k gospodarski enakosti. Taka mesarjev ljubljanske okolice. Kdor želi o kaki gospodarski za- izreja namerava pa ne samo v moralnem, ampak tudi devi kaj izvedeti, obrne naj se le na „Novice^', vsakemu bo- V škeg podarskem in jalnem ob na pad čl o ve- demo na njegovo vprašanje ) v ce bo le v naši moči > prav radi društva ker je ravno različnost stanov naravna odgovorili. Vred. iß drago sadje, kakor pa metulj 86 je tam tako hitro pom gosenice _ a Vrabec da sed naoravi neiz- stva. Oüih'gospodov, kateri se zlagajo s predlogom v tej obliki, prosim, da vzdignejo rokö. (Predlog se sprejme.) mer veliko škode. Knietj tožij vladi, da Jim lud krat vse pridelke na polji vrabci pokončajo rajo včasih po dvakrat in celo po trikrat sejati, vrabci vso setev pojejo. Nek kmet piše, da so mu ti vec- mo-ker Gospod družb Prosim gosp. poročevalca Murnika, naj poroča nem predlogu podruž prvosednik (nadaljujoč) o dalj pavske Gospod M urn i k; Drugi predlog vipavske podru tiči v devetih dnevih vse grozdj celega ograda po- nice se tiče podp katero naj bi se izprosila sirarska jedli Vlada hoče toraj vse vrabce pokončati ter plača družba, ki se hoče ustanoviti na Nanosi. Predlog bode za dvanajst m tvih vrabcev sest denarov. Mislimo > da utemeljil gosp. vodja Dolenec vrabce ta vladni ukaz ni preveč prestrašil Vod, gospod Dol Slavni zbor! Meni j Sovražnik čebelam. Kakor vsako bitje na svetu, tako ima tudi čebela svoje sovražnike. Znano je, da mnogi tiči, na pr. la- stavice , letaje čebele love. Imajo pa te koristne živa-lice še druzega, mnogim nepoznanega reč žabo. Rujava kakor tudi zelena žaba se kaj rada naseli v beli in rudeči detelji, in to ne brez vroka. utemeljiti predlog, katerega je stavila podružnica vipav ska, naj bi se izprosila od si. ministerstva kmetijstva podpora Nanosi. Zasluga našega Častitega župana vipavskegi e občina vipavska, katera je na Nanosi posest za ustanovo sirarske družbe ali zadruge na niča 5000 oralov pašnikov, lansko leto prikupila da tem zalezovalca, nam- še 7000 oralov pasniko Sedaj se bodo opet posestnika gosp. Baj pašnikov jemale ovce na pašo. Gosp. župan vipavski Dolenec je takoj po posebno v belo, prihajajo kaj rade čebele, da deteljo, si naber6 sladkega medu. Mnogo teh pridnih in mar- nakup pašnikov sprožil misel, naj bi se do sedaj gledno primitivno sirarstvo premenilo po zadrug v Ijivih delalk se pa ne vrne več k svoji družini obloženih z medom , ampak pade v želodec požrešni žabi. čaka žaba nepremakljivo, da čebelica glavico v kak cvet skrije, da potem od zadej gledno sirarstvo. Obči da bi se sirarstvo povzdignilo, ali to le podružnica vipavska želi mogoče ako Kakor tiger na svoj plen se doseže podpora od si. ministerstva zato , da se na Nanosi ustanovi sirarska zadruga , enaka istim , kakor s skokom na njo plane. Vsak boj s tako velikim sovražnikom je zastonj. ker ima mrzlo kri. Za žeio se žaba se zmeni ne uže obstoji v Bohinji. Občina vipavska nima toliko , da bi si nakupila potrebnih stvari za umno si- novcev želodcu mrtve žabe so našli uže 11 čebel, za žabo kaj veliko množino. Marsikateri čebelar si bo iz tega lahko razlagal, zakaj mu čebele tako ginejo. Nočemo pa s tem reči, da naj se žaba po- Le trpi, ker gotovo so jej rarstvo, in zato prosi podpore. Najpotrebnejši je vodnjak, kajti ista luža, v k teri se kopljejo celö psi, ne more služiti umnemu sirar- stvu, katero zahteva v prvi vrsti snažnosti. Potreben konča, ker pozoblje tudi v obližji čebelnjakov naj se ne mnoge škodljive mrčese. ljubše sladke čebele kakor kaki pusti ščetinasti mrčesi. je tudi kotel in klet. Ta luknj Ijajo in jo imenujeju» njej bivali prašiči y kateri zdaj sir sprav klet dosto preslaba, da bi v Nad Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. uovembra 1881. pa je tudi potreba podpore zato, da k nam - pride učitelj umnega sirarstva, prečastiti slavno znani gospod župctik Me s dr, kateri bi nas učil, kako treba delati umno sir in kako se ima zato rabiti orodj e UstanovIjenje pi preje mogoče, pred sirarske zadruge na Nanosi pa ni niso polnjene po podp m Porodila in 'predlogi 'podružnic ali 'posameznih družbenih nisterstva kmetijstva iste potrebne stvari, katere sem udov po 19. pravil. zdaj navajal, kajti ako ni kaj umno zdelovanj (Dalje,) v rok vzeti. nam tudi učitelj malo ali pa ničesar ne Gospod družbeni prvosednik: Želi kateri gospodov besede? Gospod Ogulin ima besedo. Gospod Ogulin: Jaz podpiram predlog gospoda vodje Dolenca v vsej razsežnosti, in priporočam najtoplejše slavnemu zboru, da sklene o njem. Gospod družbeni prvosednik: Ako nobeden gospodov več ne želi besede, ima jo poročevalec centralnega odbora gospod Murnik. koristi. Kakor hitro pa bode dovo podp trebne stvari, potem )ra za pose bode tukaj sirarska zadruga ustanovila vodj Gospod družb D da i prvosednik: Prosim gospod se izjavi, koliko bi bilo podpor potreba za vse tri stvari ? Gospod od j Dol Vsota naj bi ne bila veča, nego je bila dovoljena od si. ministerstva kmetijstva zddrugam na G(»renjskem v Bohinji. Tam je pet Gospod Murnik: Meni kot poročevalcu central- ali šest zadrug, na Nanosi pa bi se ustanovila le ena nega odbora je izjaviti, kaj ta misli o predlogu vipavske podružnice naše. sama. Gospod Brus: Opomniti moram, da c. kr. mi- On se popolnem sklada s prošnjo vipavske podruž- nisterstvo kmetijstva le tedaj dovoljuje podporo po naj- ice in bode isto dobro utemeljeno predložil z gorkim več priporočilom visokemu c. k. ministerstvu kmetijstva. druga J A V/ JbJ i W K} A» • • AW t » s 4LJI A W v vy A W V T ^^ m ^ J w w • w ^ ^ ^ / V1 j V/ Vi \JL A A C Gospod družbeni prvosednik: Gospoda, ki voli nikaka podpora. se je uže ustanovila sirarska zd-ter je potrdila pravila si. vlada. Prej se ne do* 300 gold., kedar stavil predlog , bi prosil > naj mi pove ime društva ter mi naznani, ali je uže dobilo potrdilo si. deželne 9 vlade, ali so pravila nila uže izročena. ? Gospod družbeni prvosednik: Prosim pojaa-ali je uže ustanovljena sirarska zadruga, ali se se Gospod vodja Dolenec: Ime društvu slove: le snuje V Vipavsko sadjerejsko društvo^^ in pravila dru- na Nanosi pašo v Gospod vodja Dolenec: Pet ali sest kmetov vzame najem, in ti jo zopet oddajejo gospo- štvena je si. c. k. deželna vlada kranjska uže potrdila, darjem ovac , tako da doslč obstaje samo najemniška Gospod družbeni prvosednik: Predlog go- zadruga. Kedar pak bode privolilo si. c. kr. minister spoda vodje Dolenca meri na to: centralni odbor naj stvo kmetijstva podporo za napravo potrebnega orodja prošnjo podružnice vipavske, da bi se dovolilo sad- obljubilo je deset vipavskih dobrih gospodarjev r da jerejskemu društvu za štiri leta po 400 gold, letne pod- ustanovijo zadrugo. Potem se takoj izročž nje pravila pore ? krepko podpiral pri si. c. k. ministerstvu kmetij- a na goli nič nima nihče veselja kaj začenjati. I ( I I • ^ t > I I . I ,1 , i I • !| I I I \ M I • i u li'1 » I; • h « « 1 J • 11 » p I , V Gospod Robič Za posebne podp odnjake daje si. vlada Jaz mislim > da > kakor hitro se potreba o njih dok Zdaj a hajd se v Dobliaki jarek. Koj pod potom bilo umestno vodnjak posebno prosnj Gospod družben lujem predlog gospoda y ti sl. vlad predno pridemo iz Vrhovja do brvi čez Doblico > za zimo plavkasto plastično prvosednik Jaz odj Dol ekap Turi tel A r C h i m e d , zap vso prepreženo od lep Poleg te na takisto, da bi strani so zopet drugi nasadi, v katerih kop dolenj dobiš privolilo državno podporo sl. ministerstvo kmetijstva za A lut ) a napravo potrebnega kleti odj rski zadrugi , za zid a f }} g 1 a n d i fo r m Cardium sp A Pri brvi D F' ) m za napravo vodnjaka. Gotov znesek podp za to ni določil. Po mojih mislih bode za doseda potoka Doblice tiči v na flat in Pect pnenem pesčencu ade sila težavno dobiti podp prikaže rujavi sk ii Vise M Lim )) strani a 1 gori v jarku se zati nikacega podrobnostnega projekta in zädrug ker ni poka- zopet lep zob „morskeg dosle se ni ustanovlj Gospod dotle ne more ustanoviti dr Vok Opomenim v pojasnilo, da se dom keg pectinat peičenec, izdolbil sem iz njega ^a požeruna'', potem ,,Phola- jed in (Echinus sp.) pozeruna pa okam Ph m aka sirarska zadruga do-Ker Pridsi po jarku do tako zvane sreberne doline na kler se ne privoli podpora za potrebne predmete je največi del pašnikov, ki imajo rabiti sirarski zadrugi, svojina občine vipavske, prosi se lahko podpore tudi za mesto so pred več leti za jdenoo ondi v „eocenih nasadih" „ in rujavim premogom, Natica tigrina'^ eko drugo silno drobno „Natico", katera ni veča od občino vipavsko Gospod vodja Dol v^uspuu vuuja I^oienec: Vodnjak, ako se napravi, ima s p/' in „(Jo r bula gibba" bode tudi petnajstim kmetom, kateri stanujejo na Na- podobna v sladki vodi živečemu napr prosenega zrna; potem lahko lari" — ^^--------'' lina ana sp/*, „Venus sp p/' in „Gorbula gibb se poberemo ,,Ro8t p.^s , Cardium Tel nosi, v veliko korist. Letos o suši so morali isti hoditi po vodo. Ako se bode dovolil ur dale skrbelo se bode tudi za to ? pora pleme ovac, na primer iz Slezije in iz Bos daj( da po pod corneum , jako lepa skoljkica, „Sphaerium (Ciclas) da se uvede bolj ii obilo mleka, ne pa kakor sedanje pleme } I t ul a katere veliko- miocenih nasadih" pa je obilno „Ostrea in „Ostr. cya- fimbriaia" z imeni, toda celih ne ? rekel za dober „finL^rat J komaj Ravno na tem mestu zdolej na levi obali potoka Gospod družbeni prvosednik: Vendar bi bilo lastega pesčenca, kakoršneg priporočati ) vloži pri da vladi je mali griček, obstoječ iz nekega rudeče rujavega šk se nisem zapazil drugod se prošnja o napravi vodnjaka takoj ki ima mnogo vtiskov različnih listov; škoda le > ) poroči prošnjo central katera bode brezdvojb odboi ko Gospod gledati na to > odj ž da Dol ) ugodno jo rešila pri morem povedati jih imen 7 ker y da ne so mi samemu se ne- znana. Pi ski zadrugi v korist se postavi na } da kraj napravi vodnjaka je K ) služi sirar- terih naj omenim še trojih drugih okamnin a kmetov na Nanosi zddrugi v nikak prid Gospod družb tanujočih se namreč ne napravi blizu dobil. Ena teh je eno sem sam, dvojih sem pa od dveh možakov > bi ne bil sirarski štirih } zali „Turb ojih še dokaj „biserne mat p.", ki ima na prvosednik: Predlog po zadnjega zavoja zel6 odkrhnj in dasi je konec f družnice vipavske meri zatorej na to, da bi se izprosila podpora za napravo vodnjaka, za napravo potrebnega cm. širok in cm. visok. Našel vendar je še 1 decim m tunjiški okolici, od katerega sem ga nekdo v or od j učitelj «kv ^^ « ^jm w v ^^ I JU» V9 y ^^ rarski družbi , kakor tudi vcxv*«^. , «.lAvti, da se pošlje ijcjva Onih gospodov, kateri so zadovoljni s tem pred tjekaj breg logom, prosim dolenc Dru ga kupil z litrom do ansko 6 > aj lepa, čisto velikanska školjka .,Ost D " ne- zdignejo roko. (Predlog se sprejme.) pinama prav dobro ohranj nič pokvarjena, temuč z obema lu- Centralni odbor pričakuje, da mu dä gospod lenec potrebna pojasnila za podpiranje peticij odj Do (Dalj prihodnjič.) 2 cm., široka 1 deem, in 4 našel, rekel Dolga je 2 deem, in Oni, ki cm., visoka pa deem, in ----- v^a*., J« u^i je. ,,oiioitc, ja«. pč» sem enega okamnenega ježa dobil." Stisnil sem mu Dokler njenega slišite pa moja J ÜVatorozfiaiii^ke stvari. nekaj soldov v roko pravega imena ne zvem, krstil gigant imena. bila ker mislim, da bi bila sem JO začasno „Ost Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v v znožji Seiiturske gore v geoiogicnem in paleou tologičnem obziru. v Spisal S. ßobic. (Konee.) Griči okoli Vrhovja so tudi polni „fossilij^^ sem uže zgoraj omenil, namreč velikanske školjke C Tre tj okam brachvchel m rak prav vredna tega } podob rakulj Dobil sem iih šest v ru javem peščencu poleg pota od Tunjic do Kamnika. Dva imata še sprednj škarjami O koliko lepega in zanimivega počiva še skrito v krilu naše ljube domovine, ki čaka le pridnih rok, da na beli dan Le jih d Ost m W-. «^WWA^I^W« ID. pži J)-«-^ JJ V t 1 U. |_L1 Ci- «.V^IC^VAI LiCk^ Teh poslednjih je sila veliko in ker so ne- lati dobro Dentalium bi to in uno v pospeh vede spravile škoda, da je med Slovenci tako malo prirodoljubov, da sedanjo mladino vse drugo bolj mika ter za seboj vabi pa toliko blaživna in čudapolua priroda. Iskati resnico in vleče, kakor Mladi na noge koliko podobni kuhanim „makaronom ) to gled človek kmalu mislil. > bi človekov poklic na svetu ljubiti stvarnika, de na prvi po lini ki se haja ne daleč od Jernej da je kedo jih nasul po me hiše ob potu po katerem Sidrožani v Kamnik vozijo. Dobil sem ondi toda d drugem mestu, „Haliotis Volhv r } Zgodovinske stvari. u p.", }} Turb > } m pa pokrov „Ost D " F* > kose velike ,»Turitell kralj Karo! m e 11 z imenom ki je tako nepokvarjen, kakor da bi bil iz zdajne dobe ima namreč na spodnji strani še biserno matico (Perl mutter). > J Spisal Fr. Jaroslav. (Dalje.) Da bi se vse te reči lepo vpeljale, vrnila ata se kralj Janez in Karol še tistega leta skup v Prago. Na K S t Ti pa f stolico škofije praske je bjl leto poprej, po smrti Ja- liko vojno skup, in jo je peljal nad Poljake, neza Dražickega, povišan Cehom nepozabljivi Ernest iz da si so bili pomoči prejeli iz Ogerske in Litve , niso Pardubic, mož krasne postave in plemenitega duha, nad se mogli upirati silnemu navalu Cehov. Pobegnili so z bojišča in drli v Krakovo, glavno mesto Poljske, ki Janez koj na to oblegel. Sedaj je kralj Ka- pri tem pobožen, in v druge svojega veka naobražen, slehernem oziru odličen mož. Dne 21. novembra je bil v cerkvi sv. Vida v pričujočnosti kralja, mejnega grofa zimir se tako ze\6 spozabil, da je pozval na dvoboj .P kr a Karola, mnogo tujih knezov in škofov z veliko sveča- slepega nostjo oblečen v nadškofovski palij. Ob enem je bil nasprotnika , češ . da bode vojska preje kon- povisan dosedanji premonstratski samostan v Litomišlju na škofijo y in opat njegov posvečen za prvega škofa čana. Prav dobro pa mu je slepi Janez odgovoril: „Daj si oči iztakniti, pa se pojdem s teboj merit.^^ Kralj Kazimir v svoji stiski je moral prositi miru m skle- litomišeljskega. Se imenitniša pa je postala ta cerkvena ko je na to tudi papež med vojujoče vmes segel, svečanost s tem, da je po dokončanih obredih v cerkvi nili so mir, in kralj poljski je nekaj v denarjih plačal. to pogodbo so bili privzeti tudi ostali neprijatelji Ja- kateri se po njegovih zmagah nad Poljaki niso se položil temeljni kamen k stavbi sedanje metropolne cerkve. Za delo je bil mejni grof poklical Matijo iz Arrasa, slavnega umetnika tistega časa. nezovi upali > v se kaj proti njemu rovati. In tako je nevarnost Proti koncu 1. 1344. je kralj Janez s svojim sinom ta pot ga je knezi in Cehom grozeča odvrnjena bila z odvažnostjo kraljevo in cesar je ostal brez pomočnikov. v tretjič šel nad poganske Litevce, in spremljal tudi kralj ogerski, in mnogi velikaši iz vseh krajev. Neprijazno vreme je tudi ta Karol v drugič v Avinjon k papežu, kjer so se drugi Proti koncu marca 1. 1346. sta se podala Janez in na prelazek ovrlo, tako da je vojna koneo zime brez vspeha novo pomenili zastran postopanja proti cesarju, te kraje zapustiti morala. Staoje cesarjevo na Nemškem se je v tem času še bolj shujšalo, in to najbolj zavoljo njegovega omaho- Poleg tega so obravnovali še druge Cehov se tikajoče zadeve med katerimi je najimenitniša bila namera Karolova, da ) bi v Pragi visoke šole ustanovil, k Čemur je tedaj bilo vanja in nezanesljivosti. Videč, kako slabo mu gre, potreba dovoljenja papeževega. Vsled dogovorov avin-začel se je naposled s papežem pogajati in je obljubil jonskih so se sešli v mestu Remsu papežu udani izborni storiti vse, kar bi mu naložil. Ali kmalu se je premi- slil in ni hotel držati dane besede. To pa je z novega knezi, in so dne 11. julija t. 1. izvolili mejnega srrofa Karola za cesarja. I. Preden se je Karol mogel obrniti proti Ludoviku, nego tudi večina izbornih knezov so mu to očitali, ter vdeležila sta se oče in sin vojske, katero je tisti čas vse po koncu spravilo proti njemu, m ne samo papež, so očitno jeli delati na to, da mejnega grofa Karola za peljal kralj angleški proti francoskemu, njunemu sorod-rimsko-neroškega cesarja izvolijo. Cesar videč, da se niku. Janez in Karol sta hitela v Pariz, in pripeljala nova nevarna burja proti njemu vzdiguje, poskušal je kralju Filipu na pomoč znatno množico oroženega Ijud- po starem načinu svojo svrho doseči > namreč z loka stva. tem je dobila vojna francoska po številu pre- vostjo. 8kušal je sovražnikov nakopati češkemu kralju vago nad vojno angleško, ki je sedaj se umikati začela. m to se mu je, v^u^v^ Jiv^o «^»o^Vf, v» T v-'» CV/jr - U. j^Oi DVr j^l lOll^UI um O^XCJCti Uttivi^ da sta v kratkem Času bila kralj Janez in mejni grof dne 26. avgusta. Francozi so se zanašali na množino ne vemo res kako, tako dobro sponeslo, Crecy-u pa so Angleži prisiljeni bili sprejeti bitko Karol od zgolj neprijateljev obkoljena. svoje vojne in so zato nepremišljeno začeli vojsko proti Med cesarjevimi nasprotniki je bil tudi kralj poljski nasvetu kralja češkega. Pri vojni angleški je bil sam Kazimir, ki je še nedavno pokazal prijateljstvo kraljevi kralj Edvard III. in njegov po svojem junaštvu a so- rodovini Češki sedaj pa je prvi z izdajniškim činom viti sin, črni prmc nazivan. Ona dva sta vojno svojo proti njej se vzdignil. Po končanem polazku na Litvo umno razpostavila in prvi naval Francozov odbila ; po- tBCiSJ J XVV7 CktCkkJ X^l. L/V/1. OfVVf T lA Ck U V^ JUl " ------- --------J7 ^ ^ / 'J-- burg se podal, vračal se je mejni grof Karol, nič zlega napravila in jih slednjič v beg zadrvila. ko ie kralj Janez skozi Braniborsko v Luksen- tem sta ona napadla Francoze, veliko pobitje med njimi 17 1/ skozi Poljsko domu. Ali v Kališu so ga na ukaz sluteč; kralja poljskega prijeli in zaprli, a jim je z zvijačo Francozi bežč, hitel je svojim na pomoč. Ali ker je Kralj Janez čuvši, ki je v zadnjih vrstah stal, da vendar srečno uskočil iz zaprtije. Kakor hitro je to no vico zvedel kralj Janez, koj je hitel v Prago in na bilo prosili so ga češki velikaši jasno, da se zmaga neprijatelju ne da več ubraniti bi življenja svojega naj uze ne, da spomlad leta 1345. je šel s svojim sinom Karolom na čuval. Kralj pa jim je odgovoril: ,,Tega pa Šlezko nad kneza Svidnickega, ki je posredoval med bi kralj češki iz bitve ležal Dal je konja svojega cesarjem in Kazimirom. Ker se Svidnicki ni mogel ga- konjema dveh junaških vitezov pripeti, in naročivši ve- niti, prosil je miru, in ga tudi dobil. Kralj Janez in likašem, da bi pazili samo na njegovega sina Karol sta se vrnila na Cesko. > drvil je s^ silnim naskokom v največo gnječo neprijateljev. Geslo Tu pa so v enem tednu došli odpovedni listi od Čehom je bilo: „Praga Kedar so prodrli bojne vrste kralja poljskega, kralja ogerskega, vojvod avstrijskih, Angličanov ) drvili so naravnost proti Črnemu princu > sok nasip mrtvih čeških junakov, on pa ko so uze VSI mejnega grofa miaenjskega in drugih sosednih knezov, kjer je nastala preokrutna seč. Okrog kralja je bil vida se je kralj Jaoez kar ustrašil tolikih nevarnosti. Hotel se je pogoditi s cesarjem, ali ko je le ta v svoji zvesti njegovi počepali, je v slepoti svoji grozno okoli oholosti predloge njegove zavrgel, dejal je kralj Janez, sebe sekal toliko časa, da je iz mnogih silnih ran kr- našli, m ker je ki je bil tudi v slepoti svoji pravi junak, dejal je to-le: vaveč s konja omahnil. Angličani so ga „Naj pa bode v imenu Božjem! Čim več neprijateljev, še dihal, v stan svojega kralja odnesli. Se tisto noč je tem več koristi. Pri moji ven, prvega, kateri me na- umrl. Kralj Edvard se je zjokal ter omenil: ,,Pove II pade, bodem koj pobožal tako, da bode tudi ostalim veselje prešlo". Prvi je v njegove zemlje navalil Kazimir. Kralj je bil tedaj v Kutni Gori, in ž njim mnogo veli- kašev, katere je nagovarjal, da bi vsi vsak s svojo vam, danes se je zlomila krona viteštva, kajti nikdar ni bilo na svetu takega moža, kot ta kralj Češki.*' • • v (Dalje prihodnjič.) Ali oni so močjo ž njim šli na Slezko proti Poljcem mu odgovarjali, da niso dolžni bojevati drugje, kakor doma na Češkem. „Nozaklical je Janez, „tedaj pojdem Bam ii To je pomoglo in kralj je imel kmalu ve- I J Politične istvari. Slabi sledki tega dalje bolj kažejo; otroci, ki pridej avnega podučevanj se- liudsk 8 ole Interpelacija naših državnih poslancev v slovenskih šolah na Koroškem. državnega zbora seji 26. januarija so naši državni peslanei, njim na čelu dr. Vosnjak, do naučnega ministerstva stavili to interpelacijo. Po krškem škofijskem šematizmu za 1. 1882. šteje Koroška 108.992 Slovencev v 117 farah s slovensko * službo božjo, in 20.282 prebivalcev v 17 farah z mešano nemško in slovensko službo božjo , toraj vsega skupaj 120.000 Slovencev, ki vsi skupaj prebivajo v južnih okrajih koroških. C. kr. deželni šolski svet koroški je pa z odlokom ) svojega lastnega maternega jezika ne znajo ne brati ne pisati, nemščine se pa tudi niso toliko naučili, da bi znali nemške tiskovine prebirati. Od tod pa pride, da v pi oliki libog hudo zaostajajo da nravna m verska zavest Čedalje bolj slabi, da svoje gospodarstva slabo krbljujej da vidno hira ljudsko blagostanje h in verskih nasledkov iz je 97 v slovenskih okrajih podučevajočih katehe Zarad teh slabih tov 11. marca 1878 meljei deželnemu kemu svetu ute 3no prošnjo , da bi učiteljem zaukazal otroke pod učevati na podlagi njih slovenskega maternega jezika ta jezik do petega leta rabiti, otroke vaditi, da zamo f rejo svoj misli pism v svojem maternem jeziku od 24. julija 187:>., št. 1842, ljudske šole po okrajih kjer Slovenci prebivajo, razdelil v tri vrste: ljudske šole z nemškim učnim jezikom raziti, in še le v zadnjih treh letih nemščino kot učni jezik rabiti. Ti 97 katehetje se sklicujejo na to, da jim je pri sedanjih razmerah nemogoče, krščanski nauk v • * HJKJkKJ š^ L J ULI O C^ 1.1X1 J ^ O A CVV/ j ▼ katere je pa vvrstil tudi šole čisto, ali vsaj večidel slo- tekizm venskih okrajev, kakor v Žrelcu, Krumpendorfu spej Sveti, St. Martinu, Blatnem gradu , Otmanjih vspešno podučevati troci slovenskeg n e > rečah, Cajnčah, Velikovcu, Podkloštru in Vratah f Go- Po- Da-si ie knezoškofiiski brati, nemškeg poročal to prošnjo rdinarijat krški topi pa ne umej < 3 pri ) sta jo vendar le deželni šolssi u: J m kr. naucno ministerstvo , do katere v ljudske šole, v katerih je iz priČetka učni pa se mora nemščina uže precej vložila pritožba gl se svet bila se ministerstvo pri tem jezik slovenski; vendar v prvem letu gojiti, in ako je le mogoče uže v drugem letu izključljivo kot učni jezik rabiti; sklicevalo na avstrijsko šolstvo pred letom 1848. (!), ko 80 bile vse obstoječe šole večidel nemške, ter je sloven- ski duhovšči v ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in nemščino kot učnim predmetom. to zadnjo vrsto pa niso postavili prav nobene ljudske šole, ampak vse tako imenovane slovensko-nem-ške šole so vtaknili v drugo vrsto, dasiravno je veČ občin reklo, da naj se nemški jezik, čigar znanje je čeg eda priporočalo, naj nikar ne moti obstoj Glede na te , duhu in jasni določbi ljudske šolske postave in državnih temeljnih postav nasprotujoče razmere ljudskega šolstva v slovenskih delih Koroške drznejo si podpisani nistra vprašati: prevzvišenega gospoda naučnega mi želeti, v ljudskih šolah kot učni predmet sicer podučuje da pa sploh se zamore vspešno podučevati le v maternem jeziku. C. k. deželni šolski sv^t koroški se pa ni prav nič oziral na pritožbe posameznih občin, kakor sv. Jakoba v Rožni dolini, v Svečah in Bistrici zarad zanemarjanja ter je Ali mu je znano, da za 120.000 Slovence kupno prebivajo na južnem Koroškem, ni ske šole s slovenskim učnim ki ne ene ljud- jezikom, in da od 15 v slovenskih okrajih podučevajočih ljudskih učitelj 53 slovenskega jezika ni čisto nič zmožnih ( stali znajo ekoliko njih pa slovenskega maternega jezika po ljudskih šolah 7 So mu ski govoriti? slabi nasledki tega materni jezik preziravši pravi namen ljudskih šol kot njih glavni na- čisto prezirajočega podučevanja, ki zavira duševni na- men povdarjal priučitev nemškega jezika. Učiteljem se je pri vsaki priliki priporočalo, da naj se uže v prvem letu pri poduku kolikor mogoče poslužujejo nemškega jezika, in deželni šolski svet je z odlokom od 11. aprila 1877., št. 867, celö razglasil, da bo priznanje petletnih doklad odvisno od podučevanja v nemščini. neki od koroškega deželnega šolskega sveta izdani, in učiteljem na ljudskih šolah po slovenskih o&ra- jih namenjeni knjižici ,,Anleitung zur gesprächweisen Einführung slovenischer Kinder in die deutsche Sprache^' se učiteljem priporoča, da naj s podukom v nemščini prično prčcej pri otrocih, ki so še predek f dušuje versko-nravni čut in podira ljudsk gostanje med slovenskim prebivalstvom na Koroškem? 3. Hoče li skrbeti, da bo ljudska šola tudi za koroške Slovence spolnovala svoj naravni, v ljudskih šol- postavah odločeni namen, in da se bodo za ljud- skih ske šole po slovenskih okrajih koroških nastavljali le taki učitelji in šolski nadzorniki, ki so slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožni? Dunaja 30 jan Skoraj ne mel ta teden z le v šolo vstopili, in naj z njimi govore le Dunaja kaj važnega poročati, ako bi se ne bila pred- nemški, ako ravno jih otroci morda ne bi ložila pretekli teden v državnem zboru do naučnega razumeli. Posamezni učitelji se v svoji gorečnosti za ministra barona Conrada zanimiva interpelacija zarad ponemčevanje cel6 tako daleč spozabijo, da slovenskim slovenščine v ljudskih šolah na južnem Koroškem orokom prepovedujejo celo v privatnem pogovoru med seboj slovenski govoriti!^' Ker v učiteljski pripravnici v Celovcu slovenski skupaj biva 120.000 Slove interpelac d «J-i »Jb. vy i V7 o Dk. IUI, Dr. Vošnjak je v v kratkih črtah narisal žalostno podobo p ravnosti" na Koroškem jezik še za slovenske pripravnike ni zapovedan in se katero bo po pravici strmelo naše stoletje, strmelo pred v toraj tudi pri preskušnjah ne izprašuje, pridejo učitelji očigled v Službe, ne da bi zadostno umeli materni jezik svojih učencev , in včasih ga še celo prav nič ne um6. Od XIX. državnih temeljnih postav ) gled najvišega prestolnega govora, strmelo glede na sedanj vlado, ki nosi ime grofa TaafFe-a in katero bo le teda lo7 v slovenskih okrajih koroških nastavljenih učiteljev moČ razumeti, ako se ne pozabi jih 53 slovenski prav nič ne zna, večina od drugih jih ministra baron Conrad zna komaj nekoliko slovenski govoriti, pravilno pisati bil nov začetek na poli ime naučnes: O tem vprašanjem storj pa jih zna prav malo. f'v^'j» našega o^io^v«, pričakujemo pa, da slovenski državni poslanci ne bodo- keg Istva t J r V I r f \ t 1 I mirovali, dokler ne bo naša narodnost zagotovljena v «oiah in uradih v posebni izvršilni postavi njenemu XIX. članu. Borovnice 31. j an. {f Anton Jugovic.) ome- tug v Se srci naznanjamo, da je danes vsem nam drago življ za našo prihodnost tudi ob časih nasprotnih nam vlad. s postavo kaj mogoče, kaže nam postopanje potem bo nekaj poroštva ugasnilo! Umrl je ob 7. uri zjutraj ljubij pnik An t nas gosp govic, zlatomašnik in odbornik če- Da je sodnij med Slovenci nasproti naredbam pravosodnega let; in smrt je bila pričakovati, vendar nas je "dogodb belarskega društva. Visoka je bila starost njegova (76 mmistra. Dunaj nima župana, dosedanji župan Ne ta vso globoko v dušo pretresla ker ker J« Wald se je županstvu rad nerad odpovedal kratko rečeno, pogorel pri ,,Ringteatru^^ Cesarski namestnik mu je dokazal, da je župan kriv nezaslišane nemarnosti pri požaru, in da je vkljub dokazane te njegove krivde vso hotel zvrniti na ces. naoiestništvo. — Izredne seje delegacij pričele so se dne 28. t. m.; pri- gubil je narod prevred moža, kakoršnih ima svet dandanes vedno manj in mani Pogreb bode v petek ob 9. uri dopolud voliti Jim bo milijonov za vojne stroške na jugu Prem 29. pros. [Zopet mal, a nevaren požar. Bo lezni med Šolskimi otroci,) Včeraj zvečer kolo "V ljubljanske okolice dolenjske strani 25. jan. (F vprašanje, od kod toliko beračev.) PreteČeno spomlad sem prišel v hišo bogatega hribo prodal jai ki je ravno voz žita ga mu kmetu m Mero se mi je čudno zdelo dobro da-kako da 4 na Od be 6. uro vznemiril je tukajšnje vašČane klic: Vžgal se je bil hlev Ivana Žibr Ü a hiš. štev. 61, kateri ,,gori! gori!'^ (hI stoji prav na zadnjem koncu južno-zapadne sti , y^KXKxvs^j ^vA^iv: vprašam ga , tako dobro meri to črno zmes; odgovori mi: ,, račev žito kupujem in berač mi tudi dobro mero da, ni njegovo; tudi moka mi prav pride, je dobra za ker ščetinasto žival mi nese lep dobiček.^^ Ali to niso ob poti, ki vodi iz Prema proti Smerjam in Celjam, javke za nas uboge kmete? Pa taki niso samo hribovci tikoma reti začelo št 71 katera pa z pekami krita Go m sprednjim oglom ob ce^ti (poti) temveč tudi med nami jih kedar kmet beraču dar da ga reti začelo je n^d levim sprednjim oglom ob ce^ti (poti) da , ga da gotovo polo\ zunaj na strehi, kar provzročeno bilo je po nekem ne- berači sploh tako predrz gotovo po takem^i bog srečnem oveku tam memo gorečo smodko otresal m je pičlih 10 minut pred požarom dati J J kor imaš je prej ko ne močni veter kak ogorček v slamnato streho za- pre cej nesel, ga potem v plamen razpihal ter požar kateri bil bi pn neugodnem pišu tako moliti duše da adnj kdor tiiceo:a ne o tako silni pest mok da pri Zdaj so mu I • v • hisi 5 moras znajo i postal breča pri tem pihal ter gl gork farovški vrt med drevjem nosil ačinil vasi pogubonoden e sever polagoma in gorečo slamo naravnost čez nobe se daleč razleg I ke poz > vse ause iz vic rešil; ako mu ne daš, koine, upij bi mislil, da bo 3. da SI dar da 1 ak domišlj da mu moraš dati gc^, UkV^L Ol ViV^LUJOI J ^ \XCk IXiU. IXIU1 C%0 Vi «ALi močnejši od tebe; vsaj so nekateri č^^rsti korenjaki, te do smrti pobij y kakor se uze nega poslopj ti gre sreci m brez strahu v shrambe, v hlev in godil ukrade, kar ti more pa tudi na bliž stranske iskre in ogorki padale so med 100 berači jih j sosedna poslopj se slamo krita da zavžijejo, kar si izprosij razi, ko kom Večidel so sami tuj 5 res potrebnih } • • ob in tu in tam se je uže hotel mali petelinček oživeti, kar kaj ukrade, ga bodeš težko spoznal 80 pa ljudje na strehah z veča nevarnost pretil škemu hlevu, skednj in glj padal ami srečno zadušili po Imajo Naj dvojno obleko, dolge hlače za večer, kratke za jutro in tako moraš enemu po dvakrat dati na dan. Večkrat hlevu štev. 44 in pa furo m tok lop o boj se slamo krito se pripeti, da revni kmet več beračem razda, kakor njegova družina potrebuj rkov bil je med obema, a postranski živeža in potem mora sam čuda, da mu primanjk voj žito od beraških pre so pa tudi na njuni slamnati strehi. Ljudi bilo kupovalcev za drag denar nazaj kupovati. Treba toraj je v trenutku na mestu požara skupaj, kateri dušili so da stopij ^ * i «g • • ^ m f ogenj za žive in mrtve — in to najpreje dom #4 A 1 m A a ^ % % lim f Slava prvi predmet na noge zup } in jaz mislim > o kakem shodu njihovem bi bil to ka- Pol ure potem, ko se je bilo vnelo, prišlo je Judi kor je bil po „Novicah*^ uže nasvetom > brez števila ljudi iz Janeževobrda, Bitinja, Kilovč, Celj Smerij in Kateževobrda na pomoč; hvala Bogu in sv. za to iz srca hvalež Okraj varstva jim bodo šla gotovo tudi na roko in kmet bo pa, da Florij minula. Slava tudi pol do bil uže gl varnosti tem, kate eno uro vso marljivostjo in trudom pazi ivna nevarnost po večem so tako hitro preteči ne-aleč na pomoč prihiteli ! Ljubljane. (^Imenik mestnih volilcev ljubljanskih) je sostavljen in leži pri magistratnem ekspeditu do 22. sta tudi na pra red pri gašenji gospoda: domači župan in pa vodj zan- februarija vpisani ali ne. Naj noben volilec nikar ne zamudi ga vsem na ogled, da se prepričajo, so v njem darmerijske postaje v ilirski Bistrici, k jih h ravno e sem dol je bil po Škode ima pogorelec od 200 do 250 gold požaru . kate pogledati in se prepričati, niso li v njem morda vpisani tudi taki , ki nimajo volilne pravice , ali pa taki ne. a bila da ki zamorejo o pra- pa v Premski Vasi lahko na tisoče nastala, ko bi ne bilo hitre pomoči in pa ugodnega Vetra. Zavaro bilo poslopj pi }} Slavij ) a zavarovanec vsled neke edostatnosti zavarovalnine plačal bil ni. Vzroka tukaj toliko rečem, da zavarovanca Čisto nič ne navajam Le tiče. to pravico po svojih davkih imajo vem reklamirati ali vložiti pritožbo zoper sostavo imenika. — (Občni zbor Marijne bratovščine) se je zadnjo nedeljo vršil. Iz poročila posnamemo, da je društveno e 200 preaaoženje narastlo 24.000 gold. Lansko leto tekočem mesecu bilo nego 75 šolskih otrok vsega skupaj tukaj grizenje, bij dali nič manj bolnih; glavobol. h udov pristopilo, dokaz, da sedanji odbor mar težko le ude pridobivati zdaj, ko imamo Nasledki prejšnjega pa mala vnetica grla so jih napa deževneg Ijivo dela, kajt toliko pogrebnih društev v Ljublj na novo V odbor so bi a P Ijeni gg. Regali , Klein in Arko pa suho mrzlega vremena! Sedaj obrača se v tem ob gledniki računov so ostali prej ? tudi pre Trem odbornikom ziru ploh na bolj M Rant za marljivo delovanje podarila nagrada skupnih Novomesto v v a b ilo Vodnikov se je 100 gold. Občni zbor j bil dobro obisko priredi čita v Novomestu svečanosti)y katero roin, petjem in sijajnim plesom mezno osebo 50 kr., za rodbin( ob 8. uri zvečer. Vabilo ve svečana t - Vstop z gö za posa za gold vstop (Kmestka posojilnica ljubljanske okolice) je svoje delovanje uže pričela. Vloge sprejema na obresti po 47^ sto, posojila pa daje na menjice ali dolžna pisma po o Začetek točno 7 odstotkov. Društvena pisarnica je v Smoletovi Odbor narodne čital na Marije Terezije cesti (deželni bolnišnici nasproti). Uradni dan je vsak torek od 9. do 12. ure. Načelnik je gosp. Franc Ločnikar, župan na Viči } odbornikov pa več najveljavnejsih mož. ^ Narodni dom*'"" nedeljo 5. t. m. je osno- Novicai Dunaj iz tujih iu domačih dežel. Včeraj odgovoril je v državnem zboru valni zbor za ta dom ob 10 uri zjutraj v čitalnici. Ze- miniatur z^ pravosodje dr. Pražak na interpelacijo ba enskeg leti je da bi vdeležba bila obilna. Več o načrtu in rona Tauffererja in tovarišev zarad rabe pravilih spregovorimo prihodnjič. jezika pri sodnijah na Kranjskem in južnem Štajarskem {Iz Ljubljanske Čitalnice,) Drevi je v spodnjih Obširneje poročilo o tem podajo prihodnje ,,N prostorih pevski večer s plesom , v soboto pa izborni jedro dgo 9 pa biio tu Na ples, kakor ie bilo uže naznanjeno. Preteklo soboto je „Zakaj in v kateri namen je minister b prvo vprašanje bil društven ples, dobro obiskovan, v nedelio pa so imeli v spodnjih prostorih ples narodni obrtniki, prav živahen. zdal oktobra 188V' je odgovoril: „zato J da razpis o odnij v m bil je omenjenih krajih in danih jim slučajih glede jezika pri sodnijah dopustljivega spoznajo proste pritiska ka rČ«llCLl» Vf^ «^W VAJ A ▼ U ^x^c« j v/ ^IV/OVVJ ^XII^JOIVC» y K^Ck { Vabilo k veliki besedi v spomin Valentinu Vod- teri je nastal po upravni naredbi više sodnije po vzro niku) Šišenske čitalnice v nedeljo 5. februarja v pro- čenem napačnem mnenji o pomenu in o tem, kako da štorih Koslerjeve zimske pivarne. Program: Ned- ved — nikova''. Zvezdna^', moški zbor. 2. Govor „Slava Vod- ječih postavah ^^ v m mm «M ^^ ^^ ^^ ^^ ^ m m^ ^^ ^^^ ^^ ^ ^^ A ^ ^ ' ^ t y mM JLa V leč sega odlok najviše sodnije, temuč prosto po obsto Fr. Gerbič — ,,Cebelar'S mešan zbor. 4. je ministru znano } aredbah kako ali se ,,Vodniku v spomin^', deklamacija. Ö. Kr. Klinar — bila v spodkopavanje veljave sodi ,,Slepčeva tožba'^, bariton-solo s spremljevanjem moškega govoril: „da se žalibog prav pogosto ________TT»- ry___u:^ .^^x«.« 7 of- Kr. Klinar bila podkopavanj ij Na drugo vprašanj ona njegova naredba ra odnij itd y zbora. Veith mora f) 9 mešan biti", Fr. Gerbic Keber in cvetlica'*, moški zbor. Pod lipo zbor. Gluh po stanj ke, h od- ^ listi kateri spadajo, vladine naredbe godi da pa je javni burka v enem dejanji. svira oddelek c. kr. vojaške godbe. Začetek ob pol besedah kaze in v to zlorabijo, narodnosti dražiti, glede Ples. Pri piesu katerih ae vlada trudi, pomiriti jih s tem, da se na take zahteve ozira f ki 80 pravične Za take uri zvečer. Vstop slavnostni besedi je 50 kraje, za osobo. Društveniki Šišenske čitalnice so vstopnine prosti. Potem se je prebrala po vlade ne more zadevati nobena odgovornost t( prav obilni vdeležbi vabi častite društvenike in goste tera Tauffererja ni pustila pri miru elji ministrovi naredba, ka najvljudneje odbor šišenske čitalnice. čela se obravn pati Pote v gosposki zborn pri prenarejene [Slovenska predstana) bo jutri v ljubljanskem postave o hišnem davku. Prenaredbam ugovarjali so ti gledišči, igrala se bo igra Deborah". rolski poslanci, ker so za njihove volilce manj ugodni ^lOiiai ÖC UKf Ui . , IXCI OV/ TVIHV-O 1XJ<»11J UgVULIly Slovenskega t^ravnika^^) 1. štev. IL letnika je kakor prvi zbornični sklepi, vendar pa se konečno vsa --"" i/ ««v...------J., -------, , J,»- ravno izšla in prinaša med drugim: ,,0 pravni termi- postava po sklepu gosposke zbornice tudi v tretjem nologiji"; „Opozor našim župnijskim uradom"; „Neko- branj liko o novih stavbah" (poduk občinskim predstojnikom) itd. V borbah za slovenski jezik tudi pri sodnijah in v sprejme z večino 34 gl Delegaciji pričeli te posvetovanje o zahtevanih milijonih za izredne vojne potrebe na jugu Bila obče pri c. kr. uradih jako potrebujemo pravnega pod- te dni celö govorica, da se zna med obravnavo narasti uka, in tudi zarad tega bodi toplo priporočan „Pravnik", potrebščina na 10 milijonov. Gotovo je zdaj uže eno, — (jjBrencelj^^) je oni teden pričel svoj XIV. let- da homatije v Krivoščiji in Bosni-Hercegovini kmalu še nik. Prva številka je nenavadno bogata, posebno na po- ne bodo poravnane, kedar pa bodo, da bo s temi deže dobah. Na prvi strani je narisan Vesteneck, kako zma- in njih govito po raztrganem časniku „Tribüne" skače, a Pav- mu rece liha zadnji strani ste dve podobi; naj v Ljubljani kaj tacega poskusi. Na lami tako ne more veČ viseti Uradno se naznanja upravo narediti stalni in dokonečni red 7 izmed našega voj prva kaže ) kako so Slo- štva do 26. u. m. bilo 11 mrtvih in več h Francoska venca prej ob steno pritiskali in kako ga pritiska Taaflfe ker se mora na-nj naslanjati, da se brani svojih na- je odstopilo, ker zborn sprotnikor. Pavliha pripoveduje politične in druge do Gambet njegovo ministerstva hotela sprejeti ,,listenskro tinja**, kakor je Gambeta zahteval. Novo, s splošno za- godbe, Žefa ljubljanske zadeve, Krišpovič pa biča pi- dovoljnostjo sprejeto ministerstvo osnoval je Freycinet savo nekaterih slovenskih pisateljev, ki v naš jezik si lijo tuje besede iz vseh druzih jezikov, čeravno imamo vodnjak St P C podrl se velik v visini stare svo.e in dobre. Tudi druge reči v tem listu so podkopala sosedne hiše , 15 metrov s 500.000 litri vode, katera o zdai med njimi šoio 7 mikavne , kratkočasne in za smeh. Zato priporočamo našli so 27 mrtvih ,,Brenceljna" vsemu slovenskemu ljudstvu posebno zadaj o pričetku leta in to tem bolj, ker za celo leto velja gold. } za pol leta pa 1 gold. 50 kr. {„Bog daj norcem pamet f'^) Tako kliče tržaška Listnica vredništva. Gosp. prof. A. D. v Novomestu r Poslano sprejeli. Lepa hvala. Zarad prvega spisa nam pri Edinost" in pripoveduje to le: „Iz zanesljivega vira najbolj ILA T .. vv, ^ --------^^^ smo zvedeli, da se je po smrti mil. škofa Jurija Dobrile na številke, njega zadevajoče, tukaj v loterijo stavilo okoli 28 0u0 goldinarjev!! In s kakim vspehom? Prišla ni niti ena številka. Nekdo je od nas zahteval, naj bi olj ni bilo mogoče elji popolnoma vstreči Gosp. Fr. V. na O. B. Vaša poslanica ni za naš list Žitna cena v „Ed. u priobčevali tudi loterijsko srečkanje. Ne mo- remo mu želje izpolniti, ker smo zoprniki vsake loterije. Bolje, da težko prislužene solde v hranilnico vložiš, nego zaroetavaš, in slepo sreČo loviš ski list. v Ljubljani 28. januarja 1882. « Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr banaške Tako tržaški sloven- 10 gold. 3 kr turšice 6 gold. 20 kr soršice 7 gold Tudi rži 6 gold pac prinaša ,Novice'^ so teh misli. Prejšnje čase so 80 kr. loterijske številke, al dr. Bleiweis je sled- prosa 5 gold. 3 kr kr ječmena 4 gold 39 kr ajde 4 gold. 87 kr ovsa 3 gold njič to ustavil sprevidivai, da se s tem utegne kdo za- 14 kr Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramo peljevati k stavi v loterijo, ker je res bolje denar nositi kamor koli, nego v loterijo. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Liublj