PsKnina platana t goiovtal HM Spedizione in abbonamento postan Slovenski Prozzo • Cena Ur 0.50 Stev. 150 F Ljubljani, v toreh, 6. julija 1943-XXI Leto VIII. Iskljnča« pooblaščen k a ca oglaievanje Italijanskega in tujega | Uredništvo la ■prava. Kopitarjeva S, Ljobljana. | Conceisfonarla esclnrlra per la pnbblldU dl proveaienza Itallana Izvora: Uniona Pnbblkiti Itallana & A, Milano, | Bedaiione, Ammlntstrazionoi Kopitarjeva K Lobiana. | ed esterat Uaioaa Pabbliclti Itallana K A. Milano. Vojno poročilo št. 1136 Drago plačani letalski napadi na Italijo V dveh dneh je bilo zbitih 108 letal Italijansko uradno vojno poročilo št. 1126 pravi: Nasprotnikovi oddelki so metali bombe na Catanijo, Sciacco, na manjše, kraje po S i -čiliji in okoli Cagliarija ter povzročili majhno škodo in malo žrtev. Osno letalstvo je tudi včeraj krepko prestrezalo napadajoča letala ter jih zapletalo v hude boje. Naši lovski oddelki so v zaporednih napadih sestrelili 25 letal, od tega 18 nad ravnino pri Ca-taniji. To je bilo delo lovcev iz 4. roja. Drugih 21 strojev so uničili nemški lovci. Nasprotnikovim izgubam, omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, je treba pristaviti še dve letali, od katerih je eno bilo zbito pri Jonskih otokih, drugo pa nad ozemljem pri Algheru. Zadnja dva dneva je nasprotnik na italijanskem bojišču izgubil vsega 108 letal. Letala, ki jih je zbilo protiletalsko topništvo, so padla na tla takole: eno v Gerbiniju, dve med Gerbinijem in Lentinijem, dve v Plai v okolici rta Mulini, dve med Caltagironem in San Michelem (v Catanijski pokrajini), eno v Sciacci (Agrigento). Napadi, ki jih omenja današnje vojno poročilo, so med civilnim prebivalstvom povzročili naslednje do zdaj ugotovljene žrtve: v Cataniji so štirje mrtvi in sedem ranjenih, v Gerbiniju trije mrtvi in devet ranjenih, v okolici Cagliarija dva mrtva in trije ranjeni. Prvi odmevi mogočnega Mussolinijevega govora Budimpešta, 6. julija, s. Obširen in globok odmev je na Madžarskem imel veliki Ducejev govor na seji vodstva fašistovske stranke. Snočnji večerniki ga prinašajo na prvih straneh pod velikanskimi naslovi in mu dodajajo razlage, v katerih poudarjajo globoko občudovanje, ki ga madžarsko ljudstvo čuti do Duceja. Vodilna misel v razlagah podčrtava, da je Ducejev govor podrl vse borne laži, ki jih je poslala v svet nasprotnikova propaganda in ki naj bi dokazovale domnevno slabost italijanskega ljudstva, ki jo danes bolj kakor kdaj trdno odločeno upirati se z neomajno vero in odbiti sleherni nasprotnikov poskus zn izkrcanje. »Madžarsko javno mnenje«, poudarja poluradni list cBudapesli Erlesitc», »je sprejelo Ducejev govor s kar največjim zanimanjem in s kar najbolj živim zadoščenjem.« Politični krogi v Budimpešti poudarjajo odločno voljo tašistovske Italije, ki jo je nedvoumno povedal Duce. Italija je odločena vojskovati se v tej vojni do konca ob boku svojih zaveznikov in to docela ustreza ne samo koristim italijanskega 'ljudstva, temveč tudi koristim Evrope. Fašistovska stranka ima še naprej življenjsko nalogo ter trdno drži v svojih rokah italijansko zgodovino. Izdani so bili vsi ukrepi, da 6e država zavaruje pred slehernim nasprotnikovim vdorom in da bi ostala sposobna upirali se prav do zmage. Ducejev govor je naj-višji zgled neomajne volje in globoke vere odgovornega državnika, ki v zgodovinski uri ne skriva ničesar svojemu ljudstvu, odločenemu, da Zavezniki so včeraj spet izgubili 85 letal Nad Italijo je bilo zbitih 56, nad zasedenim zahodnim ozemljem pa 29 letal — Krvave sovjetske izgube ob Kubanu — Na severu je bilo sestreljenih 20 torpednih letal Z uspešnimi t napadi v lagunah ob kuban- bili i večted Hitlerjev glavni - stan, 6. julija. Nemško i vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na nekaterih odsekih vzhodnega bojišča Ije bilo včeraj bojno delovanje nekoliko bolj živahno kakor prejšnje dni. Italija in Romunija hodita in pojdeta po isti politični in vojaški poti Bukarešta, 6. julija, s. Nocoj ob 24 se je v Bukarešto vrnil profesor Mihael Antonescu, začasni predsednik romunske vlade, s potovanja v Italijo. Na postaji so ga 6prcjeli številni člani vlade ter vse višje osebje italijanskega poslaništva z odpravnikom poslov Gerborijem na čelu. Rim, 6. julija, s. Duce je dobil naslednjo brzojavko: Ko zapuščam gostoljubna tla Italije, bi Vara rad izrekel svojo zalivalo za sprejem, ki ste mi ga priredili, in za doživetje, ki je obogatilo moje življenje. Prosim Vas, da ljubeznivo sprejmete zvesti poklon Latinca in izraze moje vere v veliko usodo latinstva. Srečen 6em, da sem lahko ponesel s seboj Ducejevo spoštljivo besedo o Romuniji, o maršalu Antonescu in o njegovih vojakih. — Mihael Antonescu, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister. Bukarešta, 6. julija, s. Ves romunski tisk prinaša ua zelo vidnih mestih in z mastnimi črkami uradno poročilo o obisku začasnega predsednika romunske vlade Mihaela Anto-nesca v Italiji. Za uradnim poročilom prinašajo listi obširne razlage in zlasti poudarjajo prisrčnost, ki jo je bil v II;aliji ideležen zastopnik romunskega naroda. Obisk Mihaela Antonesca v Italiji znova kaže prijateljskega duha, ki je bil vedno navdajal odnošaje med obema romanskima narodoma. Skupni boj in skupni politični cilji so danes razlog več, ki govori, da sta Italija in Romunija istega porekla. Še prav posebno pa listi poudarjajo razgovore, ki sta jih imela Antonescu in Duce v Rocca delle Ca-minate, razgovore, ki so znova potrdili popolno istovetnost naziranj bodisi glede sedanjega položaja, bodisi, glede bodočega razvoja dogodkov na političnem in vojaškem področju. To potr-, jujc misel — poudarjajo listi — in je nov razlog za prepričanje, da se bosta oba latinska naroda borila proti skupnim sovražnikom do zmagovitega konca. Berlin, 6. julija, s. Kakor se je izvedelo iz pooblaščenega vira, «o pomorske ih letalske sile trojne zveze potopile od dneva, ko so šle Združene države v vojno, 2.754 angleških in severnoameriških trgovskih ladij s skupno skoraj 17 milijonov tonami, poleg tega pa je bilo več sto ladij, ki so jih težko poškodovala torpeda, bombe ali mine, spričo teh poškodb tudi izgubljenih, tako da celotno število ladij, ki so končale na dnu morja, gotovo mora biti višje ko 3.300. sitem mostišču, ki so bili javljeni 4. julija, so se začasno končali večtedenski trdi boji na posebno težavnem ozemlju. Sovražnik je izgubil 2000 padlih in ujetih ter mnogo lahkega in težkega pehotnega orožja. V sodelovanju z letalstvom je bilo zaplenjenih, uničenih ali poškodovanih skoraj 700 sovražnih čolnov. Nemški lovci so odbili preteklo noč posku-šeni napad oddelka spvražnih torpednih letal na ladijski sprevod v vodah visokega severa in uničili pri tem brez lastnih izgub 20 sovražnih letal. Pri tem je dosegel poročnik Weissen-berger 7 zmag v zraku. V Sredozemlju in nad zasedenim zahodnim ozemljem je angleško in ameriško letalstvo, ki je zaman poskušalo napasti letalska oporišča, prometne zveze in industrijske naprave, utrpe- lo v hudih letalskih bojih ponovno težke izgube. Nad. italijanskim ozemljem je bilo sestreljenih 56 letal, od teh 28 po zaslugi nemškega letalstva, nad zasedenim zahodnim ozemljem pa 29 letal ali. vseh skupaj 85 letal, po večini težkih štirimotornih bombnikov. Devet nemških lovcev se ni vrnilo s poleta. Pet posamič letečih sovražnih bombnikov jo odvrglo v noči na 5. julija nekaj bomb na zahodno nemško ozemlje, škoda je neznatna. Nemške podmornice so potopile na Sredozemskem mor j u po hudih borban z močno zavarovanimi Indijskimi sprevodi 5 ladij s skupno 21.000 tonami. odro vodstvo Salazarjevo je Portugalsko prerodilo Lizbona, 6. julija, s. Na Portugalskem so včeraj vsi isti omeniil 5. julij 1932 kot pomemben dan, ker je tega dne Salazar, ki je bil poprej štiri leta finančni minister, prevzel ministrsko predsedstvo ter skozi vseh enajst let strogo in dosledno vodil politiko odločne obnove- Že'tedaj je resno in trezno povedal, kako bo vodil državo ter posebej poudaril, kakšno težko breme prevzema, ki mu pa bo v dolžnost ter da ga bo nosil in izpolnil svojo zamisel do kraja. Vsi portugalski listi omenjajo zgodovinski dan ter poudarjajo, kako važno je bilo za portugalski narod, da je prišel na oblast Oli- Zakaj Sovjeti ne marajo slišati o načrtih za povojno ureditev Evrope? B'm, 6. julija, s. «Pravda» tolmači nejevoljo sovjetske vlade v ošabnem in surovem uvodniku, kjer se silovito zaganja v uvodnike poluradnega angleškega lista ter pravi, da so razni mirovni načrti »prezgodnji in sanjarski«. Sovjetska vlada jo trdna v svojem sklepu, da ne bo prevzemala nobenih obveznosti, ki bi jutri kakor koli vezale r°ke slovanskemu in boljševiškemu revolucionarnemu imperializmu. Zato odbija'vsako razpravo o. Poljskem vprašanju, o jugoslovanskem vprašanju, o skandinavskih vprašanjih, o sredozemskem vprašanju, o različnih vprašanjih srednjega vzhoda. Združeni narodi naj po gi zaupati vodstvo krajevnih organizacij. V Jaroslavski pokrajini se je sovjetskim kolhozom posrečilo v kratkem doseči tisto, česar prej zemljiški posestniki niso mogli doseči mnogo desetletij. V nekem drugem kraju v pokrajini Skulja-novsk živi predsednik kmečkega posestva, ki bi ga lahko postavili na isto raven s predsednikoma bigčevim in Obrokinom, toda krajevne organizacije niso dajale potrebne pomoči in zato njegov kolhoz nima strokovno usposobljenih delavcev. Cesto se zgodi, da kakšnega predsednika, ki ni pokazal dovolj voditeljskih sposobnosti, prestavijo po kazni na drugo posestvo. Kakšen hasek naj bi imeli s teni? Če se nekomu ni posrečilo kaj prida spremeniti v enem kolhozu, ali naj rečemo, da bo to dosegel v drugem? Treba je dati voditeljem drugačno podporo, učinkovito pomoč. Pokrajinski izvršilni odbori in organizacije morajo vedeti, da je njihova dolžnost vzgajati vrste kol-hoznikov ter jih poučiti o njihovih dolžnostih do domovine. Treba je z manj pomisleki povzdigniti ženske na vodilna mesta ter jim ustvariti zadovoljivi položaj. Vojni časi so, pravijo voditelji. — Predsednik uprave 'v kolhozu je odgovorna oseba. Vanj zaupajo vlada in njegovi rojaki« — končuje svoja izvajanja omenjeni list. »Vprav zaradi tega mora vedno biti sredi naporov krajevnih organizacij.« Smrtna nesreča predsednika poljske vlade v Londonu La Linea, 6. jul. Poročajo, da je pri odletu z nekega letališča pri Gibraltarju treščil na tla angleški bombnik vrste »Liberator« in se razbil. V bombniku je med drugim bil tudi predsednik poljske begunske vlade v Londonu Sikorski s hčerko. Oba sta bila pri nesreči ubita. Generala Sikorskega so spremljali general Klomecki in drugi sodelavci iz njegovega generalnega štaba Pri nesreči so se ubili vsi razen pilota, ki je dobil hude 'poškodbe. Lizbona, 6. julija Iz Londona poročajo, da je zaradi smrti generala Sikorskega podpredsednik poljske namišljene vlade v Angliji, Stanislav Mi-kolczyk prevzel posle ministrskega predsednika, dosedanji vojni minister v tej vladi Kukier pa posle vrhovnega poveljnik* oboroženih sil. viero Salazar. List »Diario Manha« ae najprej vprašuje, kaj bi se bilo zgbdilo s Portugalsko, da ni Salazar 1. 1928. postal finančni minister ter štiri leta kasneje prevzel še ministrsko predsedstvo, in nato pripominja, da niti sedanja vojna z vsemi njenimi posledicami ni mogla zadržati žive portugalske revolucije. Ne smemo pozabiti, — pravi list — kaj vse dolguje Portugalska Salazarju zavoljo njegovega dela obnove ter pravičnosti. List nato še ugotavlja, da že izstopajo iz vrst najmlajši, in najčistejši, taki, ki obetajo, da bodo nadaljevali Sala-enrjcvo delo. Tudi drugi listi pišejo o Salazarjevi vladi ter še posebej omenjajo zadnja štiri leta, ko je znal voditi državo tako, da ji je bila vojnih prizanesena, in pravijo, da je Portugalska imela srečo, ker je imela močno vlado, ki jo je vodil bister duh. Sikorski verjetno žrtev angleške tajne policijske službe Stockholm, 6. jumija. s. Med poljskimi izseljenci v Stockholmu vlada vtis, da ima pri letalski nesreči, v kateri so prišli ob življenje general Sikorski, njegova hči ter nekaj njegovih sodelavcev, svoj delež tudi »Intelligencc Service«. Med poljskimi izseljenci jih je bilo, ki so bili že zdavnaj prepričani, da t bo moral general Sikorski z življenjem plačati poskus, da bi zavzel neodvisno stališče glede umora poljskih častnikov, poklanih prf Katvinu, ter vztrajal pri poljskih zahtevah po zadoščenju. To stališče je angleško,vlado spravilo v zelo hud precep. Da bi položaj re,šili in se ognili sporu s sovjetsko zaveznico, je zelo verjetno, da je posegla vmes angleška tajna policijska služba »Intelligence Servis«. Zavezniki pred težavnimi vojnimi nalogami Lizbona, 3 julija- s. Cummings piše v »News Chronicle-u«: Prazno bi bilo trditi, da obsežna bombardiranja lahko nadomeste izkrcavanja v velikem slogu, prav tako pa tudi, da bi bilo mogoče v neskončnost nadaljevati s tem načinom boja. V Tunis smo vkorakali 17. maja. Zadnji oddelki osnih sil v Severni Afriki so prenehali z bojem 13. maja, danes pa je že 29. junij. Res je, da so zavezniki izvedli velike priprave za novo ofenzivo, res pa je tudi, da se je sovražnik pripravil tudi z« obrambo. Težko je reči, katerega od obeh vojskujočih se taborov sreča boli podpira, a gotovo je, da bomo prav gotovo premagani, če damo sovražniku čes, da se opomore od moralnega udarca, ki ga je dobil s porazom v Severni Afriki. »Times« piše o letalski ofenzivi proti Nemčiji ter pripominja, da je za napadalca »draga«, potem pa pravi med drugim, da so »zavezniki izgubili v enem tednu 1500 letalcev«. Omenjeni list končuje dobesedno takole: »Naloga, ki čaka zaveznike, je skrajno težka.« gre za nj’im po poti časti in odpora. Italijansko ljudstvo, končuje list, dokazuje, da goji neomajno vero v usodo domovine. Stockholm, 6. julija, s. Švedski listi prinašajo obširen izvleček govora, ki ga je imel Duce na zadnji seji vodstva fašistovske stranke. Prinašajo ga z naslovi čez celo stran, kjer poudarjajo trdo voljo Italije, da bo nadaljevala boj z vso možno zagrizenostjo in popolno zvestobo do prevzetih obveznosti. Zelo poudarjajo tudi omembo, da jo ves narod edin in složen v tem sklepu. Sofija. 6. julija. 8. Veliki Ducejev govor na seji vodstva fašistovske stranke je naredil kar najgloblji in najugodnejši vtis v bolgarskih političnih in časnikarskih krogih. Sofijski listi prinašajo celotno Stefanijevo besedilo govora. Dajejo mu kar največji poudarek na častnem mestu, in na prvih straneh pod velikimi naslovi ter ga spremljajo s pripombami in razlagami, ki podčrtavajo in pojasnjujejo bistvene in najbolj pomembne odstavke. — Poluradni »Večer« prinaša uvodnik ter v njem poveličuje vedro Ducejevo odločnost, ki je neposredni izraz sklepa in volje vsega italijanskega ljudstva, ponosno usmerjenega v poslednji napor, ki mu bo dal zmago. Geslo italijanskega ljudstva je »zmagati,« in to geslo je danes bolj sveto od sleherne druge stvari. Gre za brezpogojno zapoved in za neomajno načelo. Nasprotnik lahko grozi naprej, a Duce je zatrdil, da bo vse premagano. In tudi bo. kajti tako zahtevajo načela prava in pravičnosti. Odlck o popisu žimnic in blazin Rim, 6. juli ja, s Uradni list je objavil odlok z dne 2. julija 1943-XXI glede nopisa volne za žimnice, ki je včeraj stopil v veljavo. Odlok določa, da morajo vsi lastniki ali upravitelji hotelov, gostišč, penzijonov ter vsi, ki 6e kakor koli bavijo s prenočevanjem potnikov ali z oddajanjem sob v smislu zakonitih določil, v 15 dneh po dnevu objave tega odloka pokrajinskemu sindikatu gostišč pri pristojni pokrajinski fašistični zv^zi trgovcev prijaviti število žimnic in blazin, ki jih imajo v obratu. Nemška proizvodnja lokomotiv narašča Berlin, 6. julija, s. Kakor se je izvedelo iz pristojnega vira, je bila proizvodnja lokomotiv meseca junija v Nemčiji doslej najvišja. Število novih lokomotiv je bilo za 25% večje kakor meseca maja. Hitler in Gbring sta poslala posebno pohvalo in zahvalo ministru Speeru ter njegovim sodelavcem. Vedenje ruskega vojaka nasproti delavcu in kmetu Buenos Aires, 3. julija, s. Neko poročilo, ki ga je »New York Times« dobil iz Moskve, pravi, da se vojske, ki živi v trdnem prepričanju, da je rešila državo, zdaj polašča miselnost, da je nekaj plemenitejšega in docela drugega ko pa navadno ljudstvo. Častniki in vojaki se zdaj vedejo nasproti delavcem in kmetom ne samo kot nekaj vzviše-nejšega, pač pa jih celo zaničujejo. Nekaj primerov bedaste sovražne propagande Rim, 5. .julija. AS: Navajamo nekaj zgledov sovražne neumnosti: »Netva Cronicle« objavlja dopis iz Glasgovva. V dopisu je razgovor z mornarjem angleške trgovske mornarice Williamom Achi-baldotn, ki se je pied kratkim vrnil iz Italije. V razgovbru se kakoi običajno navaja, »da Italijani žele, da bi kmalu prišli angleški osvoboditelji«. »Daily Mail« ima čez celo prvo stran naslednje naslove: »Duce je sprožil nov val terorja v Italiji, italijanska policija ima vsa polnomočja« Uredništvo pa je z vidnimi črkami pripisalo: »Policijsko nasilje vlada nad V60 Italijo. Mussolini je včeraj podelil načelniku italijanske policije izredna pooblastila, da bi okrepil notranio fronto in zagotovil javen red.« Londonski radio je dne 3. julija poročal, »da imamo danes novico c neki drugi stavki, in sicer točno v Triesteju med pristaniškimi delavci, ki so zapustili delo, da bi dosegli zvišanje mezde. Stavka se je začela v marcu in zdi se, da je sledila takoj tisti stavki 50.000 delaveev v vojni industriji v Turinu.« Vesti 6. julija Za novega romunskega kmetijskega ministra je bil imenovan Jon Marian. « V Madridu je bila seja španskega odbora ca*vo|no mornarico pod predsedstvom admirala Morena. Sej so se udeležili vsi admirali in poveljni-, ki pomorskih oddelkov. Med Španijo in Švico je bila podpisana nova pogodba za izmenjavo blago. Nemci uradno poročajo, da so odkrili nove grobove na ruskem zasedenem ozemlju pri Vinici, ki leži blizu Zitomira. Tu leži več tisoč Ukrajincev, ki jih je pomorila zloglasna GPU. Med žrtvami,je mnogo otrok. Španski general Yague, poveljnik 10. armade, je odstavljen in je šel na razpoloženje. V mesecu juniju so japonske podmornice potopile 11 nasprotnikovih ladij s skupno 85.000 ton. Državni podtajnik za trgovsko mornarico eksc. Arcidiano je odšel v Livorno, kjer si bo ogledal luko in tiste predele, ki so bili poškodovani od nasprotnikovih 'letal. Iz Washingtona uradno poročajo, da so Amerikan-ci od pričetka vojne do zdej izgubili vsega 92.644 mož. Predsednik Argentinijc je dal vladi nalog, da se morajo znižati stanovanjske najemnine po vsej državi od 5 do 30 odstotkov. Prvi diplomiranci pravne fakultete - po novi uredbi Ljubljana, 6. julija. Prod leti je bila uveljavljena nova uredba o študiju na pravni fakulteti. Ta se glede študija in polaganja izpitov precej razlikuje od prejšnje. Ve« študij je prej obsegal tri državno izpite, izmed katerih se je prvi, pravnozgodovinski, lahko polagal po treh semestrih, drugi, pravosodni, in tretji, državoslovni, pa šolo po šele po absolutoriju, to je potem, ko je kandidat \j>isal po uspešno napravljenem prvem izpitu še ostalih pet semestrov. Za pridobitev doktorskega naslova je bilo treba položiti še tri stroge izpite, rigoroze, ki so v glavnem obsegali celotno študijsko snov. Nova uredba pa je razdelila vso snov v posamezne skupine in točno ločila predmet od predmeta. Študij traja prav tako kot prej 4 leta (osem semestrov), izpiti pa se polagajo na koncu vsakega leta (torej ob koncu dveh semestrov) in to vsako leto iz dveh skupin. Tako obsega celoien študij osem skupin. Za doktorat po novi uredbi je treba vpisati dva semestra poseben doktorski tečaj, napraviti vsaj dve po-voljno ocenjeni seminarski nalogi, napisati samostojno dizertacijo in jo potem braniti ter poleg tega opraviti še ustne rigoroze. Vendar se ti rigorozi zelo razlikujejo od onih, ki se zahtevajo za doktorski naslov po stari uredbi. Tam zajemajo, kakor smo že omenili, celotno študijsko snov, tu pa si kandidat sam izbere skupino, iz katere hoče polagati doktorat. Tako to skupino seveda vpiše kot doktorski tečaj in iz snovi, ki spada v to skupino, napiše tudi dizertacijo. Takih skupin je pet: pravnozgodovinska, zasebnopravna, kazenskopravna, javnopravna, gospodarsko-finančna. Vsaka skupina ob^ga po sedem predmetov. Dizertacijo je treba tudi natisniti in jo predložiti. Letos so diplomirali prvi, ki so redno opra- vili svoje Študije po novi uredbi. Tcii kandidatov je skupaj 12. Zanimivo jo tudi to. da se po novi uredbi ocenjuje po točkah,'in sicer od 1 do 10; po stari uredbi pa so ocenjuje z ocenami: nezadostno, zadostno, dobro. Kandidat mora po novi uredbi pridobiti iz vsakega predmeta najmanj 6 točk, da je izpit uspešno opravil, ali največ 10 točk, kar pomeni najboljši uspeh. Z ozirom na to se da po celotnem končanem študiju za vsakega kandidata torno izračunati, kak uspeh je dosegel. V najslabšem primeril mora vsota vseh točk od vseh štirih lot znašati %, v najboljšem primeru, če bi kandidat polaeal izpite z najboljšim možnim uspehom, na 160. Letošnjih 12 diplomirancev sc io kar dobro odrezalo. Najboljši je dosegel tekom študija skupaj 152 točk, izmed 160 dosegljivih, najslabši pa tli točk. Kandidati, ki so prej absolvirali. polagajo še vedno izpite in rigoroze po stari uredbi. Seveda velja to le za pravosodni in državoslovni izpit, ki sc bosta lahko tako polasala še do leta 194-3. ni pa mogoče po stari uredbi polagati več pravnozgodovinskega izpita. Higorozi pa se bodo lahko po stari uredbi polasrali še do konca študijskega leta 1947-48. Potem bo pa veljala le nova uredba. Gotovo je nova uredba olajšala študij v celoti, saj niti od daleč ni primerjati teh_ izpitov s pravosodnim državnim izpitom, ki je obsegal čez polovico vse študijsko snovi. Ros pa je tudi, kakor menijo nekateri, da ti novi kandidati ne bodo imeli več tako enotnega pogleda na študiisko snov, ki je v posamezne skupine razbita. Kolikor se bo to ros pokazalo, mogoče celo kot pomanjkl jivost, bomo videli šele _ v praksi. Če bi ta način študira in polarranja izpitov ne bil najboljši, se lahko še vedno spremeni. ivv Komunistom so celo šole - kulturna žarišča - odveč Lepo šolsko poslopje v Otavah nad Begunjami so komunisti zažgali letos 3. aprila 'mmM , w*i. - -*'> '!?&, vi Mi. 1/ Slika nam kaže razvaline krasne ljudske Sole v Otavah “nad Begunjami pri Cerknici, ki so jo zažgali komunisti letos 3. aprila. Na najlepšem mestu med travniki, žitnimi njivami in sadnim drevjem so Otavani zgradili pred leti svoji mladini to ponosno svetišče. Mnogo let so se trudili zanjo, ljudski znoj je rosil njene temeljne kamne in le ljubezen vaščanov do rodu, kateremu so posvetili vse napore za to kulturno vaško žarišče, jih je bodrila, da so kljub težavam postavili v Otavah lepo in potrebno šolsko poslopje. Kako bodo komunisti ta zločin opravičili pred narodom? Vas je bila prazna, šok prav tako, v njej ni bilo nikogar in vendar so jo zažgali. Zločinsko komunistično početje vse preveč prepričevalno kaže zgolj na eno dejstvo: komunisti so požgali ta kulturni dom le zaradi tega, ker jim pošteno slovensko ljudstvo ni moglo slediti. Ker se ni hotelo pridružiti morilcem in uničevalcem narodnih svetišč in domov. Opravičila za taka dejanja komunisti med ljudstvom ne bodo našli, morda le še pri kakih presitih mestnih kavarniških postopačih in »kulturnih« pomenkovačih, ki bi radi gradili slovensko kulturo na razvalinah kulturnih žarišč, samo da bi Begunje, 6. julija. | zadostili svoji politični pohlepnosti. Ljudstvo pa je izreklo sodbo, kazen za ta dejanja pa bo zanesljivo dosegle, tudi one krivce, ki so s potuho, podporo ali kakor koli pomagali ali odobravali zločinska komunistična početja. Izgubila sem t ponedeljek popoldne zlato zapestno uro, bolj starinsko, nekoliko večjo od sedanjih modernih. Neposredno pod št. 12 ima tiskano ime firme Botty. Poštenega najditelja vljudno prosim, da jo odda proti nagradi na naslov Katinka Gnjezda, Cojzova cesta l-II, ah pa v upravi »Slovenca«. 6. 3, VAS BIVŠI JANEZA JALENA BOBRI II. DEL Rod so Se dosti IcpSe branje kakor prvi del Kupite to lepo knjigo pravočasno! Tej knjigi bo sledil v prihodnjem letniku tretji del BOBROV pod naslovom „Vrh“. — Prav tako bo v pribodniem letniku rSlovenčeve knjižnice* izšla Se ena Jalenova kujiea in sicer -LADJA* — tudi i* življenja koliščarjev na ljublj.barju Imenovanje civilnega komisarja v Kočevju Z današnjim odlokom Visokega komisariata je bil namesto dosedanjega okrožnega civilnega komisarja v‘ Kočevju g. dr. Sissgorea Ciovuuija postavljen za začasnega okrožnega komisarja v Kočevju Senior M- \. N- S. Lu-dovico Mussoi. Za trenutek stopiva v najdragocenejšo knjižnico sveta V njej je zbrano vse, kar je bilo do današnjega dne natiskanega Novo mesto »Qao vadil«, roman v slikah, ki izide v lepi veliki knjigi (obseg 216 strani), lahko naročite tudi v noši podružnici »Slovenca« v Novem mestu. Ker bo izšlo lc gotovo število te knjige, pohitite z naročilom in plačilom. Čas za prednaročbo jc do 5. avgusta. Vrhnika Romnn v slikali »Quo vadiš«, ki bo iztel v kratkom, lahko naročite tudi na Vrhniki. !’od-lipska 9. Pohitite 7. naročbo, ker je rok za naročilo kratek — 5. avgust. Čeprav je lega že lepa kopica let, odkar sem imel priliko ogledati »i vsaj na hitrico, kakor vsak popotnik ali romar, ki ga venomer vleče oziroma vlečejo zdaj sem zdaj tja. najpopolnojšo knjižnico na svetu — vsaj mislim, da vatikansko knjižnico smem tako imenovati—, mi je ta obisk ostal še do danes v tako živem spominu, da se mi zdi, ko da sem pravkar stopil iz tistih prostornih, z vsemi mogočimi knjigami, rokopisi in drugimi dragocenostmi obloženih dvoran. Posebno danes, ko jo toliko in tolikokrat govona o raznih knjižnicah in novih knjigah, stopiva za trenutek v tisto najzna-monitejšo knjižnico, kjer so stoletja in stoletja z največjo skrbnostjo zbirali in shranjevali vse, kar jc človeški um spravil na papir za bodoče rodove. Prvi začetki vatikanske knjižnice Do dobe Konstantina bi bilo o vatikanski knjižnici težko kaj določnejšega povedali. Prvo, kar vemo, jc, da je konec četrtega stoletja sv. Damaz dal obnoviti poslopje, v katerem so bili arhivi. Brez dvoma gre pri tem za isto, kar je pozneje sv. Hieronim označil z imenom »Arhiv rimske Cerkve«! V srednjem veku je bila zgodovina papeževe zakladnice tesno povezana z zgodovino papeževe knjižnice. Cerkveni knezi so varovali njene dragocenosti obenem s knjigami, ki so bile skoraj izključno okrašene z izredno dragocenimi miniaturnimi ilustracijami. Izgotovitev knjige je v listih časih neštetokrat pomenilo delo, s katerim je človek imel opravka vse svoje življenje. Vladarji so imeli navado takšne dragocene knjige kot kakšne dragulje poklanjati sv. očetu. Dragocena pisma kraljev Rokopis latinskega sv. pisma, imenovanega >Amiatinus«, rokopis, ki se po svoji vrednosti ne da primerjati z nobenim drugim, je prišel z angleškega otočja v Rim in je od 9. stoletja dalje spravljen v 6amostanu Amiata kot silno dragocen zaklad. Karel Veliki je poslal knjigo pa almov^ svoje pokojne soproge papežu Hadrijanu I., iz Carigrada oziroma iz -Konstanlinopola, kakor se je to meslo tedaj imenovalo, pa je cesar poslal sv. očetu na roko pi6ano 6v. pismo. Pozneje, ko jo sv. 6tolica pod pritiskom razmer prenesla svoj sedež v Orvie-to, Viterbo in Perugio, je skušala tudi svoji knjižnici, ki je čedalje bolj bogatela, poiskati primerne prostore, toda na žalost je bila la nenadomesljiva zbirka knjig v 12. in v začetku 13. stoletja uničena — pod kakšnimi okoliščinami, še ni znano. Ena svetlih točk 15. stoletja je brez dvoma bila plemenita tekma evropskih vladarjev v prvi vrsti pa papežev, kdo bo dobil v 6voje roke čim več redkih rokopisov. In prav v lo dobo nazaj sega ustanovitev sedanje vatikanske knjižnice, ki ji je postavil temelje papež Nikolaj V. Ob njegovi smrti je bila najdragocenejša knjižnica, kar jih je tedaj premogla Italija, za vatikanskimi zidovi. In če potem preskočimo stoletja in stolelja, v katerih je vsako leto prineslo kaj novega in pomembnega v razvoj vatikanske knjižnice, lahko mirne duše rečem«, da je v lej knjižnici, ki pač nima primere, dafles zbrano vse, kar jc bilo do današnjega dne natiskj^ega. Železna omara z najdragocenejšimi listinami V tem ozračju, ki je tako zelo različno od zunanjega, stoluje na svojem naslonjaču na nekakšnem odru msgr. Marcati, varuh in obenem odlični poznavalec rokopisov. Imel sem to čast, da me je z drugimi vred popeljal k težki železni omari, v kateri so skrbno shranjene dragoccne listine. Odprl je vrata in šo zdaj se vsega čisto natančno spominjam, da ml jc tedaj, ko je zaškrtal ključ v ključavnici, začelo srce^kar nekam hitreje biti. Osupnjeno sem stnnel v železno, razmeroma majhno omaro, ki jc obita s cipresovino, da bi obvarovala papir pred strohnelosljo. Najprej je. mon-signor Marcati pokazal vsebino predala, v katerem so bila različna pisma raznih evropskih vladarjev. Med drugimi so bila /v tistih predalih tudi sporočila ogrskega kralja Bele IV., odposlana med leti 1365 in 1386. lino teh sporočil je na papeža Klementa III. naslovil »njegov pokorni sin kralj ogrski«. Globok vtis narede na človeka zlati, zdaj že nekoliko obledeli pečati z dvojnim križem. Trije enako težki pečati iz čistega zlata na sporočilu, ki ga jc poslal špainski kralj Filip II., nosijo tudi lik tega vladarja. Po svoji vrednosti in po sijajhi umetniški izdelavi so ti pečati res nekaj posebnega. Pismo s 86 pečati Samo šo v Britanskem muzeju imajo podoben pečat. Angleški kralj Henrik Vlil. je nekoč poslal papežu'pisnio, ki je opremljeno z nič manj ko 86 rdečimi pečati ter prav-toliko lastnoročnimi podpisi najodličnejših osebnosti, ki so sc na tistem pismu Henrika VIII. za njim podpisale. Od vseli teh podpisov je brez dvoma najlepši podpis kardinala Wolseya: njegove črke pričajo o duševni sili, ki je vodila roRo tega moža, ko jc podpisal to listino, v kateri je prosil sv. očeta za razsodbo. Nemški cesar Oton I. je leta 062. sporočil papežu 6vojo željo v pismu z zlatimi črkami na usnju od antilope, odeto v Skrlat. Ta skoraj tisoč let stara listina jc tudi v umetniškem oziru nekaj izrednega, nekaj nad vse slikovitega: Prav tako zanimivi so potom tudi trije pergamenti iz Carigrada oziroma iz Bizanca, kakor se je tedaj imenoval. Tudi ti 6o odeti v škrlat in se zlate črke prav lepo skladajo z rdečkastim nadihom pergamenta. Listina, s katero so jc Švedska kraljica Kristina odpovedala prestolu, nosi nad sto pečatov. Konkordat, na katerega je prvi konzul Francije napisal svoje ime »Bonaparte« tako. kakor da naj bi že samo e tem podpisom hotel ponazoriti, kako so se njegove čele povzpele čez Alpe, je vezan v zeleni žamet s srebrnimi vbodi in je že na zunaj nekaj edinstvenega. Poleg Bonapartejevega podpisa stoji v drobni pisavi ime Talleyranda. Prošnja Marije Stuart Množica teh in podobnih listin osvetljuje zgodovinske dogodke mnogih stoletij, dogodke, ki so bili za narode in njihove vladarje odločilni. Dvoje pisem se mi je zdelo še prav posebno zanimivih: eno od njih obsega štiri, z lepo žensko pisavo pisanih strani. To je pismo Marije Stuart, ki ga jc nesrečna kraljica pisala dva meseca pred 6vojo smrtjo papežu Sikstu V. in ga prosila, naj jo brani. Za besedami, ki jih je v tem pismu napisala, se skriva že nekaka 6lutnja njenega žalostnega konca. C as je vtisnil v fini papir rumene pege, in imel sem občutek, ko da je to pismo prepojeno s solzami Marije Stuartove. Potem 6em vzel v roke drugo pismo. To belem papirju so se vrstile besede druga za drugo, ko da bi bile narisane. Spoznal sem, da imam v rokah doslej še neobjavljeno pismo slovitega Michelangela Poslal ga je na pristojno mesto in v njem bridko toži, da zaradi pomanjkanja gradiva ne more nadaljevati z delom v cerkvi sv. Petra v Rimu. (Za svoje umetnine, ki ]ih že dane6 občuduje ves svet, ni nikdar hotel nobenega denarja.) Pismo je iz dobe medvladja, ki je -nastopilo po smrti papeža Pavla III. V njem se ta velikan med umetniki takole jezi: »Za sv. Petra voljo vendar, dajte ni; možnost, da delo končani.c Ko so se železna vrata omare spet zaprla, me je prevzel občutek, ko da sem v tem kratkem času preletel celih tisoč let in da je v teh listinah, ki so tu shranjene, vse: zgodovina narodov, vdanost vladarjev papežem, ženske solze ter zamisli velikih umetnikov, ki jih iz raznih razlogov, samo ne po 6voji krivdi, niso mogli uresničiti. Tragična smrt pod tramvajem Ljubljana, 6. julija. Pred glavnim kolodvorom na tramvajskem postajališču se je snoči okoli 17.30 primerila huda nesreča, katere žrtev je postal 45 letni čevljarski mojster Avgust Slapničar, stanujoč na Cesti dveh cesarjev v delavski koloniji. Slapničar je skočil na stopnišče tramvaja, ko je že vozil od postajališča naprej. Omahnil je, izgubil ravnovesje ter padel tako nesrečno od zadaj na tla, da mu je ilo kolesje prvemu vozu priklopljenega tramvaja čez g‘avo-Bil je mrtev. Truplo so nato prepeljali s pogrebnim furgonom na Žale. , . ....... Avgust Slapničar, ki ima v delavski koloniji čedno hišico, je bil namenjen na Zale k mestnemu pogrebnemu zavodu, da bi tam naročil pogreb za svojo 14-letno hčerko, ki mu je pred nekaj urami umrla. Na glavnem kolodvoru je hotel stopiti v tramvaj, da bi se odpeljal dalje na Žale. Zapušča bolehno ženo. . »Naj že bo, kakor hoče« — Heath je bil še vedno vznemirjen In je nestrpno žvečil cigaro — »te vrste mrtvašnica mi ne ugaja. Zlasti pa se mi gabi tista mrtvaška krsta, ki stoji pod okni na sprednji strani. Kaj pa jo v njej, gospod VančeU »V tisti granitni rakvi? Po pravici povem, da ne vem. Verjetno ji prazna, če le dr. Bliss ne spravlja kaj vanjo... a to je malo verjetno, ker je pokrov silno težak.« Zaslišali smo, da jc nekdo potrkal na vrata, ki drže na hodnik. Snitkin nam je povedul, da se jc Guilfoyle vrnil z dr. Blissom. »Rad bi mu stavil eno ali dve vprašanji,« se je spet oglasil Vanče. »Potem pa mislim, da lahko odidemo, Markham. Ti že kaj kruli po želodcu?« »Vprav zdaj?« je začudeno in zaničljivo vprašal Hoatb. »Kakšna domislica! Saj smo s preiskavo šelo komaj začeli!« tNekaj več pa smo le dosegli,« mu je ljubeznivo odvrnil Vanče. »Preprečili smo morilcu marsikakšno namero. Prekrižali Bino mu vse njogove načrte in smo ga prisilili, da j« moral skopati nove strelske jarke... Zdaj mu napovedujemo šah. Na našo srečo jc zločinec na potezi. Igro mora dobiti on in hitro, medtem ko se mi lahko zadovoljimo samo s čakanjem.« »Počasi že razumem, kaj hočeš s tem reči, Vanče,« je počasi pritrdil Markham. »Nismo hoteli iti po njegovih podtaknjenih stopinjah, in zdaj mora on nastaviti novo past.« »Govoril si tako jasno, kakor odvetniki nikdar ne govore,« je odgovoril Vanče in se pri tem nasmehnil, nato pa postal spet resen: iDa, mislim, da bo poskušal z novo zasedo, proden bo storil zadnji korak. Upamo pa, da nam bo njegov novi poskus prinesel rešitev celotne uganke in dovolil gospodu naredniku prijeti in zapreti morilca.« »Kaj naj vam rečem na vse to?« se jc začel pritoževati Heath. »S tako svojevrstnim primerom še svoj živ dan nisem imel opravka. Pojdimo pit čaj in počakajmo, da zločinec izvede do kraja svoje načrte! Če bi začel pripovedovati svojim predstojnikom o tem postopku, bi prav gotovo poklicali reševalni avtomobil in me odpeljali v norišnico.« XVI. POGLAVJE. Klic po polnoči. Petek, 13. julija, ob 17.15. Našli smo dr. Ulissa v salonu, zleknjenega v naslonjač, klobuk pa je imel potisnjen na oči. Poleg njega je stal zmagoslavno Guilfoyle. , ,«.,•• Vančo, je bil slabe volje in tega svojega razpoloženja tudi skrival ni pred drugimi. _ »Recite svojemu vrlemu policistu,, naj počaka zunaj. Ali hočete to storiti?« »Seveda.« Heath je sočutno pogledal svojega podrejenca in mu ukazal: »Pojdite ven, Guil, in ne sprašujte ničesar- To ni zločin, pač pa pust v norišnici-« Guilfoyle se je namrdnil in odšel. . Bliss je dvignil oči. Bil je ves pobit. Lica jc imel rdeča, poteze tia njegovem obrazu pa so razodevale strah in ponižanje. »Dozdeva se mi, da me boste zdaj prijeli in zaprli zaradi tega strašnega zločina,« je spregovoril z votlim glasom. »Toda... o, za božjo voljo, gospodje...! Zagotavljam vam...« Vanče je stopil bliže k njemu, to je vse. Biti mora »Trenutek, prosim, gospod doktor,« ga jc ustavil. »Nikar ne bulil v obupujte. Nismo še prišli sem, da bi vas prijeli. Zelo ljubo pa struplj »Zakaj... no, zakaj?« jc vzkliknil. »Bal sem se Vse me obremenjuje. Vsi dokazi govore proti meni. Biti mora nekdo, ki me sovraži in bi se me rad iznebil in me spravil s poti. To je pač očitno. Dejstvo, da je položi! mojo zaponko s skarabejem h Kvlejevemu truplu, potom tisti stroškovnik, ki ste ga našli v umorjenčevi roki in slednjič še oni strašni krvavi sledovi vse do moje delovno sobe... ali mar mislite, da ne vem. kaj se vse to pravi? Zločinec je hotel s tem pokazati, da sem jaz umoril Kyleja... samo jaz in nihče drugi.« Mirno je pri t™ pokazal s prstom našo. »Našli boste tudi še kaj drugega, človek, ki je umoril Kyleja, no bo zadovoljen vse dotlej, dokler ne bom jaz v zaporu-., aii pa mrtev, to vem. dobro vem .. zakaj sem skušal pobegniti. In zdaj me čaka šp nujsa usoda, kakor pa je zadela mojega starega dobrotniku Sklonil je glavo naprej in streslo ga je po vsem životu. »In vendar je bil vaš poskus bega norost, gospod doktor,« je spregovoril Markham ljubeznivo. »Lahko bi se bili zanesli na nas. Zagotavljam vam, da ne bomo nikomur delali kakšne krivice. Pri svoji preiskavi smo ugotovili marsikaj in upravičeno lahko smatramo, da vam je nekdo zadal opija v prahu tisto uro, ko je bil storjen zločin...« »Opija v prahu!« Malo je manjkalo, da Bliss ni poskočil iz svojega naslonjača. »Zato sem bil tako strašno žejen! Kava, ki sem jo pil davi, jc morala imeti nekaj v sebi... imela je tako nekam čuden okus. Najprej sem mislil, da je Brusb ni pripravil tako, kakor sem ga bil naučil, potem pa me jc že posilil spanto in v trenutku sem vse pozabil... Opij! Poznam njegov okus. Nekoč sem v Egiptu imel grižo in sem zaužil opij- Zduj razumem.« Preplašeno je pogledal Markhama in kar z odprtimi ustmi je bulil vanj, kakor bi ga na vso moč prosil, naj mu pomaga. »Zastrupljen v lastni hiši!« Nenadno se je v njegovih očeli zabliskal bi nam bilo,' če bi nam malo’ pojasnili svoj čudni poskus. Ce plamen jezo. »Prav imate, gospod,« jo nato pripomnil. »Ne. res ste nedolžni, zakaj pa ste potem skušali pobegniti Čez.mejo?« ne bi bil smel poskušati z begom. Mojc UM (o je tu, moja dou-.Videti je bilo, da se je Bliss globoko zamislil. • nost pa jc, da vam pomagam.. .< Pogledi v svetove znanega in neznanega veselja Nekaj misli ob nenavadni knjigi inž. Cirila Jegliča »O vrtovih in vrtni umetnosti« Sredi časov, ko ne žalimo bon fona, če go-Torimo o kruhu in mesu, o paradižnikih ali solati, gledamo včasih tudi na rumeno pšenično poli« skozi naočnike kalorij, smo dobili prvo knjigo o noveni področju umetnosti — o vrtovih. V prvem hipu je človek presenečen, ko «ve, da govori nekdo o vrtni umetnosti podobno kakor o likovni, o stavbni ali glasbeni. Kaj kmalu pa se zave, da je morda lansko leto z ■večjo ljubeznijo bral Jalenovega Ovčarja Marka, da se je spomladi s toplimi pogledi ustavljal pred cvetočim sadovnjakom ali da so se mu junijskega večera porodile lepe misli, ko je stal pod brajdo opojno duhteče trte. V bistvu smo le veliki prijatelji narave, in ljubezen do rastlinstva in krajine, do nežnih barv ali do podžigajočih vonjav živi v vsakem, čeprav je morda skrita nekje na dnu srca. Kaaj sO gledali ljudje tako radi umetniške raz-etave ali pa samo brali lepe opise planinskih doživetij, letnih časov, košnje, žetve in podobnega? Kruti materializem je porodil tudi stisko jv> lepem in dobrem. In to zanesljivo čutimo, da ni nikjer toliko pristne lepote, kot jo je v delih Stvarnikovih. V vsaki pravi umetnini je veliko tolažbe, poglobitve in podžigajočih sil. To velja prav tako za koncerte, ki so bili v letošnji sezoni ■tako zaželeni, da so se ljudje postavljali v vrste, ko so čakali na vstopnice, kakor za lo* pofo, ki jo diha gozd, poljana, travnik, vinograd ali pa navadna vrtna gredica ob domačiji. Cirilu Jegliču smo hvaležni, da nam je odprl pogled v nov svet umetnosti, svet ki je vsakomur pristopen. Izpregovoril je o vrtni umetnosti najprej kot razgledan strokovnjak. Vendar ne bi mogli reči, da je njegovo delo samo strokovnjaško ali samo znanstveno. Navajeni smo na učene in često puste uvode v razumevanje te ali ono umetnosti; nekateri ljudje jih preberejo z energijo, večina pa jih baš zaradi težkega sloga odloži in si jili prihrani za drugič, ki se redkokdaj povrne. Jeglič pa je podredil svoje strokovno znanje gorečnosti svojega umetniškega pripovedovanja. Napisal je svoj uvod v razumevanje umetnosti in nam približal lepoto narave, ki jo uživa meščan v svojem skromnem vrtiču, graščak morda v baročnem parku, najbolj pa gornik, ki se je podal v svet, ki so ga tisočletja oblikovala po svoje in mu je poletje nadelo priroduostne čare vsakdanjosti. Kakšen naj bo današnji vrt Ali je na svetu tudi vrtna umetnost? Jeglič pravi, da smo doslej vse premalo premišljevali o tem. »In vendar, če bi še nihče na svetu ne znal o vrtni umetnosti niti besede — zduj, v teh hudih časih vedo naše slutnje na dnu srca, da je in mora bitil Duše, onečaščene od zaslužkarske spodobnosti, samotne in žejne, brez poleta in brez utehe, so se razbolele, spet išče- Žo, kar bi bilo vredno ljubezni, in v sanjah že lodijo po lepih vrtovih: tam vse raste in se preraja — tja hočemo, da se nam usehle korenine napijejo čudodelnih sokov za novo življenje!« . iUmetnost nam približuje misli ln čustva, ki očiščujejo duha iu srce in dvigajo človeško življenje iznad mrtvih sesedlin: daje nam slutiti, česar ne more izreči človeška beseda. Tudi iz sleherne vrtne tvorbe, ki je rojena v stvariteljski viziji umetnikovi, odsevajo oblikovalčevi nazori, čustva in spoznanja kot odgovor na vprašanja človeškega bitja in žitja. — Vrtna umetnina m torej zgolj snovni vzorec iz narave, ni gola snov, zajeta morda v novo, nena-ravno obliko, ki ustreza našim estetskim načelom. Umetnini dajejo živost osebnostne sile umetnikove duše, te sile spajajo snov in obliko v smiselno, orgauično in živo celoto. — Umetnost je naša zadnja luč, ki k Bogu pota razodeva. ln vrtna umetnost je luč, ki ob njej vidimo, čutimo prav od blizu najlepši smehljaj z dobrotnega lica matere narave. V nadaljevanju izvajanj nas seznani Jeglič z odnosom človeka do narave in do vrtne umetnosti v preteklosti, pa tudi v daljnem svetu. Z duhovito besedo nas prepriča, da m edino dober okus v »obvladanju« narave, ki se razodeva v raznih vrtovih geometričnih oblik, pn v nagnetenih posnetkih narave ali n. pr- v romantičnih izrodkih, kakršne predstavljajo pota, podobna prestam, pa srno iz gipsa, bradati palčki, svetle krogle na vrtničnih količkih in podobno. Ne gre toliko za preoblikovanje narave kot za to, da zajamemo krajino v njeni pristni lepoti, kakršno nam razodeva tako imenovani angleški vrtni stil, ki je dete visoko razvite kitajske in japonske vrtne kulture. Vrt kot umetnina Dragocenost Jegličevega dela je r tem, da nam ne razgrinja samo estetskih problemov v zveri z vrtno umetnostjo, pač pa nas usmerja na pravo pot. »Vprašanje naših današnjih vrtov ni v tem, ali naj bodo bolj »italijanski« (»renesančni«),‘bolj »francoski«, bolj »holandski« ali bolj »angleški«, ampak v tem, da se resnično približajo današnjemu človeku, da bodo naši, ker prav take potrebujemo in si prav take želimo. Ne utešijo pa nas dovolj le barvna harmonija in zgovornost, estetska skladnost in prijaznost — današnji človek se hoče napiti živih sokov, ki jih daje svoji deci narava. — Preprostega zdravja hočemo, moči, ki se je sonca napila. — Nič nas ne zanima, kaj bi naj bilo za vnanjost vrta moderno, ne zanimajo nas dekoracije in premetene fraze. Zanima nas živa rastlina, ki v vrtu raste, njena osebnost in sožitje, in pomlad, poletje, jesen in zima, spodbuja nas skrivnostni duh in ritem rasti — nočemo več usihati v mrzli puščobi učenega spi-ritualizma.« Prav polagoma, todn zanesljivo nas seznanja pisec z resnično lepoto vrtov v ožjem pomenu besede, potem pa prehaja tudi na širša področja: na parke, drevorede, nasade na pokopališčih, pa nasade okrog športnih igrišč in podobno. Marsikatero pobudo bo našel v novem Jegličevem delu gospodar, ki se ukvarja s svojim domačim vrtom, z zanimanjem bodo segli po njej stavbeniki, arhitekti in urbanisti, stremečim vrtnarjem pa bo razgrnila vrsto novih pogledov v lepoto njihove stroke. Priznati je treba, da nam je dal Jeglič s svojo knjigo tudi dragocen doprinos k dobremu okusu. Knjiga, ki obsega 59 strani na dobrem papirju, je skrbno urejena, na vsaki strani pa so lepe slike, ki ponazoril jejo piščeva izvajanja. Tu vidimo primere vrtov v raznih slogih, pa tudi izbrane motive kmečkih in meščanskih vrtov. Značilno za Jegliča je, da je opremil svojo knjigo tudi s pokrajinskimi motivi Sker-lepa, Tavčarja in drugih, ki so nam znani iz vrst slovenskih planincev. Zdi sc, kakor da bi nas hotel posebej opozoriti na to, da je pri- , zadevanje človeka le skromno sproti skrivnostni lepoti, ki jo je vdihnil Stvarnik naravi. Slike so zelo zgovorne in opremljene z razlago, ki prav tako kaže-pot, kje naj bi se učili dobrega okusa, kje naj bi iskali resnično lepoto. Knjiga, ki jo boste brali in gledali, je »QUO VADIŠ« - naš roman v slikah. Likvidacija rudarsko-topiiniške strokovne zadruge Zadnji »Službeni list« prinaša 3. julija odločbo Visokega komisarja, ki zapušča upravni odbor Rudarsko-topilniške strokovne zadruge za okoliš rudarskega glavarstva v Ljubljani. — Za izrednega komisarja navedene ustanove je bil imenovan z nalogo, izvesti njeno likvidacijo inž. Segniti Tulij, na katerega preidejo vse pravice, ki so doslej prikazane redni upravi in skupščini. — Naredbn ‘ je stopila v vel javo na dan objave v »Službenem listu,« Ljubljanske pokrajine. V nekaj vrstah + G. Davorin Grobelnik, poštni inšpektor, je umrl v Beogradu, kjer je pokopan. Svoje blagovne zaloge so morale prijaviti vse tekstilne trgovino na Gorenjskem. Zato so bile dne 2. in 3. julija zaprte. Žetev smrti. V Celju jo umrl 44 letni sprevodnik drž. žel. Anton Golež. V Laškem je umrl Florijan Pečnik, star 82 let; V Lokovinu pri Dobrni pa 59 letna Terezija Rednak. V Celju so umrli: 66 letna Tožefa Pospichal, 51 letna Marija Majer, obe iz Celja; dalje so umrli 37-lctni Franc Videmšek iz št. Janža nri Dobrni, Rok Strani, 66 let, iz Straže pri Rogatcu in Terezija Cvikclj, 56 let. iz Železnega. Poročili so se v Mariboru: Alojzij Šelih, poduradnik, in Terezija Karmus, Ivan Dvoršak, strugar, iu Marija Rodošek, vrtnarica, Franc Jcruvšek, zidarski pomočnik, in Alojzija Mahar, poljska delavka, Ivan Pihlerič, črkoslikar, in Julijana Petek, Karel Mernik, delavec, in Marija Dobrovolni, Ivan Damiš, poljedelec, in Marija Runt, gospodinja, Edvard Fančik, trgovski naracščencc, in Roza Ogrizek, prodajalka, Anton Dolšak, brusač, in Antonija Štelcar, poljska delavka, Jožef Pesek, nameščenec, in Ana Kovačič, nameščenka, Ernest Thalinger, inženir, in Magdalena KalitoviČ, nameščenka. V Celju so se poročili: Viljem Ograjšek, Nova vas, in Marija Gmajnar, Celje, Rudolf Sotošek in Ljudmila Podgoršek, oba iz Celja, Franc MikuS iz Gradca in Avrelija Kovačič iz Laškega. Rudolf Caf ii Gradca in Irma Goričnik iz Celja. V Št. Jurju ob j. ž. sta se poročila Ivan Mar-košek in Marija Spolonak. Nesreče. Pri košnji sena sc je s koso močno urezala na roki 15 letna Ervina Deberšek iz Šoštanja. — 61 letni Ignacij Javornik, ki jo zaposlen pri višji upravi v Dobrni, je padel s senika in si zlomil ključnico. — 63 letnega posestnika Franceta Visočnika iz Spodnjih Hoč je konj s kopitom tako močno udaril po levi nogi, da mu jo je zlomil. — 39 letni obratovodja Ervin Hartman iz Maribora se je po nesreči zaletel v odprta vrata železniškega vagona, da si je pretrgal žilo odvodnico. Živila za Srbijo. Listi poročajo, da je mednarodni odbor nemškega Rdečega križa v inozemstvu pripravil za civilno prebivalstvo v Srbiji 1100 ton živil, po_ večini mesa, riža, fig, oliv in mila. Prva pošijka je že prispela v Beograd, v kratkem pa upajo, da bo vseh 110 vagonov na razpolago. Nesreče. Zadnje dni so sprejeli na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice spet več ponesrečencev. Z zlomljeno desno nogo so pripeljali 78 letnega železničarja Ivana Merjasca iz Ljubljane, ki je pri obiranju lipovega cvetja padel z lestve. — V gozdu je padel in si zlomil levico 13-let-ni sin posestnika Viktor Mehle iz Slivnice. — 46-letnemu hlapcu Anionu Pavšlju iz Ljubljane je na levo nogo padla deska in mu jo hudo poškodovala. — 50-letna postrežnica Jožefa Bratuševa iz Ljubljane se je vsekala v levico. — Na krožni žagi si je porezal prste na desnici 28-letni delavec Ivan Novak iz Ljubljane. — Z zidarskega odra je padel 16-letni delavec Franc Barkelj iz Device Marije v Polju in dobil notranje poškodbe. — Po stopnicah je padla in si zlomila desno nogo 18-letna delavka Marija Haslerjeva iz Ljubljane. — 40-letni posestnik Alojzij Kolesa iz Št, Vida pri Stični je padel s češnje in si zlomil desnico.. 52-letni posestnik Jože Pajk iz St. Vida pa jc padel z voza in si zlomil levico. Stanovanjske odpovedi v prvem polletju Ljubljana, 6. julija. Zanimivo socialno sliko kaže pregled stanovanjskih odpovedi, podanih pri ljubljanskem okrajnen} sodišču v prvi polovici tega leta. Napram lanskemu letu v tem času se letos stanovanjske odpovedi niso pomnožile. Obstaja neknko stalno število. Gospodarji upoštevajo v glavnih točkah vsa določila uredbe o zaščiti, stanovanjskih najemnikov ter odpovedujejo le v onih primerili, v katerih so popolnoma pravno in materialno upravičeni, da odpovedo stanovanje stranki. V največ primerih so gospodarji primorani stanovanja odpovedati, ker najemniki ne plačujejo najemnine ter so jo dolžni za več mesecev nazaj. So primeri, ko najemniki iz nagajivosti gospodarju nočejo plačati najemnine. S‘J pa tudi primeri, ko se nahajajo najemniki v stiskah in težavah. Mnogi gospodarji, videč, da najemnik ni zakrivil sam svojega težavnega položaja, dostikrat potrpe in puste najemnika toliko časa,