265. ifguflRff. o Uittilinii, p torca Zl. novembra 1922. ls!o UF. ^b^b^I^^b^bV b^b^b^H^bm HltiflCS ^b^b^b^^V ^bhb^bhb^mIE^*'^? b^b^b^9b^^Hbb^b^b^bj b^b^b^b^F Ww^-**mmB ^Pt^y^» B^Sa^BC^n^^^l^B ^&^^FJ^m sv^miIb^^b^b^b^H^u^b^b^b: Svj^BV sfrrsL31 *• TE \i^P^Wr53sV^^BV ****.*-9fl kt^^hH ft: *39 £*■ * ■""*9 ^^^E^B^ft b^b^BII^Bv ^mD3 h^B^Bs^Bn ^^^b^H^b^b^be^e^c ^^^^o^Hfc^^^^^^^^ b^b^Bbb ^^t^^LJ^Vl^H ^^^^^^IBL ™^JM^SSBfifcMiJ^B ^siHl JK^b^bV^b^bVtBBhMbI^H b^g&b^bk eMpJ^^^B y*8sf đv ^V'Sivi^^H 'a^-^c^obV it^—~^^b» BvVj.tTjW •h*^* * i9 b^bi^^^^^ ^b^b^b^be^ba B^EB-' ^ ^»^^^^^& ^b^B^^EIk ^^H^n ^^vpfll^B^^I^V^v b^b^b^b^bibh ^B^HB ^bbb^K^bUb^^bpl ^O^^s^C^H b^Lj^^^^bb^b^^eS^s^b^k jft^j-jt^w B* *j«^^j i^MflOG^^JV^^I ^b^^b^b^b^bT ^vOvSIb^bi ^E ^^9b^b sV'LaB^^BV aF^Jtfl^^v 4^*~i£!^Bm ^b^bks^b^bb Bči**^i» a^B^B^B^^H ^^^^^^^^km ^b^F _^^B b^b^^^b^bT b^b^BHP^i ^^^Bhe^B ^^^eS^^^u^^S^^Os b^bhIbhb^bh b^b^^^b^B b^SuBEk ^b^b^Hb^biFM^bii b^bIb^b^bV vF*^QbhI^L ^EnB^D^Bi Ib^b^lv^b^h £cl^v* *^ fv*^-"^H^h *7^!^^^lDBB^^fl tB^BbtiT j^tti&fi£'-r ^^^» ^P c^S^bh s^bb^^b^B^bI "j^*?^^b^bm ^^Sj^^b^B b^b^B^^^^bm b»^" * '^^1 B^B^LH ^b^BUB^Bh ^r^^^^^M B^BV^^BT B^B^^BhPv B^B^H^E ^■^■^■BHflBBp B^B^B^B^bV ^I^HB ^B^B^H^fl ^^iBbhlm^Ea SV^T^Bi ^Lj^^^WB ■K^^L^kr ^C9v*^^& vShB^.^1 t Im^Bb^H £&^&V^^^9SI JHBw^flCfittijB-&ijifB^B n J^B^bV M^tvB^B iVa^^BM t£Pw*^^l ^BivB^B V *-**■ ?■ ^^H^H I^Hb| ^^H^h b^bh^b^I b^I^S^b ■^■■■■bj ^^EfS^H^^D ^^B9^H ^B^B^I bC^^h ^^^^5^55^31 vvIbV ^bmB£*^ ■^^flB^B jH^r^fli 4L~SA^^| Khb^H ^^^^9pVs^I B^B^KB^B^^^^^Br^BuiinB l* ■"/■■ ftsT ii^M ^*^n^l i^IS^Stt^B iHFnH Bffi>7w^fl b^b^b^b^b^b ^^^^b^^da l^^^^p^m^bm b^b^Lv^b^e ^b^b^Hb^b^bi s^b^b^b^b^bW ^^MLCbj^H^^^H b^b^E-v^bV ^^s^^^^K s^boMb^bm ^^HBv^^a^B mL^^pmk sbP^^T^P 0w ,^^h^B K*-^ vc* ^Ut ^5?^^ ^l b^b^b^^b^bi ^BVMfe^^li^BI ■^b^b^^^b^bT ^u!19B^^Bh 2>t s^^bI ^^bm>9b^bh AV* js^B JjC-^CSbb BVvP'^^^b ^BC_^ ^^b b^^^^bbVbi aVaVJE^H^ ■Vbh^d^^b. ^^Bt&7* ^^^KSP^S ^^^^^BHv ^B9w5^ca.£?^^^B &VA^^9^9 ^^^5^B hBP9BBi ^^^b^v^^^IH "j^5s*^^ ^^^n«i b^^^^^^^B HbvoI^^^^H: ^Bri^^^JB ^It^^^Dt j^^^^B^^^^H .^C^b^k^a^B ^kbc*^ j? nj vrS ^bBF^^B9 i^e^\ i'^O * ^5j _j^B ■k^wsC_bb b^t^ ^ *t J Ishaja ¥sak dan popoldao, Uvsorail nslaila ta praiaU«. Inscratl: do 9 petit vrst * 1 D, od 10—15 petit vrat A 1 I) 50 p.večji iitseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, rekhne, preklid petit vrsti 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žc litne ponaJr>* besedi 75 n. Popust le pri naročilih od U objav napfe. — In^enti! d^vek posebej. Vprašanjem glede inseratov na; se prflofl anamks za odgovor. Vw**thIšUo n8l0T. liarada" ia .liir^o« Hi*3rai" Kaallora ollca it 5, priillfino. — Tel^I^a st. 304. Drtdaiitrj MSl07. Marili" nairavi ulioa it 8. I. aadAtro^i« Te!« »s «t»r. 84. Dopisa spr»;«A^ IO padiiiatt* ia sadottito frankovaotJ« %t^nr Ra>kap)S9V »• «• vrača. fM v Jugoslaviji vsq dril po oin V— v Isiazesnsltftt navm&a* dn5 Din 1, necJelja Oin 1*25 Poltnj^ia plaSana w golovSnl. „Slovenski Narod- velja: -__^^!^i____ V i.**...*. 12 me^ecev...... Din I2O— Din 1h4— Din 216 — 6........f/)-— . 72— . 103- ( 3........:0'- • 23-- . M--f 1....... . 13-— , 12- . 13'- . Pri mofbltnem povli^nju s« imi daljš.i naročnina dop!a*att. Kov! naročniki naj poSIjejo v prvlč nnro'nino vedno E^F" po nakaettlai. Na rar?n pismeni narobila bre^ pos-.Ttv." c!e'i.ir;T s* ne nioremo ozirati. US^OŠTVO. li sovorov đr. Vladimir Ravniharja na sestankih *]uzoslov. zajednice: li. Viđeč, kam vod! stranko r^re-$ena politika dejanskih strankinih voditcljcv, so se pričeli oglašati naj-odločnejši pristali stranke, zahteva-joc, da je treba napraviti konec pa-ševanju na ta ali oni način. Res je, da smo se večkrat resno posvetor^H \ 0 položaju. Prav niČ tec:a ne prikri- j vam. To pa je bila naša dolžnost. ki smo se smatrali za jedro stranke. Kritična je postala situacija po lan-skoletnih općinskih volitvah. ob ka-terih smo dn?iveU Dorar. Dozive!« pa wo poraz, ker se ie, kskor u?otovljeno, 400—500 rs?'h prista^ev vzdr-ža!i volitev. Abstinenti rfso prlkri-vfi\L da sn rsmen^ma fTJS-tali od vo-lfteA*. hoteč na tn naxin tolr^^Čiti svnfo ??evol?o r. vcd^tvoTi «tr^"ke \n t njegovo ppfifiko, hot^c v?. t?. ^"??n izraziti svojo nezaupnico strankine-mu vodstvu. Na p°*vetovsfli!h. kr.ko s?iir^ti ra^mere, ie bi!?^ večma rn. t-*, da iz- str-pfrno ?t 5trrr:!^* t^r ^s^'^i^mo n">-vo r»r"r?*Ti!'TS'"''r>. NsjfrTarne^i v t^^?i pnrtfdn •<•> bili rav^o eri. b? ?.e d^-nes jrref<*5o kro^ ml?.d'>ov. Mo**«"! bi v«n }rn»"'>'«*<«t? r)n r^^^f ;rr*f'^^, H se dfni ven, n\\ v*. •rre'ro rr»i vei. Bili Tar^r^rj^ ?*• d*-. Tr:1I;r 5n i?.z. ki rmo »kTt^^Ti prrnrečifi pr*;oTr! fer «dsve-tov«H F*?;^krf *r^f?i k^»r^k. ki smo fnrrj r^dr^^v^^i i^^n'h Tcr1*1"* — sb*a-ri in ?trr*^H na Iji^o. Vrdr^li *r^o ter r a^^ei'ko T>cfmr?Tffv-.^tio ^e 9+ drolje nr<*T»^f?-Ti avf-^Tc^ftko pona-fcmi* TT^dfrs^Hh vođiteljev . Do cV-ne kri^e J^ pr'^T^ «^. ~+>n- ske«^. T^ta. T2'*r«t j* na^nH tr večina Dnst^^er ra trh rsr^frsh V*ivo r^^din^^o s^t. pfro n^e str?rk^ fer <^!i ^e v r»ev?»r-nrr+i r^^tt^I ♦trmke. ?f bi bilo rro-poče rediti ^trarko, tnda le n natri-otičn-> po?rtvrOYalncstio ml?.dinske skrnfne. Um?krnte se pospodje, tako )t de.*?1. DrostoTo^ino vsaj 7a neka] č?*a, da borJe občinstvo malo poza-bilo. J?r «em se pridnt^n izvaj?.njem ćr. TriHfrfa. Seveda bil je otrenj v strehi. Končno je prišlo do kompro-mi mi ter ?f je razpoka za silo 7opet zaledila. Dr. Zerjav je žrtvnval ne-k?*tfre naii7ra7itej51h svo^h prista-?ev knkor Ribnikarja, dr. Brezicrar-Ja. nasprotno smo pa kooptirali po ns^m predlojru v načelstvo nekaj novih cospodov. V7!ic temu se rs? rrnosm i^boli-?a!o. Oospodje so de!ali politiko na l?st*io p-«i ooSliiaH nam iz Beorra-a» v ljuMjano skierjena dejst\ra. h k- terim smo morali reci: da in amen, rko nismo zopet hoteli izzvati krize. •^o Je trajalo, dokler ni nenadoma ra7r»očilft znana bomba Jadranske banke. Kar se je v tej aferi sicer očitalo pospodom, me kot strankar-ja ni toliko zanimalo. To spada pred dru* forum, kjer naj se razčisti. — Stvar je suh judice in ni, da bi o tem jrovorfi. Kakor strela z Jasnep:a pa je učinkovalo razkritie o fondu 3 mi-iijonov kron, kl Je bil od Jadranske f^rffre d?n na razpolaso za demo-Irrfsko «trfif?ko. O tem fondu v ce-!em načelstvu nihče nič vedel ni, ražen nrav ožji krosr mladinov, ki so 1 T»f?m razpolaeaH po svoje. Niti ni vedel zanj strankin blagajnik, niti ga nišo izkazovale blasajniške knjige in seveda ni bilo o njem znano meni kot »poslovodečemu« podpredsed-niku stranke. BaJ« xanj ni Vfidel niti načelnik dr. Kukovec. Skrbno so pri-krivali njegov obstoj in prikrivali tuđi njegovo vporabo. Nekoč, ffredoč od 5*:e obč sveta, je tovariš dr. Tril-ler orrienil n^pram prof. Rrezniku, Češ ćn r.e po Ljubljani ?.u51ja, da je | doMLi demokratska stranka od ne-| kcea denarntera zavrda cn milijon kron na razpclagro. Prof. Breznik raju je odpravil s smehJjajem, če^ kdo bo kaj tace Ta verjel. Isti prof. BrrzrsH-, ki je bi!, kr.kor se je izka-ra!o. slavni ti?.tajnik te^a f-^.nda. Nn neki načelstveni seji, kratko pred rsrkritjem, smo si belili glavo, ka-k"» kriti režijske stroske strrnke, ker ni bilo niti toliko v blagajni, da bi mo-fli pnre«ra plaćati uradnfške plače. Po večurnem razpravlinnju se je s'eberni frmed nas zavezal, dn pri-sn^v.^ redni rresečni prispevek. To je hU^ hs^ v mcrrer»ti!, ko je imel jrlav-n? blajrejnik bančne«^ fonda, name-tvenefra demokratski stranki, v ženu *e — k?.knr je nck?7?Ja poznej^a reviji?« — nad 300.000 kron. K?ko slaho vrst so imeli gos^odje, dokazuje rsjbolje dejstvo, da so dvisrnli denarie z anonimnim! imeni, med ka te rimi fe bilo najznačilnejše — Pe-ter Smola. Ksko so prišli rospodje do tega d.mnrja, m.s re zanima, Čeprav se ;e pisala, da je bil pri tem odskodovan propagandni CTCoroIki) fond. Tuđi to ft ran zadeve bo razčistilo sodišče. Nas js zanimalo le dej->tvo. da Je bil cT^r^r ?!2n?er:en ćzmGkvzi'M stranki, ^5 ?s pa c'eircJrrat?!:^ stranka »h> ?rn"! r?nr*TPjntsnc?, nrf^Ntvii, nik-dRr vi dobili v roke, ćn ž nHni tuđi vi rro7la razro?srafi, rnsrveč, da Je z r-lirn rfzpc'agalrt fn ca porzhtin le nekfl jrUkz r rtrzrVA. Ne rečem, ća v svoje osebr»e n^r^^ne. pač pa v po!i-ti'ne svrhe te kliv© same. Kam je *e! ćcr*rt mi ri mano, !e toliko sem pozreie izreci-!, da ie romalo od te-ra dTarja 1,3nn.ooo K v Jittrovo tirrdnfstvo. Tn *ednj vas pa vpr?»^am, k.^i b! nat>ravi!o navodno društvo s invkcAi^rPTicrn te^a đn?5tva, čim M se iTv?đc!o. da je rjrejel v društvene namene večjo ?voto denarja, da je prejem tega denarja odboni zamof-??! ter razpo!ar:a! z njirn no svoje? Mf^im, da bi takenui furkcljon^rju re biln dolcro Časa obstanka v ćru-?tvu. Pri n?s Je bi'o narobe, morali smo zaprštiti crr*r,izaćijo, ki smo oMoJnii ?n gr?»bti vso to manfpula-cijo, do^im so si oni prštili dotirati — zaupnico. To se pravi: pofft&na mcrala fe v stranki pzđln p*>d n!člo. Za mojo vest ni bilo nobenega pomi-sleka več. Ta načelstvn stranke ramolčanl fond je bil za me eklstaTiten dokaz ra dejstvo, ki smo je vedno zatrjevali ter tuđi očitali mladinom, da so ©ni strsnka ▼ stranki, faktično načelstvo pcle* voljeneza načelstva, stmn^ka rlađa pofe^ legitimne vlade, klika, kl si ie nsurpirala vodstvo ▼ stranki ter vodila vso politiko v stranki na lastno pest EU Je za me dokaz za brezprimerno kršenje discipline ? strankL Oospodje so s tem svojim postopanjem rušili demokratska sa* čela strankinega programa« To po-stopanje in strankinemu predsedstvu zamolčani fond sem moral naposled smatrati za nezaupnico sebi. kot po-slevodečemu podpredsedniku stranke. Ali je treba §e rti in drugih na-gibov, če sem se odiočil, da odložim svoje mesto v načelstvu in naposled da izstopim iz organizacije, ki se Je začela istovetlti z mladinsko skupino. Nihče, ki mu šlepa strast ni zme-šala pamet!« ne more reci, da ni sem ravnal pravilna ia da nišo bili moji motivi vseskozi etične nravi. Moj značaj, moja vest in moje poštenje so mi likazovala to ravnanje. Moj iz-stop iz načeistva sem po svoji dolž-nosti naznanil tuđi predsedniku stranke k. Ljubi Davidoviču ter mu na kratko, čisto objektivno sporočil nn^il^e k temu koraku. Ni?em ra na nikojrar dnireira uplival, n:\} mi sledi, premrščajoČ vsakomur, da ravna po svoji vesti. Zadrzal sem re Čisto pasivno kljub onim komandiranim zniipnicam, kljub vednim izp^dnm mteđinov v njihovem glasilu in kljub vabiju z merodajne strani, naj pri-dem v Beograd, ter pojasnim ćelo zadevo. Le v Slov. Narodu sem mirno in stvarno zavračal napade na svojo osebo. Dva dojarodka sta me izvabila iz reserve: za^refcskf kon^re? In vo!3t-ve v ob£3nsk? svet fjubli'nskL Kako lojalen strankar sern bil, naj vam dokazuje delstvo, da sem svoj prihod na za^rebški kongres napravii odvisen od prihoda stranki-ne^a predsednika Ljube Davidovića. Za^reb^ki konsres, ki je obsodil da-np?m*i režim, ki je na?el izhod iz se-dr.n.iih reznosnih razmer splo^ne^a ne^adovollstva, ki si je postavil kot rla\T!o nnloro: snorazum med Hrvati in Srbi, ki je pokaza! nove smernice naši državni politiki — zagrrebški kongres naj bo nricetek novemu po-Iitičnemu življenju v naši državi. Vr-nil sem se s tesa kongresa, pozabiv-¥\ na žalrstne domače razmere, poln poiruma in nade v boljšo bodočnost. Pricakoval sem, da se tuđi naši oficijelni JDS odpro oči ter da si bode utrla nova pota iz močvirja, ki je va-nje bila zagazila. Žal, ni bilo temu tako. Prišla je mladinska parola, ljučje so zapadli njeni hipnozi, JDS oriroma njena slovenska organizacija je zarrmdila prehod in njena usoda se Je fzpolnila. Tedaj sem se uveril, da za me ni več mesta v tej organizaciji. Fmalu nRto so se oglasili prf meni zsstopniki Narodne socijalistične stranke, novabivs"! me, da bi pri obč. volitvah linbljanskih korakali v enot-ni fronti. Prerenetila me je ta ponud-bfl. tembolj ker d^slej nfti nisem mf-stfl, da bi se naša skupina udeležila obč. rr!!tev. Po melem okusu bi bilo, stfltf ob str?nf ter ptistfti, da se nad ofic"C?no JDS I.tvt^I plebiscit kl M brez dvoma postavil na laž vse diktirane rsnpnice. Na to bi prišlo iztre-znenj*. V prvem trenutku odposlan-cem NSS seveđa nisem mojrel dati nobfnera korčnoveljavnega odgovora, ker st^ar ie zahtevala najresnej-šegra premisleka. Za nekaj dni pofem priđe do rrr«-ne oficijelno odposlanstvo JDS. trije pođpređsrdniki stranke, sami startni. Prosili so me, da bi zopet sto-T)i\ v stranko ter zasedef svoje prej-šnje mesto. Torej sedaj so se me zopet sDomnili, ko jlm je voda prl-čela tfči v prlo. Porno ste prišli. *o-$Wd}^ sem Jim dejal. Razvila se je potem dolsra razprava, ki Jo imam sfeer Se vso v snomlr.n in ki bi Jo bilo vredno podati javnosti, tembolj, ker so moje izjave iz te razprave prišle v javnost povsem izkrlvijene. Toda predaleč bi me vedlo. Naposled so rospodje prišli s tem, da se nam NSS takoj pridruži, Čim grem jaz % oficijelno JDS. Izjavil sem na to: dvociira, da bi NSS hotela to stoiitL če se vam posreći pridobiti NSS, a Ia bonheor, potem sem fadl Jaz pripravljen x cotOTlml pozofl doprine-f\\ osebflo žrteT tor trn vam priđra-žitl. NSS Je kmaln Hala t>a*ovor in ta odgovor je bil odločen in apodlk-tlčen: NSS se z oficijelno JDS abso-Iutno In pod nobenlm posojem ne veže, tuđi v tem sluč^Iia ne, ako se naša skupina zopet pridruži *JDS: NSS ttoč* Imeli nobeaega $ tika x oficijel- no JĐSf dckler Ir^a zadnji mladci kako bese do pri s tren kl Seđaj vas pa vpra.'am, kaj smo na to hoteli storiti: a!! odbiti NSS ter se pridružiti JDS, ki bi v tem slučaja prav tsko propatila ali pa se;H v ponuđena rcko ter na ta način klerikalno - komunlstičricpfu bloku po-stavkl ns!?.proti krerko fstonso? Naša patrintična dolžnost nam je vele-vala s!ednje. Tu se nam je videla edi-na n^ožnoft, da ohrrnimo LJubljano narodno in napredno. In če hi Lili gospodje kroj? oficijelne JDS istega iskrenega patriotičnega mišljenja, bi nas morali v tej moznosti lo podpi-rati, ne pa da nas skr.Šajo slabiti Zakaj dve je več kot ena. \ sako slabljenje naših vrst priliaja v priđ le klerikalno - komunističnemu bloku, kaj ti jasno je, da v tej borbi prt-deta resno v poštev samo dve fronti: naša na eri in takozvana »zveza c!»-lovnc^a ljudstva« na dni£i strani Vse driT^o je samo ccpljenje koncentriranih sil. Zato pa veselo in navdu-šeno v borbo, ki smo ji dali Kesio: boj za belo Ljubljano! Zmagati mora Jugoslavenska zajednica! ITALIJANSKI PARLAMENT. KOREKTNI IN DOBRI ODNOŠAJt. — » DELAJMO S ČISTIM SRCEM 177 VČURtM ĆELOM!« — .PARLAMENT JE PRENEHA L EKS1ST1RAT1*. — »MUSSOLIM SE Pfifc NESE ZĐZAVJA ITALIJU. — ODLOČEN NASTOP POSLANGA WIWANA. K prvemu poročilu imamo naglaSati posebno razliko med označbo italilanskih od-noSajev do Jugoslavije fn do drugih članic male antants. Mussolinf je izjavi!, da so od-nnšajl Italije do Jugoslavije korektni, do Ce§koslovaŠke, Poljske in Romunske pa so dobru Ml smo mu hvaležnl, da nas ni obsui s takim prijateljstvom, katerega smo doslej prevei čuli iz rimske zbornice, d2sl ea v resnici ni bilo nikjer. Korektni na) ostaneio odnošail med Italijo in qu2oslavi;o In utr-de naj se v korektnostl. Da borno mogli imenovati odnoSaje dobre, dotle" fe naibrža Še precej da'eč. Lahko pa postanejo dobri in tuđi koilkor toliko prijateljski, ako bo hotela Italija korenito izprcmenltl svojo do-sedanjo runanjo politiko napram nam in svojo notranjo napram Julijskim Jiicosfove-nom. Upaimo, da se tuđi to zgodi sčasoma, ako se izkaže, da so bile razne Mnssoliii-leve tejave resno miSIjene. Mussolini je za-kllcal koncem svojega govora zbornici. Delifmo 9 čistim srcem In rcdrUn čelom, da z&ffotOTlmo domovini prospeh ia vcifuio! Prospeh in veličina Italija pa sta >re/dvom-no v prece'Snji meri odvisna od kakov >»ti odno$ajev do Jugoslavije. MussolJnljevemu govom f* sledi?« debata, v kateri so nastopHi neustrašeno prti črnlmi srajcam! zastopnikl: socl'alistov, re-publikancev, Nemcev in Jninjsiovanov. V nastopnem podalamo poročilo: Turati (socijalist) se je v prvi vnn oglasi! k besedi In Izvatal: »Politika v >d-dan^Ih Žarečlh dneh (Mussoflnl... katerih bo Se več) je xclo težavnt. Včeraj smo imeli vtlsk zelo traglčnega, neverietnega trenutka. V opoziciji smo tuđi radi tega: ako bi parlament flvel, b! se bil morcl đv!sn!tl protest r vseti klopi. Dunec, fco •« }e prlčsla nova £codo¥lna, ni več vlada ona. kl to predstavila zbornici, narreč zbornica te predstavlja vladi. Zbornica Je pokllcana* ne da bi razpravljala o vlađnih Izjaveh, mar-več da li da brczpogojno izjavo svojega za-upaoia, ker slcer Iahk» jre. (iMiTssollnl: »To se razumec.) Mussolinl še vedno nosi pod svojo sedanjo obleko crno »rajeo. Pohod na Rim jo sedaj posta! pohod na parlament. V resnfcl je parlament prenehal ekslstratl (Mussolinf: »Dobro«), Parlament, fcl »o *a »Tvolil! Itai:;£fl|. h prenehal cksistlrafil Turattl povdarja to * vsein nnglasom. Fa-Ifsfi: »Ne. ne, umr' fe Te »—rhment, ki so z* izriH rdečkar!!. Eksisttra samo io senat. Spodnjt pisana zbornica .ki Je včeraj intonirala »Glovinezzo«, postane lahko titbor!-Iče ia De Nicola br» n'egov oskrbniTc. Na koridor'Ih se ie grvorilo o d?m!s;ii. Spontano bi nora?a podaM detnlsijo vsa zbor-■Ica. Zannan^a tej vladi pa ne hrečemo. tuđi ne, ako se proti nam naperi revolver. Onorcvole Mussolini, texa ricinovega o!;a «e zavžijemo! Po dalfSem prerekaF'u med raznimi poslane! je Turati nagtaiM $o ud?-ležbo socilalistov ▼ vojni ter se zavzemal ttt ljudsko suverenost, ki ima priti tuđi v rta.llji do do poine veljave. PriSel je do besede Coati (republHca-nec). kf je očltal Mussollni;!!, da je vrgel republikansko stranko med protinarodne aU spomnl aa) se, da takrat, ko je bfi socijalist, ie branll idealnost domovine. Musso-llnl mn Je pogostoma tezel v b?3ede. Conti je vzkliTvnll: »Vcčlna ItalHacov ?e teza nrne-■ja* da Mnssollnl ne prinese zdrcvja ItsIfU.« (raSistl flvahno rrotestlrajo.) NnJa repub-Oka Je republika Gfuseppe Marzini^u. R e n t-N I c e 1 u s s i (Nemec): Prvii je trs da se ▼ vladni izjavi nišo ravalali oni problemi, kl se morda koma zde neznatna zadevt, ki pa so zelo važni r* nas državljane na južnern Tirofskem. (Mussolini: Ne, AJto Adige!) Ka§e cbčirske avtcncr-.ie so »c znale ubrani i i vsega pritisl-'a v srecr.oin veku. Nadejam se, da Jlh bo Iti?ija upo5te-vala. Oospodaiski odooiaii nalik kmetov. odkar so pod Italijo (Mussolini: ... so bol^' Si kakor oni tirolskih kmetov.) To pa ni povsem resnično. (Mussolini: Mislim, da se ne ogrevato za krono, ko uporabljate liro?) Dve banki sta propadli: (Mussolini: ImeS sta obveznosti rad! avstrijskih voinn^ posojil. Mcnda na zahrorata, da plačamo tn-di ta posojilaj Wilfan (Jugosroven) izjavila, da s» pridružuje besedam pregovornika, ObžaliK; je, da vlada ni povedala svojih namenoT-gledo državl'anov drugega jezika. (MussoIP! ni: (Jednako pravice, Jednako dolžnostil^ ManiCfne Imajo pravico, da se jih varule 111 uvažnie. Ju!i;ska Benečlja se čuti ponlžanoi* vsled fažistovskega nasilja In vrhu vsega lej vsled zlerabe ricinovega olja. Protestira* radi nasilne razpustitvo nekaterlh občinsklh! uprav. (Banelll, fašist: Te uprave 2e dve* leti nlso predložilo svojih proračunov. Soc|J jalisti vpijejo. Giunta: Vi branite vedno*; vse to, kar ni italijansko) Avtonomije so to, ostanejo za manjSIne orodje In nobenega OU! unta ne bo, ki bi nam branih da se poslužujemo sredstev, kl jlh imamo na razpolago. MI nismo desnliarji, ne levičarjl. Vlada mo^j ra nasropati tako, da naše prebivalstvo ne, bo mislilo, da se nahaja pred dvema vladama: eno strankarsko in eno narodno, mar^i več pred jedno samo vlado, kl bo močna In, bo mogla Izvajati zakon. Giunta se vmelst v govor dr. VVilfana in pobahal se je, da je že sam inavgurfral prapore slovenskim taksistom. — \VPfan: To so renegati! — Giunta: Ml smo Jlm ponudili lojalno soćelovanje. Poslanec ŠČek se j«» ko je vladni še Facta, rredstavfl konzulsf Julijsklh fašistovskih oddelkor In mu izre-kel svojo ndsnost. (Socljnlisti: zavarovanjž Življenja!) Oiirntsi: Jug( sJnvtne In Ncm?e je presenctila dlscfplfna crnih srajc. Vi ni^ rat« biti discipTInirnni državliani. VI zahte-vata avtonomHo. N© borno jo Vam ĆslVL (Protest Jugoslovenov). Ml ivtstimo Vas I*-veti mirno in svobodno na na$I strani. Čs.% Izvrši delo asimilacije. Tega pa na prfp-^^t^-mo, da bi 2Iveli ob me!ah Italije sr ražiifkt kakor tudl ne trpimo drur'a notranjl:i j»cv-ražnikov, kl so hoteli na5o državo uni^itk W11 f a n protestira proti besedam posl. Ql-unto In naglaSa. da je vsa Italija pri nafci fsSlstovska nasflja in da so bfll slovenski fašfstov. oddelkl s silo sestnvljtnl Povelto edkritosrčno. kak lo vai nacrt. Mussolini z vso ođio-VmsiJft: Na Snežnlka smo in tam ostanemo! (Sledi plo» skanje.) Mussonm je na to repTTc!r*l na mrnc govore, naglniLi;o£ na!flon:enr)st do delav* skcq:a razreda in cdbi'aioč trđltv«, da se hoče vlada udinjati mcSJanskemn razred«. Potem je povdartl liapr^m ©osi. Rostdiju, da je namcnrma opustti vsako dotIVo hk-drans!vcca problema. tZinemttfio n fa-đran«ko cono t\2l v naSIn <^rci!i. Nastopafmo za nfo po določen] Čril.« Tozadsvno ee moram drž2ti strojega mnlka, morem pa aa-gotovlti vse, da 2a Reko 2« odrejsjiio potrebno. Nato Je odgovorll dr. Wilfami rakoC: »Ne morem pripustiti, da priđe dr. VViliaa v f'slijansko zbornico ier govori t«kal govor, kafer^ca moram proglasiti za r?pr*mems-r*- Pcsl. Wllfan, mi r'irrmo n^mena nkJoiil Va5 |ez:k, marveč se ga m'sllmo aaučiiU Nspram Vara hočemo delati dostojno politiko, ne da bi hoteli privoli:! kake ođV»ip!tve-' Na Snsžn'.ku smo In na Drensrfn no samo po pravici, marveč tuđi Se zbog neke druc* trde potrebe.« Značilno Je, da predseđnlk Mussoffrtf neprestano posega govornikom v besedo, ZborniCnl predsednik svoje nanovedr.ae «&>• misije zbog incidenta s poslancem Vecchi-jem ni Izvršil. Prprosil ga je nnmrcč Mussa-lini kencem svojesa govora, da naj ne poda demisije. De Nicola je ob splo§n*m edobra* vanju ufodil Mussoliniievi icJjL Stran 2. •Sl.nVPNSKI NA I? On« dn» *!• novembra 1922. štcv 2^5 Pri glasovanju rnupnice zbornici so se po poročilih italijanskih listov odstranili po-slanci: Lavrenčič, dr. Podgornik, dr. Stan-ger, dr. \\ ilfan, ToggenburjE, Tinzl in VVal-ther. Torej iugoslovenski in nemik poslancL Poslanec Sček?!! Dr. \Yilfanova resolncia — oćkionjsm. Dr. \Vilfan je stavil nastopno resolucl-jo: »Zbornica zahteva, da naj vlada spos:aje zakon in poskrbl za njegovo spoštovanje ter pre!de ni dne val red.« Ta resoluci;a je bila odklonjena. Pod sedanio faSIstovsko diktaturo ni bilo pričakovatl nič drusesa. Sploh se je pokazalo znova, da Jugosloveni nimajo prija-kovati tuđi od Mussolinileve vlado nikakc pravne varnosti in nikakesa spoStovanja. Dr. \Vi!fana so psovali, ko je govoril. in slavni Mussolini ni imel dm^ega odgovora dr. VVilfanu, nego že ogabno pridušunje fa-šistov. da so na Snežniku in da tam osta-nejo. Pod fašistevsko diktaturo nistepajo za Jugoslovene v Itali'i novi riuđl čas!, najbrže najhu.'ši, kajti te^a se nadejamo, da Mussolinihi sledi streznenjc v italijan-skem ljudstvu. Vojne odškodnine. — Odgoditev zbornice. — Rim, 19. nov. (Izv.) iMinister za osvobojene dežele Giuratti je govoril o vojni odškodnini. Po ministrskem iz-vestju bi znašala 4 milijarde in pol, po sodbi zadružnega kređitnega zavoda v Benečiji pa 7 miljard. Ministrstvo hoče sele določiti točno vsoto za odškodni-no. Vlada pa hoče pospešiti izolačeva-nje ođškodnine. Potom tajnega glasovanja je bil sprejet zakonski nacrt za po-daljšanje proračunskega provizorija. Zbornica se odgodi naibrže 26. t. m. In se otvori zopet v januarju prihodnje-ga leta. Pred cESlDGJtviio Hrvatskega bloka. Radić zre v Beograd. — Frankov rce izkljitčiije iz hrvatskega biuka. — Beograd, 20. nov. (Izv.) Beogradski listi objavljajo iz Zagreba poročiio, da bo izvrševalni odbor Hrvatske republikanske stranke na plenarni seji tekom današnjega dneva definitivno sklepal glede odhoda po-slancev Radićeve stranke v beogradski parlament Sklicana je tuđi seja hrvatske stranke prava, da se preči-tajo poročila delegacije Hrvatskega bloka in da stranka stori definitivni sklep, če se tuđi poslanci hrvatske stranke prava odzovejo vabilu za Beograd. Hrvatska stranka prava bo privolila v sklep, da se gre v Beograd. Glavni cdbor zajednice je brez rezerve skteoJI, da začne aktivno politiko in da zajeđniearski poslanci vstopijo v beogradski parlament. — Zaqxeb, 20. nov. (Izv.) Od za-nesljive strani je Vaš dopisnik pre-jcl obvestilo, da se danes vrši v pro-storih Hrvatske zajednice konferen-ca Hrvatskega bloka. Radić je proti temu, da odidelo frankovci v Beograd. Radić predla.sra, da je treba frankovce izldjučiti iz Hrvatskesa bloka. Naglasal je, da bi mosli frankovci v Beogradu kompromitirati akcijo Hrvatskejra bloka. Radić na-merava pri prihodnjih volitvah razši-riti delovanje Hrvatske seljačke \ stranke tiid! na Srbijo. — Beozrrd, ZO. nov. (Tzv.) V parlamentarnih krorih z KOtovostjo pričnknjejo prihoda Hrvatskecra bloka. Poslanci Hrvatskecra bloka hodo moral! priseči v narodni skupščinf. Na ta način bo Hrvatski hlnk javno pnznnl sed^njo obliko države in nje edinstvenost. tfom?M refgrfisfn«*. — Pariz, 17. nov. (Jzv.) Mussolini je Izjavil dopisniku »Jouroala Parisie-na«: »Parlamentu hočem odvzeti gospodarsko zakonodajo. Je-H kdaj na svetu obstojal parlament, zmožen, teh-nična vprasanja resno razmotrivati? Le absoJutno politična centrala ostane v Rimu .Poleg te centralizacije politične uprave nameravam ustvariti posebno zastepstvo raznih slojev, ki bo ob-stojalo iz zastopnikov kmetijstva, mor-narjev in profesijenistov vseh industrij. Vsak državljan bo imel voli'no pravico za pnrlament v Rim, toda nniverzitet-ni profesor ali velik tehnik ima mno.TO več govoriti kakor fakin. Imamo 20 mi-lijonov delavcev, ti bodo volili v gospodarsko zastopstvo raznih slojev. Na-črlno ne priznavani ženam volilne pra-rice. Scm zaklet sovražnik vseh drž. monopoTov. Pravico stavke državnim urednikom odrekam. MUSSOLINI ODPOTOVAL V LAU-SANNO. __ pim, 19. novembra. (Tzv.) VČ>- ral je odootoval ministrsVI predsednik Mussolini v Lausanno v Svico s sprem-stvom 5 članov. V ponedeliek se šesta-ne s Poincarejem in lord Curzonom. Pri odpotovaniu je izjavil, da odpotuje poln dobrih upov. SKRfNKCA. VGOSLCV^NSKE ZAJEDNICE" JE^ZAONJALl Zvezna pogodba med Češko-slovaško in Jugoslavijo. — 2eneva, 19. nov. (Izv.) Jugoslovenski poslanik in poslanik češkoslovaike republike sia Uanes pri Društvu narodov predlagala, da se državna pogodba, skle-njena dne 31. avgusta 1922 v Marianskih Lažnih registrira in nje vsebina cb^avi. Po-eodba ima 8 členov. Tajništvo Društva narodov ie vsebino pogodbe danes oficijelno objavilo. Pogodba se glasi: Clen 1. Pogodbe, sklenjene v Deogradu dne 14. avgusta 1920 med češkosiovaško republiko in kraljevino S:bov, Hrvatov in Slovencev se podaljšajo za isto debo kot la dogovor. Ćlen 2. Obe pogodbeni stranki jemljeta na znanje med Ćeškoslovaško republiko, Romunijo, Avstrijo in Pclisko z ene strani in z druge strani med kraljevino Srbov, rlr-vatov in Slovencev, Romunijo in Italijo $klcnjene politične in vojaške pogodbe in dogovore. Clen 3. Pogodbeni stranki si bosta pri. zadevall dati svojim gospodarskim, llnan-čnim In prometnim odnoŠajem trdne podla-ge ter pri tem gledali na člmbolj tesno so-đelovanje med obema državama. V to svr-bo se bedo v tej zaduvi sklenle goiove do-ločbe. esebito usodne trgovinske pogodbe. Clen 4. Obe stranki se ravezi'jeta da-jati drupa drufiji vsako politično In dinio-matično pcmoč v svojih Internacionalnih odnosa] ih. — Ako ti «mat rali. da *u nulnl skupni interesi osrožent. «e obvezujete sto-rltl sporazum o določbah za varstvo teh inter^^ov. Clen 5. Merođajnl urađl če^Tt^slovačke reprblike in kraljevine S"b^v, fin-atov In Slovencev se bodo mrh *ho'fnv v t'-m rnfverjem štcviht w*rfe-*<•. Vo'rfnffc offbnrov v ro<-omnVi nhrn-vh ftn'tnnrt ic, f*a z fivrhno agitacijo poskrbe 2a Ste«: fin a urfe'ezbo, — Naši shod!. V prostranih prosto-rih M. SokLčeve gostilne je bil vCeraj ob 10. dopoldne shod »Jugoslovenske zajednice«, ki so se ga v znatnem Stcvi-lu udeležili narodnonapredni in zavedni I volilci Krakova in Trnova. Shod je popolnoma uspel. Z veseljem in iskrenostjo lahko ugotovimo, da je tuđi ta shod zelo ojačil pozicijo »Jugoslovenske zajednice«. Shod je otvoril v imenu trnovske-ga volilnega odbora g. Smole. Dr. K. Vodušek je v jedrnatem in elegant-nem govoru med splošnim odobravanjem očrtal gospodarski položaj slovenske prestolice Ljubljane in gospodarske naloge bodočega občinskega sveta. Med drugim je omenjal: »Kakor je sedaj Ljubljanica razdrapana in raztrgana, tako je tuđi gospodarsko Ljubljana sama razdrapnna. Treba je Ljubljanico regulirati, tako tuđi urediti gospodarstvo mestne občine in je postaviti na solidne temelje. Od prevrata dalje, od dneva ve-iikega osvobojenja pa do danes ie bila a TJubliano doba životarenja. Treba je resiti mestno občino in to rešilno nalogo mora prevzeti bodoči občinski svet.« GovoreČ d£l;e o škodljivcih mesta Ljubljane je omeniai. da so klerikalci, t. \. SLS, najvecji škodliivci in nasprotniki Ljubljane že od nckdaj. »Ali imajo klerikalci upanje, da zavzamejo našo napredno trđnjavo?« (Odločni klici: Brez-uspešno!«) »Ali bo mogoče, da bodo to pot klerikalci z uspehom naskočili?« (Ni mogoče!) Kratko je dalje omenjal razloge, zakaj se je osnovala Jugoslo-venska zajednica, razvil je v bistvenih točkah gospodarski komunalni program. Splošno priznanje in odobravanje pa je vzbudil stvarni in ja5;ni govor Stane V i d m a r j a. Uvodoma je Stane Vid-mar navajal razloge, zakaj se je aktivno udejstvovati v politiki. Razvoj dogod-kov po prevratu, popolna razdrapanost in razcepljenost so ga prisilili, da je re-vidiral svoje stališče. Razdcjanje in raz-drapanost silijo vsakega poštenega člo-veka, da stopa v boj. Naša sveta dolž-nost je, da stopimo strnjeni v boj za svobodo proti terorju režimske gospode. Stvarno in jasno je govoril o gospodarskih nalogah bodočega občinskega sveta. Svoj govor, ki je bil večkrat z iskrenim odobravanjem prekinjen, je zaključi!: »V boju za napredek Ljubljane ne popustimo niti za ped! Stopamo v boj za svobodo prepričan ja, stopamo v boj za poštenost In pravo!« Tretji govornik J u v a n je v temperamentnih izvajanjih očrtal razmerje »Jugosloven-ske zajednice« do nasprotnih strank. »Jugoslovcnska zajednica« ima samo eno fronto in to proti klerikaicem. Shod se je nato opoldne zaključil. — Shod v gostilni pri Ribiču ie bil kljub nepriliki, da se ni v objavi izrecno povedalo, katerim volilnim okrajem je bil namenjen, prav dobro obiskan. G. § k u 1 j je poleg drugih, docela stvarnih izvajanj očrtal vse velike vrline nosilca kandidatne liste in na§ega bodočega župana dr. VI. Ravniharja. Dodobra je raz-galil g. R u p n i k sedanji režim in orisal velikopotezno komunalni program, ki ga bo izvršila »Jugoslovenska zajednica«. Naposled je g. PodbcvŠek določno povedal da Ima tako duševno kakor manualno delavstvo edino le od zadnje jkrlnjice pričakovati čioveka vredno Živl'cnfe. Vsa izva!an'a govomikov so na.^la navdušenega odobravanja. — VolTfnl %St>& Jasr^siovcnske za-leftnfce pri AnžoVti ▼ §*5kf. V soboto 18. t. m. se je vršil za en del ?iške na§ vrlini ?hod. B'l je. kakor dosedai vsl i iz^r^tno ohkVan nd vsch sloicv in po-| sebno od delavstva. Prostorni salon je bil nabito p^ln. tako da vsi zborovalci ! hlso mogli dobiil prostora. Ni to reno- jnaža, ampak ^ola istina, Kot firvi po- zornik je nastopil dr. P a v n I h a r, na-t'duŠcno pozdravljen. Orisal je pomen tagrebškega kongresa, ki je zrevolucijo-liral vso na5o politično javnost. Zagreb-»ki kongres je pribil vzrokc splošni ne-sadovoljnnsti, ki leže ponajvec v meto-Jah našega režima, v njegovi pogrešni taktiki ter v slabi administraciji, ki je za rjo režim odgovoren. Glavni namen za-greb^kc^a kongresa je bil: najti t)ot do sporazuma med Srbi in Hrvati, ki mu vodilni politiki nasprotujejo. Ta pot se je našla: Radičeva republika se ruši, hrvatski blok je poslal svoje odnoslance v Beograd, ki so stopili v neposredni stik s srbijanskim! politiki ter našli pri njih pclno umevanie. Ako bi ne bilo nič drugoga neso to. bi morala vsa naša javnost vedeti hvalo zasrebšuemu kongresu. Ne tako na$i režimski ljudje, ki kongres in njejra posledice omalovažujeio. kakor so slepi in gluhi za sanacijo nezdravih razmer v rasi Jugoslaviji. Kongres je dal tuđi Jugoslovenski zajednici delovni politični program. Govornik se je nato podrobno pclal s strankami. ki nam v vnlilni borbi stoje nasproti. Zlasti oštri kritiki je podvrgel metode ».lutrov-cev«, katere metode so či>to slične me-todam na^c?ra režima v državi. Stranka, ki se mora posluževati takih sred-stev, kaže. da jo je zapustila moC Iđcle in da se nahah v dekadencl. Govorni-nikova izvajanja so že!a burno pritrje-vanje. Drugi govornik g. J u v a n je v globoko zasnovanem govoru razviial komunalni program Jugoslovcnsl.e zajednice. Poudanal je. da ta prograrn re predstavlja praznih obliub. ampak delovni program, ki ga bodo zastopniki Jugoslovenske zajednice z vseml silami tuđi uresničili. Posebno se je tuđi treba ozirati na naše delavstvo, da bo imelo zadostno prehrano v ljudskih kuhinjah, dalje na uradništvo in meščanstvo. da bo ?zboljšana prehrana, speliana elektr. ^eleznica v §i§ko, na Vič, Selo, proti Št. Vidu itd. in da se kolikor mogoče iiitro preskrbi za zadostna, zdrava stanovanja, posebno tuđi za one družine, ki še danes bivalo po vagonih. Jasno je, da bo JDS, ki je pri zadnjih volitvah dosegla 2S00 glasov, izgubila pri seda-njih najmanj dve tretjini glasov in da se bo torej bil boj le med Jugoslovensko zajednico in boljševiško - klerikalno listo; kdor torej intrigira med napredni-mi volilci za JDS, podp'ra s tem Peri-čevo Usto. Zanimiva je ugotovitev g. Juvana, da mu jo Perič izjavil, češ da ne more biti govora o enotnem sociall-stlčnem bloku pri volitvah, ker da le že poprei dal besedo klerikaicem. Kot tretji govornik je nastopil kandidat g. Pod-b e v š e k. V svojem poljudnem in lo-gičnem govoru je pojasnil zborovalcem smešnost trditev. če§ da so se naši narodni socialisti združili s kapitalisti. Združili so se le manuelni delavci z oni-mi duševnimi delavci, ki so možje poštenih in čistih rok, ker prvi potrebujeio druge, da izvedejo in branijo njihov programi. Današnji režim nas ni samo napravu1 Ia3ne, on nas je tuđi slekel. Manuelni in pošteni duševni delavci so danes vsi enaki ciromaki, vsi so isti proletarijat Kapitalistov ni iskati med temi delavci, ampak posebno pri oni ban-kokratski gospodi, ki se gnjete okoli pol-nih korit »Jutrove« dežele. Kot zadnji govornik je nastopil Železničar g. Z u -p a n, ki je iz Maribora prihitel na naše zborovanje. V navdušenem govoru je pokazal na nemoralnost klerikalno - ko-niunistične zveze v Ljubljani, one volilne skupine, čije stranke stoje v Mariboru v najhujšcm boju med seboi. Jugoslo-venska zajednica ima na svojem prapo-ru zapisano nedeljeno Sloveniio. Ako bi dobili posebno mariborsko oblast, kakor 30 je obljubil svojim volićem dr. Kuko-vec. potem se lahko zgodi, da postane ta mariborska oblast — nemška. Z vso silo se je treba upreti tej mladinski nakani in izvojevati načelu Jugoslovenske zajednice popolno zmago! — Shod za vodmatsk) okraj. V so-boto zvečer je bil v Pavškovi gostilni na Martinovi cesti shod za del vodmat-skega okraja. Na zborovanju, ki se se ga udeležili volilci iz vseh slojev, so govorili 0 nalogah občinskega gospodarstva in o »Jugoslovenski zajednici« Vojska, dr. Vodušek in Zorko Fakin. V debato so dalje posegli Est in Maly. Slednji je s svojimi stvarnimi izvajanji gospodarstva žel sploSno priznanje. Shod je bil prav dobro obiskan. — JutrovskI manever! Zaznalt smo, kaj nameravajo mladini zadnje dni pred volitvami oziroma na dan voiitev. Opo-zarjamo na te manevre vse ljubljanske volilce že sedaj, da se ne bodo pustili begati. Načelno ugotavljamo pred vsem to, da bo vse. kar bo prineslo »Jutroc ali njihov dnevnik »Napredna Ljubljana« ali njihovi plakati ali letaki. sama gola laž — same izmišljotine, sami volllnj manevri, da bi z njimi zbegali volilce v svoio korist. Tako nameravajo na dan voiitev raztrositi vest, da je »Jugoslo-venska zajednica« umaknila svojo kan-didatno listo In da naj vsled tega tsi na-^rednjaki volijo mladine, Povemo 1c dft* Stev. 2G5 »S L O V r N > K i N A t< * H •• dn< 21 novembra t*Tt Stran 3. r.es, da »Jugoslovenska zajednica« tako trdno stoji, da kaj takega pod nobcnim pogojem ne bo storila. Skrinjica »Jugoslavenske zajednice« bo stala na voli-Sču po redu Cetrta, to je zadnja — in v to mora vsak dobromisleč Ljubliančan opustiti svojo krosljieo. Dalje hočejo ! mladini na dan volitev raztrositi senza-cijonelne vesti z volišč, da vse glasuje za miadine in da jim je zrnaga sigurna. ! V postev da pridejo samo demokratski mladini ali pa klerikaici. Zato bodo pozivali, da nai vsak gre na volisče in glasuje za jedeesarsko mladinsko kliko. Tuđi to bo navaden manever, ker le s tem si skušaio pridobiti nekaj glasov več, da bi ne bil poraz prcveć hud, prcveć katastrofalen. Dokazati hočejo v Beogradu, da imajo nekaj glasov več kakor 21. Dalje imajo pripravljeno Se druge senzacijonelne vesti za beganie ljudi, ki jih borno pa še pozneje obja\ ili in razkrinkali njihovo nesramno agitacijo. Z ozirom na vse to ve že lahko vsak volilec. kaj vse pripravljajo mladini, kako hočejo begati volilce in splet-fcarlti. Nasedel jim ne bo prav nihče. V ravnanje povemo čisto resnico in ta je: bi! se bo boj med »Jugoslovensko zajednico« in pa klerikalnim! boljševik! z rašemlienirn imenom »Zveza delovnega ljudstva«. Zmaga je na strani »Jugoslo-venske zajednice«, a ta naj bo vclieast-r.a. naj bo sijajna. Ljubljana bo s sijain.j zmago »Jugoslovenske zajednice« manifestirala za red, poštenost in spre-membo sistema. Zato vsak Ljubljančan 3. decembra svojo krogijico v 4. skrl-r.jico! Ostanite samozavestni, ne vdaj-te se vkljub raznim mladinskim ali klerikalnim manevrom malodušju. Vse šikane, teroriziranje in nasilja pa javite »Jugoslovenski zajednici« — in ona po-skrbi, da se bo vse vrnilo milo za drago, zob za zob. Jutrovskih mladinov ne bo v Ljubljani, vzel jih bo 3. december. — Volilnohojna porcčila »Jutrove« ar-maće. Generali okoli »Jutra so veliki voj-skovodje. O situaciji poročajo kratko in stereotipno, tupatam spuste kak sltuad'ski članek. »O sestanku somišljenikov zn. dvorski okraj pri Zlatorogu« vele, da je šesta-nek napolnil vso dvorano«. Imcnitno! Generalštab avstri:ske armade je včasih izdajal taka lapidarna poroci1!. Takrat smo vselej vedell, da pre slaba. Tuđi generalštabu »Jutrove armade« prede slaba. S shoda pri Zlatorogu so odhajall zelo klslih obrazov. IJdeležcnec shoda, kl je bil objektiven opa-zovalec, ker ne pripada nobeni struji, nam javlja, da so većino tvorili na shodu somi-š':eniki SK?, nekai komunistov in le par mladinov. Polomi.a! — Krajevni odbor Jagoslovanske zajednice za dvorski okraj Dina v ponede-l.-ek 20. t. m. ob 8. zvečer seje, kakor je bilo napovedano, ker se ob istem času vrši shod pri »Zlatorogu«, kateresa nal se bla-govolijo udeleži-i vsi odbcrnikl. Seja se vrši v torek ob 8. zvečer v prostoru, kakor ]e bilo dogoovorjeno. — čudeži. »Jutro«, ki mu na$l s!-iajnl shodi jtmljejo sapo, grize v kislo jabolko in trdi, da se pač code čudežr.i fizikalni procesi z lokali, kjer se vrše naši shodi, da ti lokali na čudežen način ob takih prilika^ postanejo taku veliki, da jih more napolniti kar po par sto vo-lilcev. Da, da, gospoda! Toda gode se *e drujd čudeži in sicer z vaSimi lokali ob priliki sestankov — mladinslv-e JDS. Tedaj se namreč ti lokali nn čudežen način tako skrčijo, da mladini vanje vK-ljiib vsi agitaciji In vsemu prteanja-rjii ?pr?.vijo samo 12 do 23 ljudi. Profi koncu takecra mladinskega zborovanja pa se zpodi zopet čudež: breznlačno vino in zranje »Ju tro vili« priganjaČev nnmreč tako ormmita tistlh par »zbo-rovp.leev« s poročevalcem »Jutra« vred, da *e trn loVrt naenkrat neznan^n po-večn m da vidi podvojeno in potrojeno ?teviTo vinskih bratcev: potem pa poro-Ča v -»Jutro* o sjiajnem. ko'osalnem in rr^miranem shndn JutrnVov! Le na-da'jujte s to taktiko, operirajte s čudeći in alkoholom. — 3. decembra pa se ^o zrodil zadnji c*udc?nl proces: tsicrat bo namreč veso'jnim Jntrovccm maho-rna zastala beseda v prlu! Takrat pa bo alkohola in čudežev konec! j DRUŠTVENE VESTI. — Društvo stanovanjsklh najemnikov za Slovcnijo, opozarja, da se vrši priViodnja javna odborova seja v sredo dne 22 nov. t. I. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisama daje članom dnevno od 15. do 21. ure Infnrmactie, Sv. Petra cesta fit J2, pritlično, desno. — Plesna Šo!a društra »Atena« (Žensko telavađno društvo) naznanja, da otvori s 1. decembrom plesne tečnie v liceiski tflr> vadnici in sicer: 1. oddeiek za otroke (dečke in deklice do 12. leta — pouk o pravilni hojf, začetni pojmi ritmike in gracije). 2. oddeiek 7i jeojenke začetnice. 3. oddeiek za Rojenke (2. in 3 odd. deklice od 12. leta dalje _ ritmika, jrracl:a, bonton). 4. oddeiek za dečke od 12. leta dalje. 5. oddeiek sa uradnlce (moderni plesi). 6. oddeiek za dame (moderni plesi). Pouk vodi v nižjih od-delfcih cospndična Nikolajevska, v vlSJIh g. Trošt pod nadzorstvom *e. proJ. Wess-nerjeve. Pouk v otroSkcm tečaju se vr§l enkrat na 'eden, v ostalih pa dvakrat po 1 fn pol ure. — Vpisovanje se vrSI v sredo In četrtek to je 22. t m. od pol 5. do poi 7. ure in 23. t. m. od pel 6. do 7. ure zvečer v telovadnici na liceju, Podrobne informacije k dobo fetotu^, ' " Dnevne vesti. V Lmbuani. dne 20. novembra 1922. — Sprememba zakona o oblastih. Demokratski poslanec Ojorgjević je predložil narodni skupščini predlug, naj se spremeni zakon o razdelitvi država na oblasti Ta predlog je podpLsalo Se ^6 drugih demokratskih poslancev. Ta svoj predlog utemeljuje uvodoma tako-le: »Z ozirom na to, da razdelitev države na oblasti z uredbo z dne 26. aprila ni izvršena na način, da bi zadovoljila interese poedinih pokrajin, kakor tuđi ne državnih in narodnih interesov, si usojarno predložiti narodni skupščini nacrt zakona za spremembo uredbe o razdelitvi države na oblasti z dne ^6. aprila t. 1.« Nato predlaga nekatere fore-membe, ki se tičejo beogradske oblasti, pančevaškega okrožja in sremske županije, iz katerih okrajev bi se naj ustanovila posebna posavska oblast. Končno predlasa, da se nai osnuje Še podunavska oblast, katero bi nai tvorilo smede-revsko okrožje. — Kakor se vidi. so demokrati sami sprožili idejo, da se naj revidira zakon o razdelitvi države na cblasti. ki kakor Ojorgjević pravilno na-glaša, ne zadovoljava ne državnih, ne-rodnlh, še rnanj pa pokrajinskih interesov. Ker tuđi razdelitev Slovenije v dve oblast! n! ne v državnom, ziasti pa ne ▼ narodnem interesu — sa) so zasužnjeni bratjie onkraj naših meja sam! poslali vladi spomenico, v kateri Jo rote naj ostanejo slovenske pokraj'ine združene v eni oblasti — je doižnost naših v res-nfcl narodnih poslancev, da v zvezl z GJonđev!Čev!m prcdfcsom za'itevaio, da se sprcnreni uredba o razđe'itvi države na oblasti tud; s'cdc Slovenije, to tembolj, ker vemo, da radikalni pos?an-! cl nišo nasprotni naši zahtevl, da naj ostane Slovenija i nadalje ujedinjena. — Ljubljanska cbčina zgradi e!ck-trarno na Savi. Ker dosedanja mestna elektrarna že zdavnaj ne zadostuje po-trebam. zgradi mestna občina na Savi pri Medvodah električno centralo, kjer se bo proizvajalo toliko električnoga toka, da bo zadostovl ne samo za raz-svetljavo, mar več tuđi za industrijske svrbe. — Misli ob grobu nemškutarja. Rajni Karei \'alentinič, čestiti šolski j veteran v Laškem, ki so ga izročili te dni materi zemlji, kolikor je bilo na njem smrtnega, je bil eden izmed mnogih, mnogih naših ljudi, ki so po-zabili na svojo mater ter stopili v službo našega narođne^a nasprotni-ka, bodisi da so bili v to po razmerah prisiljeni, bodisi da so to storili ko-likorteliko vsled pomanjkanja narodne zavednosti. Graška >Tagespost« je napisala temu možu katereg:a piše z nemSkim pravopisom, !ep nekrolog, povdarjajoč. da si je pridohil vse svoje velike zasluge za »Unterland« — to popolnoma nedopustno ^esedo rabijo naši sesedje, ki ne morejo pu-zabiti časov, ko so Lili oni »ofcer«, Slovenci pa »unter«, še vedno, dasi ni v skladu z internacijoiialnimi po-godbami! — še pred prevratom, ko so bili vsi uradi in vse sole v lepem > trtru, nazvanem takrat »Markt Tiif- i fer«, popolnoma nemški. Saj je Ml \ ♦Markt Tiiffer« eno najza^rizenejših j nemskutarskih criczd. nekaka *rd- j njavica pred glasovitim glavnim ta- i borom, ki se je imenovat takrat »CUlu. drački list priznava odkrito, da so sedanji gospodarji P-loverici i/-kazali umrlemu Valentiniču čast, ki mu gre kot kultiirnemu de!avcu, ki je delal zi »obe narodnosti« nekdanje- i ga malega Štajerja. Usoiamo si pri-pomniti, čeprav seveda odobravamo to, kar so storili naši Ijudje ob odpr-tem grobu rajnega nadučitclja - ravnatelja, da druga »narodrost« nam in našim ljudem v tem ozini ni bila nikdar pravična, niti na pokopali^eu ne. A bodi vse pozaMjeno! Pred tem svežim grobom v na^i zemlji, ki je sedaj »oberland« naše lastne države, j naše edino mogoče dr/ave, ki je zo-res naša in ostane vedno naša — to si naj blagovolijo naši sodržavijanl, ki dopisujejo v graške liste, enKrat za vselej zapomniti! — ob grobu po-štenega, delavnega moža se z bole-stjo spominjamo vseh onih na§ih mrtvih duš, ki so živele na naši zemlju ki so črpale iz nje vse sile vojesa bitja in žitja, ki so bile kri n -ne krvi, a so se vendar le pod težo žalo-stnih časov istočile iz njene ču^tvene in miselne sfere in si s tem nenaravnim početjem izpodrezale glavne živ-Ijenske žile svoje nacionalne in duševne eksistence. Srečni oni, ki so se vsaj po prevratu vrnill z vsem srcem tja, od kodcr bi se ne bili smeli nikdar oddaljftf. Narod jih je spreje! zopet kot svojce v svojo sredo. A za-krknjene grešnike bo treba imeti v evidenci, da ne store naši stvari o priliki kake ?kode. Čas sam pa sVr-bi zato, da bo kmalu legla zadnja »mrtva duša« bivših nemškutarjev v Sloveniji v našo zemljo, kjer ji žell-JBfi ^&J&ul mir. ia pojtoj^ - j[ — Promocija. G. Stane Rapč iz OlSevka pri Kran.u bo v četrtek dne 23 novembra opoiuiia v veliki dvorani ljubljanske uni-verze promoviran za doktorja filozciijc. — Ooebne vesti, l^o S a n c i n, 5cf od-delka za kmeti stvo, je pomaknien v IV., vladnl svetnik Aloizij Paulin. predstojnik veterlnarskega odseka pri oddclku za kmeti stvo, pa v V. činovni iazred državnih uradnikov.. — Podpolkovnik v r. Eibin R a v n i h a r, povel.'nik in upravnik državne žrcb^ainc na Sela pri Ljubljani, je na laitno željo vpoko.en. — Smrtna kosa. Umri je v Ljubljani g. Rlhard S v e 11 U, mesmi računski vU.i re-vident, v Toplicali na Doknj&kem pa g. Aluvij Fiučar. lilag jima spmnfn! — V C rkvenlcl je umri bivši urednik »Naše Sloge« in »Omnibusa« v Puli g. Jerko Mahulia. Pokopali so ga v n.egnvem rojstnem kraju v Vrbniku na Krku. Naj počiva v mi'u. — Neprljetna slčnost VčeraJ dopnldne je neki srražnik na Rimski cesti aretiral akademika Josipa Žlgona !n Adolfa R e b c a, kljub njunimem protestu. Iskala «ta tam nekega prijatelja in ker sta bila podrb-ita Pv) opisu dotičnima dvema vagabundo-ma, ki sta na dan Vseh svetih Izvrš'la vcČ vlomov, ju je odvedel na pnll.To. Po legitl-maci'i in Identifikaciji so ju takoj i p ;s ili. Za akademika je bil to zelo neljub incident. — Rrzoviaki Dttnaj - Jesen ce - Trst Od ravnateljstva državnih Jeleznic snio dobili danes 23. t. m. tole obvcstllo: Pri b.a-jemo, da so avstrijske zvezne žele2nice po-če^-ši od 6. novembra rbustavile krctan;e brzih vl.tkov Duna] - Jesenke - Podbrdo-Trst In obratno. To so točni pri ravnateljstvu: 14 ćnl po Izvršeni spremembl Sele ohvesti o tem očinstvo, tnesto ća bi to sto-rJl 14 dnj pred nameravno sprcnicmbo. — O:\oritev uradn h ćn\ trgovske in obrtnike zbornice v Ccl«u. Trgovska *n obtrniska zbornica v Ljubljani opozarja vse iiitercstiue iz Celja in celjske okolLe ter Savinske doline, da se bodo pričer.ši z 21. novembrom t. I. vršili vsak torek uradni dnevi v Celju in sijer v uradnih prostorili javnega sklndiSča in prevozne delni5kc dru7.be. Pred otvorLvijo uradniii dni se vrši danes v ponedel;ek dne ZX nov. zvečer ob 2X uri v mali dvorani Narodncga doma sc-stanek inicresiranih krotov, t..\ katerem se bo pajasnilo pomen. namen in delokrog zbornićnih uradnih dni. — Vsem. kl imajo ču teče srce za našo mladino! Zima trka na vrata in povzroča skrb in strah, zlastl tistirn materam vdo-vanit ki morajo same skrbeti za svoje nedo-!etno deco. Temu je treba tople obleke, drugemu obuvala, tret'emu top'asa perila. Kolo jueosIov. sester bi rado vsaj nekoliko odpomoglo vsem tem potrebam, za to se obraća do vsefi rodoljubnih src z iskreno prosn.'o, naj naših sester »KoiaŠic«, ki bodo te dni trkale na njihove duri ne odp^šča praznih rok. Vse nam je dobrodošlo vsak dc-r bo s hvaležnostjo sprejet. Naše sestre »KolaŠii-e« bodo Šivale !n krojile, da bo čim več sirot rblečenih. Ker smo si nadale nalogo razveseliti lelos Še več slrot kakor lani, zato že:imo. da bi se razširiJo Kolo m-§ih se«ter Sivilj ter pozivamo vse. ki bi • utesnile prmasrati pri Šivanju, da se zglase ; dopoldne cd 9. ure dril'e v druš'vcni pisarnl | Selski drevored 2./IF. Dcbrodšla nam bo vsaka meč, četudi ni jzur.'ena šivilja. poma-jjala bo po svojih mečeh. — Prebrisana »trzovka«. Pred nekaj dnevi smo poročali o neki Alojziji ZMokar, ki je med vožnjo Lnze - Zalog sVočfla z drveČesa vlaka, da bi uSla oro/nfku. Lofz-ka ie pravi tip dclomr:7ne ženske, ki živi samo na tuj račun, fiodila je po razrrh tr-Kovinah Ijublianskih. delala slndke obrpze in sveto z?.Rntr«vljab, da iina v rfrastniku j trsrovino in trafiko fn da se piše Alo.zi a Po- i sel.'Sck. ter s svo'im prllizrvcnlm ravnanjem cpehnrila več tukr,"§n'!h trgovcev. da so ji dali blago na kredit. Tako je ogoHufala za okoli 40.000 kron in blago prodaiala neki krnrmrici na Vodnikovcm trsu zi polovično etno. I o;7j». Rubinstcin 5, V.olff 2K, Vukčevič, Semisch in L-ogolJLjbov 2. LNOZEMSKt NOGOMETNE TEKME. — Dunaf, 20. novembra. (IJv.) Včcral-5njl rezultati prvenstvenih nogometnih te-kem so sledeči: Ameteurc : Admira 3 : t (3 : 0). S tem so Ameteurii definitivno na prvem mcstu prvenstvene tabele. Rr.p:d : Waf 2 : 2 (I : 2), VVacker : Rudolfsluisel 2 : 1 (2 : 0), Akoah : Simmering 1 : 1 (0 : 0). — Gradec, 2% novembra. (Tzv.) Na včc-raišnji nogometni ickmi med dunajsko her-to in sraškim nogometnim klubom Sturm je bil rezultat 3 : 0. i — Praga. 2J. novembera. (Izv.) Naj-važ-:e §-t ncdc'.jska rogometna tekma Sla-via : Fiirth (eden najmočnc šili južnonem-ških klubov) 4 : 2 (1 : 2). Slavlja se je s tem revanežirala za lanski poraz, u ; 4. — Hamburg, 2X novembra. (Izv.) Re-vanžna tekma med prasko Sparto in Hamburger Sportvcreinom je prlncsla Praža-aom rezultat 3 : 2 (2 : l). — Cern, 23. novembra. (Izv.) V tekmi med rcpcnzcntancama liokindske in Svicar-ji so SvicarjI priborH rmaso. Rezultat 5:0. — Primorje : Jadran 3 : 3 (0 : 2). Rezultat, ki je nadvse čas ten za Jadrana in dokazuje, da se bo Jadran kmalu lahko po. vspel v prvi razredi MoŠtvi sta si bili približno popclnoma enaki, le v prvem polčasu ima Primorje svoj plus. Jadran le bil teh-nično in v skupni igri veliko beljši kot Primorje. Primorje pa Je bilo fizično v premo-či. kakor tuđi je bila večja njegova prodorna sila. V Jadranu je upajal napad, med-tem ko obramba na zadovrljcvala. V napadu i Je usrajal Rape, kl promišljeno razd^ljtije > žoko. Tuđi desna zveza 7rmcr ie bil na ! mcstu. V krilski vrsti Je bil srednji krilec VonČina najbolji. V Primorju je iicaial Du- | najčan Matejčck. Scdnik z. Kramaršič je so-dil relo rbjektlvm. Primorje z rezervo, ojačeno 5 3 ipralci pravepa moStva. — f1frl.?a rez. : IJuM. Aka^emTM 2:1.' r- UUJJa D, i Svoboda (Moste), i • <;• I Najnavejša peročila. Ohisk avstrijskega kanedarja v Beogradu. — Diriaj, 20 .nov. (Izv.) K?T or hitro ^prijme avstrijski parlament zakonski nacrt o gospodarski in finanv'r.i ob-rovi Avstrijc. ocpolujcta v pr\ili dneh -# mcscv'a dcjcmhra zvezni kancelar dr. Sc'pcl in zunarji miris ter dr. (irinber-^cr v HucimpcSto. Pozneje od?vitujcta ćr. Seipci in dr. Griinterser v Bcosrud. io potcvan.c «c ima zvršiti še pred za-KJ;uj!.om te sja fe;a. Namen putovanja Je :>Mci!ti z tosrad " o vlado sospadar-?! e Li c!ru-u posodfcc. t Cfvoritev criJenfrke rirovne — Tcrr! prisn'Ii scM.ai lord Curzrjn. miTiisjtrs!;j prcd«;cdT'ik Pnlnca-lć in mintstrski predsednik M'.i^olini. V Mussolinijjvcm scl-nv je bil ob 7.30 zititraj sestanek vj-eh tah zaveznišk^ državnikov. Scsfankti ft pricnst^n/?'l franeoska dr^gj-ita za cri;.Tts'"r> ^'rov-no konferenco Harrćre in B n ni-bard, ta'nik an^k-S'-cra z'^n^^tn mi-nistrstva T y r c I in ital"ancl;i po lanik v Parizu grof A vczznn o. S^stanek je tra;a! do 1. t^^c pop l]nc. M'.'^snlini se je iz avi! itn!:nn-kln novfnaricm 7.+-Io k'itko o uspehih doc^žen?j:a sporazuma. Med driiffimi je omenil, da ni bilo razmotrivano samo orijentsko vpraša-nje, marveč tuđi s: druj:a se daj snorna svetovna vpraSania. Glede Turčijc je dejal: »Hoćemo biti fasisto^sko ja^ri! ZaMevamo. da Turki izpolniujcjo dt^lii-čila sporazuma, sklenjcncsa v Mr.daniji. Treba pa je zavrniti vse preti^ane tur-5ke zahteve.« Ponoči ob pel 11. st se vsi trije državniki odpeliali v Lansanno. — Lnnsanra. 20. novembra. (Izv.) Ofi.ijelra otvoritev orijentske rrirovne konference je določera za dancs ob 5. pnpoldne. Konferenco otr*ori v imenu švicarske vlade pnsl. M^tta. Na k-^nfe-renci bo kratko govoril po cn delegat zastopanih držav. NOVI KALIF. — Carigrad, 19 .nov. (Izv.) Narodna skupiČIna v Ansjcri je izvolila prc-staionasJednika Abdul Medžlda za kalifa. Svečana prosiasitev se *zvrši jutrL Razgsvori m* demokrati in radik?!ei. — Beograd, 20. novembra. (Tzv.) V prcdsedsrvu vlade je bila vceraj dopoldne konferenca radikalnih ministrov s predsednikom Nikolo Pašićem. Ministri so iazmotrivali noiranjepolitijno situacijo. Za dancs bo rajbrže sklicana c^ja seja parlamcrtarr.c?:a radikalnega k!t:ba v svrho raz'asnitve politične situacije in da klub sklepa o akciji Hrvatskoga bloka, ftadikalci se zeto jeze na demokrate, ker na eni strani vodilo pocrnia-r.ja z radika!ci radi ohranitve sedanje koalicije oziroma naJaljncga delovnega programa, na drugi strani pa rtermkr;:t'e vodijo posvetovanja s Hrvatskim blokom. — Beograd, 20. novembra. (Izv.) Razgrovori detnokra^skib in radikalnih delegntov glede dolnvncga projrraim v narodni sknpšjini se Še vedno nadMiu-jcjo. Definitivno sporazum še ni sklonjen. Med delegati se rarmotrlva tuđi vprašanje eventualne rekonstrukcije kabineta. Glede ddovnesa programa je v bistvu in načelu dosezen nekak sporazum. Dctaili sporazuma ^2 nišo izdelanl. MILIJONSKE PONrV^PTlE ROMUNSl^E-GA GENERALA. — Rcr1!n, 19. novembra. (Tzv.) *!Tnfted Press« javlja iz nukareS'e: General Mar« t i n e a n u, komandant II. armndncca kora, je po: cveril 14 mi!i;onov romunskih le'ev. V to afero je z;ip:crcnili več us'cdnlli političnih nscb in r*L'irjcv. Afera vzbuja spbš-no senzacijo. Borzna poroči'a. — Zagreb. 20. nov. (Izv.) ZakPuček. Devize: Curih ll-4f), 11.50. Pjriz 4.275. 4..-2.S. Berlin S.S5, 1.05, Praga 198.50, 201.50. Trst 2.S3, 2.S7, Ncwycrk 61.—, 62.—, Budimpešta 2A5. 2.75. Valute: doiar 60.—, 61.—, lira 2.79, 2.33. — Curih, 2X septembra. (Tzv.) DnnaS-n;a prcdhorza: Zagreb 2.15, Bcr'in 0.0715, Dunaj 0.0073, Praga 17.2^ Budimpešta 0.225, Mihn 21.70, Pariz 37.70, Bukarešta 3.45, London 24.16, Ncwyork S.3y25f Soiija 3.S5. Foizvedbc. — Naldcna Je Mla v ncdcTIn zveScr (tlače - rrkavlra. Prbl ?;e jo na Sv. Petra ccs'.i št. 65. f. n-dstrr'p'e. Icvo. — Našle so se ni p' š;i nove otrrSke rokavice. Dt.be se nazaj v jpravnišivu »SIov. Nare da c. — l7rr"U fc fe m poi! nđ rTr'avCevo ccs*e do Napone tisVTnc srebrn dvo'nl zp^'ncj purrb, rbr^ h'cn z modrim ernni! - tra1 cm. PrS'cn na.'dtlcij naj ga vrne v upravi »Slov. Narctia«. ____________ <7rff'-fT' trrrffn'f;: RAS7O r//S7OS/PM^ Otf^t'Vftrm nrcihvk: Valentin &opitor% •5Tran 4 »SLOVENSKI NAROD« dne 19 novembra 1922. ?fev. 2 £<> Klaoir se ceno proda. Gosposka ulica 4—TI desno. 9971 Pohištoo na proda) v torek od 10.—12. Gledal«-ška ulica 2, priti. levo. S950 Kompletno spolno opravo maha gon I emitacija, prodam, za 20 000 kron. Vrratl: Viđmar, Radeckega c. 7. ]ta prodaj velfica Werthrim blagajna in kupT se pa mijlina. Vpra?a se pri Hinko Sevar, Ljubljana, Start trg 34. 995^ motorno kolo 3 HP, Švicarske znamke. Naslov pove uprava S!ov. Nar. 9973 Zenilna ponudba. Trlje inteligentni cospodje Iš'cjo znanja 1 enakimi gospodičnrrni v svrho že-nitve. Ponudbe pod .Trijc £972* na unr. Slov. Naroda. S972 prostori s koncesijo *T! vinska klet se išče v najem. Ponudbe rod „A. V. 9970" na upravo Slov. Naroda. 9970 lTliffllP ff V ililiPlil ILUiUu Ju I IlUJblU mesarija in gostilna na rrometnem kraju vmestu ali na deželi. Naslov rove uprava Slov. Naroda. 9S67 Zri natakarje sprejme v «lu?bo dvoma urrava v Beogradu. Mesečna plača 7 0 Din., prosto •tancvanie, hrana in cb'eka, Piošnje je vrožiH takoj na nislov: Slavko FlemHj, me.-tni Iržni nadzornik, Ljubljana. 9j66 Trfiousc u UuDllanl Z dobro Idočo trgovino na cnl najbolj prometni u'ic' želi dobiti posojHo v znecku 200.000 K od r^vatne osebe proti primernemu obrestovanj;i in od-plačevanju v mesečnih obrokih. Ponudbe pod »Tolno cdplačevanje" na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 2-1. flientarnn \n Komisij-sua turflKs u Ljo&lisni sprfjme provizijskegs potnf* Siska, Ka uš kova cesta, nov* hša. 9'jlB llfe¥ošetfl ki bi bila pri vo'jl posoditi na 8000 K ivesticiskcra posojPa svot> 63^0 K proti ods'uzitvi rosojenega kap;tv,a z de om. Porudbe pod .Osamljen 10011. na upravo Slov. Naroda. 10011 (keson in platovoz) se orevzamejo za stalno flH začasno po ugodni c-ni. Naslov pove uprava SI. Nar. 9896 ElsRtrolnštelater popolnoma samostojen, i« siikfllni P05nl& nad 35 let star, vešč otrutovsn'a s stroji visoke napetost, se spre'tieu ta-!.e patente. Vporaba izdr! lj»ne. Po nudbe pod .Piidnosi fcj953" na upravo Slov. Narodi. 9953 Prodam ali zamcn'am lepo enonadstropno hišo z vrtom v bH?ini ju!nega kolodvora Stanovanje tako; na razpjlago. Nas! \ v upravi Slov. Naroda. 9850 Zdravnik za notranje in otroške bokzm Dr. Ant. F'ecel] Ljubljana, Emonski cttta 20 Imn telefon U. 620 Olivno oiie P?rnitirrno či«to brez v»*ke primesi po-iilja rroti plačilu po po?tl ali 2e cinici v pločcvinast h posoJah Adam Pestorić, Ztle^nika (Boka Kotorska). 9848 Staranje ;Sčeta dva i«*konca brez otiok, sesiojcfe \z enc sobe in kuhinje, eventuano tuđi več e. »rrejmeta tuđi meblrn ano sobo po Tii^g Čndti z vrorabo kuhinje. Ponudbe na upravo Trgovskega lista, Ljub-l'ani, pod „Stanovanje. 9942 U M ffi Sli v Spod. SiSki, nasproi nove župne cerkvp, se radi pre>el.tve zc!o u^otino prodasta. V'cČ pri lastn kn \v. Freli'^, Vrhovčeva ulica 9 I. I^totam se pruda skoro nova železna ograja za balkon liifi" ?pccerijske stroke, pridna in pol'ern, se t.ikoj sprejms pri tvrditi Ivan Dečko, Celje. 9792 Jlaroka knjigama v Ijubijani prelerneva nlica stev. 7. * priporoč* "—■•— kancelijski, konceptu!, plsra-sld, ovttni inbarvani papir, Kasete s plsemrtlc; ptnrlriem. Crgovsice knjige * T»eh velikost h, 'rtane s eno ali a dvema kolonama, vezane v papir, plutno al: poiuanje. 09iemalne knjilicc p0 eS^CnIh Zaloga Solsklh zfzz\or. Zavitkc u nra&e v vseh Tcuko«tih. Polten \ilmt st »prejme v trgovino z mešanim blagom. Zghsti *e je v trgovini Linhar-iova ulica 4. 989/ iSlST v sredini mesta se proda. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 9j23 TišOTiir strino na razrobgo pri tvrdki H. Pe-trlčy Ljuhljann, Duiiajska ceta ' VKC, Mcdjimiirjc, Jugoslavija. Brzojavi. VAJDA, Cakcvec, telef. 59 svila, moda! na£!t, pređ-pasiilfel, 8poar.]a krila 96 zaižanib im\ pri L^tJ^'JAPCA, Mcstai trg 19. isjsrino ž cKsportefl paitjefle (il filiifsi! k\M Podružnica Kranl. 1 Ima veano na zalomi in dobavili veliko mnoŽ no po nain zji ceni: piošCnao, nkroglo, kvadratno in vnijano ?clez , *ruo pločevino. žicnikc, vodovodne ševi, j tračnice v stavbene svihe tft tračnice • za romske ž.lcznic<», dimne cei ter I lažno or d|e, cement, slroino cl;e( po- jljcdcl.ke in rarnr dru^c s'roje. 9fi99 1 — ____-—_____-■ ^^^^^^^^^^i^B^^B^-^^miHaaaaaaiaaHiiaaaaaBaiaaKau^MBBi^^ | VaitfiAa^ik *a *tp°Pel lJc I gSFI^đ lu.cm z najmodeu •» • ^•^•(3^^ ninii stroji in iz na> ioljšega materi.ila ter d»r av!jnra v vsak; množ ni po na ni?ji cm. I. Jugislov?nska ti/arnlca Baku!a jos. R. Puh, Ljubijans, za pronienr.dne in Sporine obleke v bogati izbiri \klm &h. tlčidUbnitj ttoi Ug 10 1 Za veltsem^nj pre-ozro do5rcio. sz pro !.i}i sedai po zni'in.h ccnaii fe; 64^J?flŽjž^-^1 U/ %J**&**> LJte Ua nfiJmodcrnejSih iazon v kasetah in brez la^et, Kina srebro. Ocradorf I vrsto In pravo srebro. jcs. jsuLOvm — cus&n trgovina z zlatni- o, srebrnino, z urami in Šivalnim: strtji v LjuDljan!, Me?tnl trg 13. ga Q He za-TTJd to urjodeo priliko, oglejta si iEfif3ž%!5 m cene« Proda'am po znztzo initanih lili flllfi § ccnaii vse vrste maauIaTiturno blag9f ■p II S III I čo-zlcr traja zalrga 1 ULuS 0 iuf-n Bos, UeKIdm W, SIšRl?. kakor ka:ii"if, kalijeva sol In toTnaia^s ž indro, Co« bavila ta^of v va~oz.vs\h Iralior tali v ma3]šili mao- ilcali najcenofo Sloir&faova u!ci 11. — Telci. 533. ZahtevaiSe z znamko in najffinejSe krem likerjg! I „A L K O", LJUBLJANA, KOLIZEJ. ___________________________________________________________________________________________________________________________I Jeftino partija žsllezsrshe ro&e iz Celiosio^^G! Polsk« iarat ptčlf kolica, boiačo, ovala svd{a na cijelo vagone franko fuijoslaveiiska granica čeboilovačka tvrdka ILKH SOOL9 veletrgovina metala i željezarske robe PRHHSi. EL, U Tiiail£l3 hm$ i. BRDjavI: Dkoo Praga. Tratite naiiettinl'e ponsdc! Lastnina ia tisk »Naroda« Uskarae«. Ka sklađ'šču nalazeći I 1 novi za trupce do 500 mm promjera I 1 novi za trupce do 610 mm prom;era I prvorazredni njemački proizvodi. I 1 malo rabljeni od 36 cola proizvod Kirchner, Leipzi*. 1 1 novi EorizGnt^inatcr za trupce do 1200 mm piOiiijera § uz veoma povoljne cene. I Gaieva ulica br. 59. I