Velja: zaceloleto4 krone (2 gld.) lisluaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za i n s e r a t e se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravnlštvo „Mira‘s v Celovcu. Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Leto XXII. V Celovcu, 16. aprila 1903. Štev. 16. Veliki ..enkrat eden44. „Kozarček al’ pa dva, to nam korajžo dà“, tako mnogokrat čuješ pijančke prepevati po krčmah. Res, dovoljeno je piti kozarec vina ali piva ; nedovoljeno, grešno je nezmerno uživanje alkoholičnih pijač. Žal, da se pijančevanje vedno bolj širi, in se ogromne svote izdajo za alkoholične pijače. V Belgiji pride na 6 milijonov prebivalcev 115.140 gostiln in žganjarij. Za opojne pijače se izda 125 milijonov kron. Vsako leto postane povprečno 25.000 ljudi žrtev pijančevanja. Dognali so, da v Bruseljskih bolnišnicah več kot 80 odstotkov umrlih so bili pijanci iz navade. Kardinal Maning govoril jel. 1879. na shodu v Midesborgu na Angleškem o nezmernem uživanju alkoholičnih pijač. V tem govoru je poudarjal, da se v Angliji vsako leto izda ogromna svota 3500 milijonov kron za opojne pijače, in da se vsako leto do 40.000 smrtnih slučajev dogodi vsled pijančevanja. V mali Švici v jednem samem letu zapijo 165 milijonov kron, petkrat toliko, kot znašajo izdatki za šole, šestkrat toliko, kolikor znašajo stroški za vojaštvo. Le tako imenovanega „zveznega žganja" so Švicarji 1. 1892. popili skoraj 20 milijonov litrov. V Švici je 25.000 krčem. Računajmo 3 milijone prebivalstva, pride na vsakih 120 ljudij gostilna. Ako odbijemo žene in otroke, mora vsakih 30 mož vzdrževati edno krčmo. — Na vsakih 30 mož pride edna krčma. Ali bi za pijačo ne zadostovalo 60 milijonov kron? S pijačo prihranjenimi 100 milijoni pa bi mogli plačati kruh za celo Švico in še obresti od nad 2100 milijonov kron. V Nemčiji popijejo vsako leto okoli 700 milijonov litrov žganja, nad 5000 milijonov litrov piva in nad 30 milijonov litrov vina. Ako vse to jednako-mero razdelimo na može, žene in otroke, mlade in stare, pride na vsakega človeka 13 in pol litrov žganja, 107 in pol litrov pive in 64 in pol litrov vina. Ako pijače na glavo zaračunimo z 50 kronami, zapravi družina, broječa 5 oseb, 250 kron na leto in cela Nemčija potrosi 2500 milijonov kron za opojne pijače. In v Avstriji? Povedali smo že v zadnji številki, da se je v celi Avstriji 1. 1900 izpilo opojnih pijač za 1600 milijonov kron. V enem samem industrijskem okraju je potrosilo 25.000 prebivalcev Marija — rešiteljica. Bilo je leta 1858. V papeževi palači v Vatikanu v Rimu se je vršila mala domača slavnost. Dvorana Brezmadežnega spočetja je bila ravno do-slikana in sveti Oče, Pij IX., je prvič stopil vanjo, da si ogleda podobe. Veselega obraza je prekorakal Pij dvorano, vse natančno opazujoč. Na eni stranski steni ob levi je v velikem naslikano posvetovanje o verski resnici Brezmadežnega Spočetja. Na nasprotni steni je ovekovečen oni trenotek, ko je Pij IX. 9. decembra 1. 1854. po razglašanju verske resnice o Brezmadežnem Spočetju v sv. Petra cerkvi kronal Marijin kip. Na tretji steni, kjer so okna, in pa na krasnem stropu so razvrščene pred-podobe brezmadežne device. Četrta in glavna stena pa nosi velikansko podobo, ki kaže poglavarja svete cerkve, slovesno razglasujočega versko resnico Brezmadežnega Spočetja. Pod baldahinom pred prestolom stoji papež Pij v pontifikalni obleki in s poveličanim obrazom razglaša dogmo (versko resnico), da je bila Marija vselej brez izvirnega greha. Na desni in levi po stopnicah prestolovih so kardinali, škofje, dvorniki, zastopniki rimskega ljudstva; in slednjič so na desnici, prav v osredju, glavni učenjaki, ki so se v dokazovanju in razgla-šenju dogme najbolj odlikovali. Pij se je dolgo mudil pri veliki sliki. Svojo podobo je pogledal mimogrede; dolgo pa je opazovalo njegovo bistro oko skupino učenjakov. dva milijona kron za opojne pijače. Avstrija v obče, pa tudi posamezne kronovine v tem pogledu prav nič ne zaostajajo za drugimi državami in deželami. Še nekaj druzega hočemo povedati. Vsakdo naj si sam sestavi račun. Vsak kmet, kmečki sin, obrtnik, delavec vzemi polo papirja. Na to polo zapiši si vsako nedeljo, praznik, semanji dan, sploh vsaki dan, ko greš v krčmo. Za vsakikrat zapiši si natanjčno svòto, katero si ta dan krčmarju čez potrebo plačal, hočemo reči, koliko si čez potrebo popil. Nihče ne bode zameril kmetu ali obrtniku, ako po trudu in delu celega tedna se v nedeljo nekoliko razvedri ter si privošči kozarec vina. V račun zabeležite le to, kar ste popolnoma brez potrebe zapili na vinu ali žganju, kar ste čez mero zapili. Vzemimo da kdo zapije in zakadi le 2 kroni na nedeljo in praznik. V letu je 52 nedelj in 16 do 20 praznikov. Celoletni račun torej znese 140 kron na leto. Sedaj pa preračuni, koliko znese to v 10, koliko v 20 letih. Da, predragi! to je veliki „enkrat eden", katerega si dobro zapomni, da bodeš znal računati! Kotiček za nemčurje, itd. ^Resnicoljubnost" liberalnih listov se je pokazala že nebrojuokrat v pravi luči. Med te liste spada zlasti tudi lutrovska „Bauernzeitung“. V zadnji številki je mor ja prinesti kar dva popravka na enkrat: od g. župnika Svatona na Strmcu in g. provizorja Kaplana na Visoki Bistrici. Seveda dela kisel obraz in pristavlja popravkom svoje neslane opazke, a popravka kažeta, da se je „Bauern-zeitung" pač zopet enkrat — zlagala! „Freie Stimmen" so postale zadnji čas — ne smejite se, na Koroškem je vse mogoče! — menda pravi uradni list. O odstopu bivšega deželnega predsednika pl. Fraydenegga so vedele že vse mogoče poročati, ko je „Celovčanka“ še molčala kot grob. Že v sredo 8. t. m. je vedel Dobernikov list poročati, da je okrajni komisar vit. Jessernigg odlikovan z zlatim zaslužnim križcem, dočim je nCelovčanka" prinesla to novico še-le v petek 10. aprila zvečer kot brzojavno poročilo z Dunaja, Vidi se torej, da vladni krogi o svojih ukrepih obveščajo „0, Perrone, pobožni Perrone" —je rekel — „in tu spredaj Passaglia!" Bilo je tako. Slikar Podesti je prav v ospredje postavil podobo jezuita Passaglia. V črno obleko slikovito ogrnjen, desnico ob bradi, glavo malo naprej nagnjeno, oko premišljajoče povešeno, stoji tu v veličini, ki človeka navdaja s spoštovanjem. Levica pa drži knjigo — to je učeno delo o verski resnici Brezmadežnega Spočetja, ki dogmo v globoki temeljivosti osvetljuje. Pij je pohvalil slikarja, ker je vrlo pogodil podobo velikega učenjaka v službi Marijini. „Mislil sem si ga — odgovori hvale veseli Podesti — kot mogočen steber, na katerega se dogma opira." „ Dogma ali verska resnica se pa že ne opira ne na Passaglia in ne na Pija", ga je zavrnil papež ognjevito, dogma se naslanja samo na resnico. „Mi ljudje smo vsi slabi in izpremenljivi. Pa storili ste čisto prav, da ste dali Passagliju ta prostor ; on zasluži to, ker je v svoji izredni zmožnosti veliko storili za čast Marijino." Pij je odkorakal dalje. Slikar Podesti je šepetaje nekomu rekel: „Kaj neki je hotel sv. oče reči z besedami: mi smo izpremenljivi? Pij pač ne bo mislil, da bi Passaglia kdaj ne bil več to kar je?“ Potem je šel tiho za sv. Očetom. Ljudje so slabi in omahljivi — to je izkušal Pij IX. prav v onih dneh. Napoleon HI. si je nadel naslov „varuh svete stolice" in zajedno se je poganjal s sardinskim kraljem, kako bi se ugrabila papeževa država in zedinila vsa Italija. Naslednje leto je izbruhnila vojska in prekucija. Pij je videl najprej g. Dobernika. Tudi znamenje, kdo pravzaprav vlada na Koroškem! „Sudwacht“, tako se imenuje mladeniška zveza („Jugendbund“), ki ima namen delati za »pristno nemštvo" v Celovcu. Dobro došel pa jim je vsak Slovenec, ki je toliko neznačajen, da zataji svojo narodnost in se sramuje svoje matere. Zadnji čas pa v tej zvezi nekaj vré. Profesor Angerer, ki je bil doslej menda duša „Sudwachte“, je iz odbora izstopil in izjavil, da ne sprejme več izvolitve. Za načelnika je izvoljen profesor Pohl, ki je že šel „proč od Rima". Največjo oporo ima to društvo v deželnih uradnikih. Judeževi groši. „Sudmarka" je dala od 17. marca do 4. aprila za Koroško sledeče podpore: Nekemu učitelju 46 K (še vedno neJmenu-jejo imen!); nemčurski posojilnici y Smerčah;190, kron ; nemčurski posojilnici v Spodnjem Dravogradu: 150 K; nekemu obrtniku 600 K. — So že prave;, tiste posojilnice, ki potrebujejo beraških podpor .od „Sudmarke“ ! —Novo, podružnico snujejo, v Št. Lenartu v labudski. .dolini. . ■ „HribernikOiv Kori", slavni mož, ki je že tolikokrat pomagal »Mir“-ove predale polniti, se zopet mudi na svojem domu v Št. Jakobu v Rožu. „Ljubo doma, kdor ga ima", si misli g. Kori in zato rad pohiti v Št. Jakob, in nad vse rad tam napravi kako zgago. A ne, da bi nam morda svoj prihod v prijazni Št. Jakob vedno naznanjal ! Ni treba ! Kedar vidimo v nemčurskih listih kak prav neumen dopis iz Št. Jakoba, zlasti še, če piše kaj o ondotni slovenski šoli, vemo takoj : Hribernikov Kori je zopet pod domačo streho. Tak dopis je tudi v celovškem vsenemškem listu od dne 10. t. m. — v dokaz, da je g. Kori že prišel na „žegnano“ domov. Sevé se zopet zaganja v Št. Jakobsko šolo, kar je dokaz, da je šola dobra! Več mu bodo gotovo odgovorili iz Št. Jakoba. Dopisi. Beljak. Vsenemški „Kàrntner Wochenblatt" vlači beljaške Slovence zopet v javnost ter jih imenuje „fanatische slovenische Gesellschaft". Slovence imenujejo zaradi tega »fanatične", ker se upajo imenovati Slovence in se ne klanjajo beljaškim nemškim fanatikom, in ker se upajo včasih tudi še kako domačo slovensko zapeti. Nekateri i kako so tisoči od svojih pravih gospodarjev odpadali k puntarjem in prekucuhom. V lastni državi so se pojavili očitni izdajalci, ki so se vsak dan množili. Naj silovitejši sovražniki so se Piju izkazali oni, ki so največ prejeli od njega. Zelo težko so presunjale Pijevo srce žalostne vesti slednjega dné; vendar je prenašal vse prav udano. Nekega dné ga je pa zmagalo; predložili so mu novo knjigo; ob tej priliki so mu omahnile sklenjene roke. Dolgo je molčal ; solza se mu je zalesketala v očesu, ko se je ozrl na krasno belo marmornato soho Brezmadežne, ki je stala na pisalni mizi. »Res mi vsi smo izpremenljivi — je vzdihnil — nihče umrljivih ni zanesljiv, samo milost božja in tvoja priprošnja, o Devica, nas krepita in varujeta padca." Passaglia, jezuit in goreči zagovornik verske resnice o Brezmadežnem Špočetju, nedosežni učenjak v bogoslovskem znanju, ta je — odpadel, prestopil k sovražniku. Spisal je knjigo in se v njej očitno odpovedal sveti stolici in pridružil izdajalskim upornikom. Sveti Oče je naročil, naj se postopa proti njemu ljubeznivo in prizanesljivo. Passaglia je ostal trdovraten. Spis za spisom je izdajal zoper papeža. Redovni bratje so morali odsloviti tovariša, ki jim je bil nekdaj v ponos. Pa ti so se še lahko tolažili z drugimi učenimi in nadarjenimi možmi, ki jih je red v precejšnji obilici imel. Pa ubogi ljudje, ki jih je Passaglia zmešal! .... Dve leti na to je Passaglia zbežal iz Rima ; voditelji revolucije in prostozidarji so mu ponudili službo v Turinu in Passaglia jo je sprejel. Izdajal Ysenemci pa niso samo fanatični, ampak tudi nesramno lažnjivi. Akoravno se je že javno povedalo, da je odpovedal gostilničar pri hotelu „Meran“ Slovencem sobo le na najhujši pritisk od strani nekaterih Nemcev, se vendar drznejo še enkrat javno pisati, da je spoznal potrebno, odpovedati Slovencem sobo gostilničar sam. Mi vam pa povemo, da je šel gostilničar tisti večer od same jeze vsled surovosti svojih gostov-hajlovcev sploh naprej in je sam še tisti večer v kavarni izjavil, kako surovi so ti ljudje, in da njega zmirjajo, kakor kakega pobalina. 100 kron tistemu, ki dokaže, da je gostilničar bdtel „Merana“ sam spoznal potrebno, Slovencem odpovedati sobo. On sam je nasprotno izjavil, da ne uvidi, zakaj da bi se ne smeli zbirati Slovenci v čisto posebni, stranski sobi in se pogovarjati v svojem maternem, slovenskem jeziku, in peti slovenske pesmi. Lažnjivi dopisnik na dan! Nesramno je dalje, Slovence imenovati „larmende Gaste“ (upijoče goste). Da smo peli slovenske pesmi, to imenujejo upitje. Res pa so upili tisti večer nemški gostje, ne pa Slovenci. BDragi“ vi Beljačani, glejte pa, da kmalu pustite nas pri miru, drugače bomo Vam eno „zagodli“, ki je nikdar ne bodete spravili iz spomina. Zakaj je Prettenhofer prestavil članek „Mira“, mi dobro umemo, in spoznamo, da on še jasno gleda in misli. Nasprotno imajo nekateri fanatični Nemci že precej možgane prismojene. To priča najbolj njih grožnja v ravno isti številki inserentom v „Karntner Nach-riehten“, da bodo označili vse tiste v vseh nemških listih in jih tako nekako pokončali. „Saprabolt“ ti, ali so to mogočni — revčki! Veselo vest poročajo pa „Neue Nachrichten“, da je namreč za beljaške Slovence že priskrbljen prostor v hiši, ki jo je kupil trgovec g. Schuster. Žal, da od Slovencem namenjenega prostora mi nič ne vemo. Ta raca je pa imenitna! Morda se počasi vendar kaj skuha, ako že Nemci za Slovence tako skrbijo. Gozdanje. (Izobraževalnega društva) pravila je potrdila deželna vlada. Samo to je še pristavila, da moramo vsakokrat naznaniti, če hočemo slovesno se posluževati društvene zastave. Občni zbor, na katerem se bo volil predsednik in odbor, bo tretjo nedeljo po veliki noči. Prišli bodo tudi tuji govorniki. Somišljeniki, in vi vrli sosedje iz Jezerc, Šentjurja in iz Šmartna, prihitite nam na pomoč! Gozdanje. (Volitve brez konca in kraja.) V jeseni smo volili enkrat v tretji kuriji, dvakrat v četrti. Dné 29. sušca smo volili odbor za novoustanovljeno kmetijsko družbo. Kmalu se bo volilo za požarno brambo, potem za izobraževalno društvo in Bog vé za kaj bomo še. Sevé, izven izobraževalnega društva imajo povsod nasprotniki večino in surovo, brezobzirno oblast. Volili so Gozdanj-čani že na vse kraje; volili so Slovence, nemške katoličane, načine, hajlovce, protestante, liberalce, a največjega kozla so ustrelili dné 29. sušca, ko so volili za zapisnikarja in tajnika kmetijske družbe edinega trdega Nemca na Gozdanjah. S tem so si sami zavezali svoje jezike; kajti če bo kdo pri družbi izrazil svoje domače kmetijske potrebe po domače, še v zapisnik priti ne morejo. Saj jih tajnik ne more in ne zna prestaviti v nemški jezik. Kmetje, poiščite si tajnika, ki bo bolj prebrisane glave, to se pravi, ki bo znal vsaj toliko kakor vi, je časnik zoper papeža. Tri, štiri, pet let je preteklo: Passaglia je ostal, kar je postal: odpadnik, ki je bil izobčen iz cerkve. Kar pride nekega dné slikar Podesti in zaprosi vstopa k svetemu Očetu. ,,Sveti Oče“, tako je začel, „jaz imam marsikaj priznati in prositi." Nato je pripovedoval, kako neumljive so se mu zdele besede, ki jih je Pij izgovoril 1. 1858. ob novi podobi v dvorani Brezmadežne. „Zdaj se je zgodilo, kar takrat nisem mogel verjeti: Passaglia se je izkazal slabega, izpre-menljivega, izdajalskega." nAli naj ti zdaj pokoro naložim, ker si takrat dvomil?" je vprašal Pij s prijaznim nasmehom. „Le, sveti Oče", odgovori slikar, „prosim, le naložite mi jo. V imenu prijateljev svete stolice prosim, da mi naložite to-le pokoro: Passagfijevo podobo v dvorani Brezmadežne naj odstranim in naslikam na njeno mesto kakega drugega zaslužnega moža. Passaglia ne zasluži več, da bi bil v taki častiti družbi." „In če bi se sčasoma izkazal njegov naslednik na podobi tudi slabega — kaj potem?" je vprašal papež Pij. „Ne“, pravi papež resno „podoba ostane, ka-koršna je. Zasluge, zavoljo katerih je Passaglia naslikan, obstoje še zdaj; te zasluge bodo zopet oživele in mu pridejo za večnost v račun, če se spokori. Celo vrsto let je deloval v čast blaženi Devici; zato zaupam, da ni za vselej izgubljen. Marija mu bo pomagala, da se zopet povrne k materi cerkvi, ki jo je zapustil. Nikogar ne smemo pogubljati, dokler še živi. Ce se bo pa milosti pro-tivil in bo umrl nespokorjen, no potem — gospod namreč oba deželna jezika. Saj je še več zmožnih na Gozdanjah, ki bodo znali voditi važni tajniški posel kmetijske družbe v nemškem jeziku. Gozdanje. (Požarna bramba.) Sedaj pa so Gozdanje vsaj enkrat čisto potegnjene iz mračnjaštva, nazadnjaštva, .... ker požarno brambo bomo tudi dobili. Pomen požarne brambe ni treba poudarjati. Vsak vé, kakšne koristi je v — Bog ne daj — sili. Draga pa je draga, in kmet bo moral precej plačevati, zatorej ima pravico zahtevati, da se njegov denar porabi — le pravi namen požarne brambe, ter da se pri njej ne negujejo nekake čudne in „mokre“ šege in razvade, katere opažamo tu in tam. Čudno pa se nam zdi, zakaj se ravno učitelj g. Šistl, ki nima ne svoje lastne hiše ne skednja, tako ogreva za požarno brambo, ter vabi k njej le » svoje" .... Podrožčica. (Razno.) Po zadnjem plačilnem dnevu je zopet bil tepež. Nekega 22 letnega delavca iz Južnih Tirolov so pahnili v pljuča. Obležal je mrtev. Storilec je zbežal. — Tukajšnja tobačna prodajalna se odda z dném 1. junija. Ponudbe je vložiti do dné 6. maja pri finančnem ravnateljstvu v Celovcu. — Predor (tunel) je dosegel dné 4. t. m. dolgost 1505 metrov. Slovenji Plajberg. („Štajere.") Kaj ni na svetu vse mogoče! Naši nemškutarji, ki pri vsaki priložnosti upijejo „hajl“, nemško pa nič ne znajo, so si naročili nemčurski list „Štajerc“, iz katerega se bodo učili modrost in oliko, posebne vrste, katere je vse polno v tem listu. O novem letu je začel zahajati v nekaterih iztisih tudi v naš kraj. Neki kmet je sam rekel, da ga sam ni naročil in ne vé, kdo je njegov naslov naznanil ; kdor misliti hoče, si lahko misli, kdo pri nas na Koroškem najbolj deluje za tisto stran, kamor spada „Štajerc". Malo se res sramujejo naši nemčurčki tega lista, toliko poguma pa vendar nimajo, da bi ga poslali nazaj. Kaj bi rekli potem njih kolovodje? Pokrče. (Odhod.) Naš vpokojeni g. nadučitelj Šimen P er n è se je minuli teden od nas poslovil ter preselil v Škofji dvor. Pretekli mesec je minulo 40 let njegovega učiteljevanja, od katerih je pri nas deloval 33 let, gotovo število, ki jasno kaže, da je bil tu zelo zadovoljen in priljubljen. Dve tretjini zdaj živečih občanov se ima njemu zahvaliti za prvotne nauke, in mnogokateri je v poznejšem življenju si iskal njegov svet. G. Perne si je pridobil v svojem dolgoletnem službovanju vsestranske skušnje, ter vedno bil pripravljen pomagati. Sovražil je napuh ter znal z vsakterim jako prijazno občevati, tako, da smo ga v družbi le „gospod Šiman* imenovali in kdo je, da ne bi bil vesel, kedar je včasih zapel tisto svojo pesmico od „boštjanove cerkvice". Zato pa tudi vsi iz srca želimo, da bi mu Bog za njegov trud in požrtvovalnost dal v zdravju prav mnogo let uživati dobro zasluženo pokojnino! Na zdar „g. Šiman"! Več kmetov. Tinje. (Utonil. — Velika noč.) Po noči 10. aprila je v Rakolah, občina Važenberg, utonil 74 letni Jan. Petauer p. d. stari Drajar. Zjutraj so ga našli v plitvi mlaki na dvorišču že mrtvega. Obličje je bilo v vodi, truplo na suhem. Kako je našel tako nesrečno smrt, se ne vé. — Imeli smo torej „belo“ veliko noč z viharji in precejšnjim snegom. Vkljub slabemu vremenu je bilo veliko Podesti, koliko apostolov pa je naslikanih na podobah zadnje večerje?" „Vseh dvanajst, sveti Oče — zdaj urnem, klanjam se vaši modrosti", je rekel mojster. In podoba je ostala neizpremenjena. Passaglia se vidi še danes na nji, kakor leta 1858. Podoba neizpremenjena, kaj pa Passaglia sam ? Zgodilo se je tako, kakor je Pij zaupal: Passaglia se je popolnoma izpreobrnil. Popravil je pohujšanje, kolikor se je dalo popraviti. Prosil je odpuščanja pri sveti stolici že 1. 1882. Zadnji dan v življenju je podpisal sledečo izjavo: „Jaz, Karol Passaglia, mašnik, pred prejemom svetih zakramentov izjavljam, da bi se dobro pripravil na smrt, da iz celega srca obsojam vse, kar cerkev na meni obsoja. Turin, S. marca 1. 1887." Ko so mu dali pred sv. obhajilom štolo, je vzdihnil: „0h, ali sem vreden, da še slednjič sprejmem to duhovsko oblačilo?" Po sv. obhajilu je še celo uro molil. Pokazal je, da tudi smrt rad sprejme v pokoro. Gin-Ijivo je klical na pomoč brezmadežno Devico in srečno je zvojskoval zadnji boj. Marija mu je bila rešiteljica. _______ Smešmičar. * Ali Heil! Nek kolesar je videl drugega kolesarja, ki je bil ves blaten, ter ga vpraša: „Kaj se ti je pa prigodilo, da si tako blaten; ali si se po cesti valjal?" — Drugi kolesar: „0 ne, skozi Beljak sem se peljal!" * Vzrok pijančevanja. Župnik: „Matija, že zopet si pijan! Ali ne moreš vode piti, kedar si žejen!" — Pijanček: „Voda ni zame, voda ugasi žejo." soboto zvečer videti daleč na okrog obilo sprevodov z gorečimi bakljami. Posebno v Lesinjah je bila zbrana velika množica, istotako pri Št. Vidu, Ja-dovicah itd. Lep velikonočni običaj ! Dogodki v Macedoniji. Napad na ruskega konzula Ščerbino v Mitroviči, kjer je bil smrtno ranjen, razburil je jako duhove v Rusiji. Vse rusko časopisje je mnenja, da mora Rusija odločno zahtevati zadoščenja. Car je brzojavnim potom izrazil svojo zahvalo ranjenemu konzulu Ščerbini za njegovo požrtvovalno službovanje, želeč mu, da bi kmalu ozdravel. Turški vojak Ibrahim, ki je napadel in ranil ruskega konzula, bil je obsojen od vojnega sodišča na 15 let k prisilnemu delu. Ni se moglo natančno določiti število ranjenih in mrtvih Albancev pri naskoku na Mitroviče, ker so jih tovariši mnogo s seboj odnesli. Našlo se je na bojnem polju le še 62 trupel, katere so pokopali. — V kosovskem vilajetu je začelo jako vreti. Mitroviča je obkoljena od 4000 Arnavtov. V bližini Prištine jih je 2000. Kakih 1500 Arnavtov pa se nahaja v Vučjem Trnu in žugajo uničiti železnico. Arnavti ne le samo da se nič ne zmenijo za napad na ruskega konzula, marveč oni zahtevajo z vso odločnostjo, da se ruski konzulat v Mitroviči odpravi. Blizu Vučjega Trna zažgali so Arnavti dve vasi, dve srbski šoli in jedno cerkev. Turško vojaštvo pa je prešibko, da bi zamoglo ovirati Arnavte pri tem počenjanju in je vsled tega zavladala po celem kosovskem okraju prava pravcata anarhija. Kristijane, ki so bili poklicani v orožništvo, so že odpustili. Ko je trčila blizu vasi Gilane orožniška patrulja, obstoječa iz dveh krščanskih orožnikov in jeduega turškega častnika, skupaj z neko arnavtsko četo, so Arnavti orožnika slekli do nagega ter ju poslali naga v Gilane. V znamenje protestiranja proti reformam, so turške cerkve zaprte. Vojaškima poveljnikoma v Mitroviči, Semzi paši in Cedal paši, grozé Arnavti s smrtjo, ako ne zapustita svojih mest v osmih dneh. Vasi Arabovec in Velike Hoje so Arnavti zažgali, ter jim niso hoteli izročiti tamošnji kristijani vsega živega. Zatrjuje se, da so macedonski ustaši dobili dinamit, s katerim so razdjali železniške mostove med Sofijo in Carigradom iz Bolgarije. Streljivo in puške pa so jim došle iz Švice. Pri bojih okrog Ohride je bilo 30 turških vojakov ubitih. Koliko ranjencev imajo Bolgari, ni znano. Med bolgarskimi mrtveci je tudi znani ustaški četovodja Davidov. — Konzul Ščerbina je med tem že umrl. Na Koroškem. Novi deželni predsednik Rob. pl. Hein je nastopil svoje mesto v sredo dné 15. aprila. V četrtek otvori deželni zbor. Koroški deželni zbor ima prvo sejo po novih volitvah, ki so se vršile že minuli november, v četrtek dné 16. aprila. Ob 9. uri bo pri sv. Duhu sv. maša, ob 10. uri se prične seja. Na dnevnem redu je: predlog deželnega odbora o steno-grafičnih zapisnikih, poročilo o zadnjih volitvah, obljuba poslancev, predlog o odsekih. Dalje več predlogov o pobiranju davkov in doklad, o gospodinjski šoli in volitev odsekov. Kmetijska družba. Za predsednika je bil zopet izvoljen poslanec Anton Čare, za podpredsednika A. Supersberg v Saksenburgu in dr. M. Spitzer v Glodnici. — Kmetijsko šolo je letos zvršilo 20 učencev. Sklep je bil dné 4. aprila. Prvi letnik je obiskovalo 25 učencev. Duhovske zadeve. Razpisana je do dné 10. maja predmestna župnija sv. Lovrenca v Celovcu. Osebne novice. C. kr. okrajni komisar pri deželni vladi v Celovcu, dr. Herm. vit. Jessernigg, je bil od cesarja odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono. — Vpokojeni nadučitelj v Pokrčah, g. Šimen P er né, je dobil srebrni zaslužni križec s krono. Tigri strgali so minuli mesec v Indiji kapucinskega patra Kosma Glader-ja, rodom Korošca iz Cvikenberga, ko se je podal na misijonsko postajo Katrun. Našli so samo nekaj ostankov. Glader se je podal v Indijo 1. 1893. Velik požar je nastal dné 2. t. m. po noči v Št. Lovrencu nad Šmohorom. Šesterim posestnikom so do tal pogorele hiše in gospodarska poslopja. Zgorelo je tudi mnogo oprave, krme itd. Škode je nad 45.000 K, zavarovani so bili za okrog 22.000 K. Kako je požar nastal, se še ne vé ; bržkone vsled neprevidnosti. Spriden fant. Občinski odbor v Št. Vidu ob Glini se je v svoji zadnji seji razgovarjal o 12 letnem šolarju Vinku Gibus-u, ki je vkljub svoji mladosti izvršil več roparskih napadov in tatvin in si napravil načrt za neki umor. Sklenilo se je, njegovega očeta izgnati iz občine. Zbolel je precej hudo č. g. Fr. Ks. Meško, župnik v Št. Danijelu nad Pliberkom, in se podal v bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vid. Celovške novice. V Celovcu je vkup 178 gostiln, kavarn itd. — Starčki, katerim je mil. g. knezoškof dr. Kahn v stolnici na veliki četrtek umival noge, štejejo vkup 959 let. Najstarejši ima 87, najmlajši 72 let. — Nov otroški vrtec so otvo-rile ss. uršulinke v Celovcu dné 15. aprila. — Na c. kr. učiteljišču v Celovcu je za prihodnje šolsko leto razpisano mesto vadničnega pcdučitelja. Prosilci, ki znajo slovensko, imajo prednost. — Za žensko učiteljišče, ki se otvori s prihodnjim šolskim letom, je razpisano mesto glavnega učitelja, oziroma učiteljice za nemščino, zemljepisje iu zgodovino. Prošnji za obe službi je vložiti do 5. junija t. 1. — V Št. Kupertu pod Celovcem živi gospa Marija Skudnig, stara 102 leti in 3 mesece. Starka je prav zdrava in krepka. — Velikonočni pondeljek je bila tu prva starokatoliška božja služba in sicer v — lutrovski cerkvi. Imel jo je znani Ferk, ki je svojčas pobegnil od Frančiškanov. Zvečer so agitirali starokatoličani in luteranci v lepi slogi za „Proč od Rima“ ! — Dopolnilne volitve za celovški mestui zbor bodo dné 27. in 29. aprila ter dné 2. maja. Drobiž. Cesar je podaril za novo katoliško sirotišnico v Trebnju pri Beljaku 5000 kron. — Novo kopel, čisto na novo in udobno uravnano, otvorijo začetkom junija v Lužnici v Kanalski dolini. Kopel bo gotovo prinašala korist vsej dolini. — Pri Št. Vidu ob Glini so dné 5. t. m. razstrelili skalo v kamenolomu mojstra della Schiava. Za strel so porabili 5600 kil smodnika in 170 kil dinamita. Navzočih je bilo zelo veliko ljudij : za red so skrbeli orožniki. Strel so vžgali električnim potom in zdelo se je, da se vzdiguje cela gora. Dobilo se je zelo veliko kamenja. P© siov@xksk.ijh. deželah. Dvajsetletnico praznuje tekoči mesec „Zveza slovenskih posojilnic v Celju“. Kranjski učitelji, brez razločka stranke, so imeli dné 8. aprila v Ljubljani velik shod, na katerem so zahtevali, da se uredi in zboljša stanje učiteljev. Navzočih je bilo nad 500 učiteljev in učiteljic, več deželnih poslancev itd. Dotične resolucije so se sprejele soglasno. Slovenska jJIatica. Knjige za leto 1902. izidejo koncem tega meseca. Društveniki dobe po šest knjig, in sicer: Zbornik, Letopis za 1. 1902., Vojvodina Kranjska 2. snopič, Zabavne knjižice 14. in 15. zvezek in Knezove knjižnice 9. zvezek. — Določil se je tudi knjižni program za leto 1903. tako-le: Zbornik, Letopis za 1. 1903, Slovenske narodne pesmi 7. snopič, Slovenska bibliografija, Zabavne knjižice 16. in Knezove knjižnice 10. zv. »Slovenska Matica" se udeleži vseslovanske razstave v Petrogradu. Nove knjige. ^Slovanska krščansko - soci-jalna zveza41 v Ljubljani, ki je izdala že znamenito delo dr. Krek-ovo: „Soeijalizem“, izdaja tudi svojo posebno, jako važno in dobro knjižnico. Lani je izšel I. letnik, obsegajoč 8 snopičev, oziroma 3 zvezke. V 1. razlaga dr. V. Schweitzer natančno naš društveni in shodni zakon. 2. zvezek ima natančno poročilo o I. shodu katoliških slov. nepolitiških društev. Tretji zvezek poroča o po-četku protialkoholnega gibanja na Slovenskem. — Letošnjega II. letnika so izšli doslej 3 snopiči, ki objavljajo „Obrtni red“, sestavil Anton Kralj. Ko bo končan ta spis, pride na vrsto »Né.rodna ekonomija", katero pripravlja dr. J. E. Krek. Že imena kažejo, kako važni so ti spisi. Zato jih toplo priporočamo v prav obilno naročbo. „Knjiž-nice“ izide letos 12 snopičev. Celotna naročnina iznaša samo 3 K. 60 vin. — Založna knjigarna Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani izdaja zdaj, kakor že omenjeno, slovenski prevod znamenitega romana „Pan Volodijevski" („Mali vitez"), ki ga je poljski spisal vsemu svetu znani pisatelj Sien-kiewicz. Koman izhaja v sešitkih po 40 vinarjev. Doslej je izšlo 7 sešitkov. — Založnik L. Schwentner vLjubljani je izdal: »Človek in pol.“ Koman. Spisal Ivo Šorli. Železniški uradnik — frančiškan. V frančiškanski red je vstopil gospod Josip Kolaček, doma iz Šiške, dosedaj uradnik na južnem kolodvoru v Ljubljani. Pred kakimi šestimi tedni mu je umrla žena in on je iz žalosti šel v samostan. Vstopil je v novicijat v frančiškanski samostan v Brežicah. Po 22 letih prišel zločin na dan. V Krškem so zaprli posestnike L Babiča, Fr. Žiberta in L Kerčov-a, fare leskovške, ker so na sumu, da so v noči dné 3. decembra 1880, torej pred 22 leti, umorili in oropali^ iz sejma idoča kmeta Janeza Račiča in Jerneja Žiberta, iz Skopic. Nemški listi za vsak zločin, ki se zgodi na Slovenskem, razkriče Slovence kot nàrod barbarov in vendar imajo njihova sodišča opraviti s še bolj kričečimi zadevami. Te dni sta se morala pred sodiščem v Ljubnem na Štajerskem zagovarjati posestnik Simon Habertheuer in njegov sin Janez. Svojega 16 letnega hlapca sta nekega dné prijela, ga vrgla na tla in ko je Simon Habertheuer s silo odprl na tleh ležečemu hlapcu usta, opravil je Janez Habertheuer v hlapčeva usta svojo potrebo. Tako poroča „Sudsteierische Presse" kot odgovor „Marburger Zeitung“-i, ki ne neha kričati o slovenskih surovežih. Simon in Janez Habertheuer sta bila obsojena vsak na 8 mesecev ječe. Nemci v Trstu si nameravajo zgraditi svoj »Deutsches Haus“. Oklic, v katerem vabijo tržaški Nemci svoje brate, da jim pomorejo z doneski k zgradbi zadnjega stebra onega zloglasnega mosta od Balta do Adrije, pravi, da ima zgradba namen ohraniti in krepiti nemštvo ob Adriji, gojiti nemško umetnost in vedo, dobrosrčnost in gostoljubnost. Značilno je, da so v odboru večinoma sami državni uradniki, profesorji itd. Prav kakor pri nas. P. Hartman In njegov oratorij „Sv. Fran-čišck“. V novejšem času sta se prikazali dve svetli zvezdi na glasbenem polju: P erosi in P. Hartman, ki se odlikujeta z izbornimi skladbami, zlasti s takozvanimi oratoriji. Prvi je zložil že več oratorijev in jih vodil po raznih mestih Evrope. Drugi sedaj potuje po prestolnih mestih in vodi svoja dva oratorija »Sv. Peter" in „Sv. Frančišek". Dné 22. in 23. aprila bo vodil tudi v Ljubljani „Sv. Frančiška". »Glasbena Matica", dično slovensko glasbeno društvo, prevzame produkcijo. Pelo bo 160 pevcev in pevk, orkester (godba) bo štel 60—70 mož. Štirje solisti pridejo iz umetniških krogov, tedaj smemo pričakovati izrednega užitka. P. Hartman ni glasbenik v zmislu novodobnih skladateljev, ki nam dostikrat podajajo skladbe, katerih nihče ne razume, ki imajo bliščečo vnanjost, srce pa ostane — prazno. „Sv. Frančišek" nima te vnanjosti, tudi bi mu ne pristala dobro ; pač pa je tukaj za srce, za dobro, pobožno srce mnogo duševnega užitka. Iz tega stališča se mora prespjevati njegov oratorij, ki gotovo bolje uspeva v cerkvi, kjer človeka vse spominja nebà, nego v koncertni dvorani. »Glasbena Matica" je prevzela jako veliko nalogo in bo imela ogromne stroške. Zategadelj je dolžnost vseh prijateljev glasbe, da jo podpirajo v tej zadevi: da prvič vsi pridejo polnoštevilno in da razvijejo veliko agitacijo in privede seboj člane glasbenih in drugih društev. Produkcija se bo ponavljala vsaj enkrat, tedaj se vsi lahko porazdelé. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. J. Lozarja na Mestnem trgu v Ljubljani po 10 K, 8 K, 6 K, 5 K, 4 K, 3 K, 2 K in i K. Naročajo se tudi lahko pismeno. Križem sveta. Vrešen v — Avstriji. I seveda: če naši državniki že v vsem posnemajo pruske izglede, zakaj ne bi oblasti posnemale pruskih oblasti v preganjanju nenemške šolske mladine! Če se že posnema, naj se dela to temeljito in v vseh pogledih. Čujte torej : tudi Avstrija se more ponašati, da ima svoj Vrešen! Kako morajo poljski otroci na Pruskem trpeti muke (in njihovi stariši ostre kazni), ako hočejo Boga moliti v maternem jeziku, tako se je zgodilo te dni na nemškem gimnaziju v čr-novicah (Bukovina), da so nekemu dijaku prisodili 8 ur zapora in mu podelili ukor pred vsemi tovariši, ker je v poljskem jeziku — molil očenaš! Poljske novine pišejo ogorčeno radi tega dogodka, katerega označujejo kakor »principijelno stvar" vseh Poljakov. — »Dziennik polski" pravi, da je poljskemu zastopstvu v državnem zboru na Dunaju v neizogibno dolžnost, da nemudoma zahteva satisfakcijo (odgovor). To da ni kakor majhna reč, ker gre za svobodo poljske molitve in nàrodno čast Poljakov! Bila je zasluga rajnega župnika Kneippa, da je prvi opozoril na zdravstveno tako imenitno sladko kavo, ki jo je potem Kathreiner s posebnim izumom izvajal tako izborno z okusom zrnate kave. S tem pa se še danes ta edino pristna »Kneippova kava" tako bistveno razlikuje od vseh podobnih izdelkov in zato je tudi župnik Kneipp firmi Kathreinerjevi izključno in za vse čase podelil pravico, da za svojo Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo uporablja njega ime in sliko kot varstveno znamko. Vendar pa se na škodo občinstvu kar opražen ječmen ali pivovarski slad po krivem prodaja za »Kneippovo kavo". Da se varujete škode, zahtevajte vselej izrečno pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo v izvirnih zavojih z varstveno znamko »Župnik Kneipp" in z imenom »Kathreiner". Zločin na grobeh. Na starem Nikolajskem pokopališču v Spandavi, ki je bilo zaprto že 15 let, izkopali so nepozuani zločinci iz enega grobov žensko truplo. Ta žena je bila že okolo eno stoletje v zemlji, ali ker je bila balzamirana, se je truplo dobro ohranilo. Zločinci so odnesli truplo do kapelice in so je naslonili na drevo. Oblast je dala truplo zopet pokopati, ali zločincem še ni prišla na sled. Izseljenci. Leta 1901. se je iz Avstrije v Združene države severoameriške izselilo 113.000 oseb, leta 1902. pa 172.000. Ta prirastek izseljencev ni v nobeni državi tolik, kakor v Avstriji. Gospodarske stvari. Krava se ne dà molzti. Že brejo junico je treba privajati na molžo. Marsikatera junica se ne pusti prijeti za vime, ker jo žgače. Z lepim in potrpežljivim ravnanjem je potrebno to odpraviti. Če se že junico navadi, da se pusti prijeti za vime in siske, potem se običajno kot krava ne upira molži. V ta namen je gladiti junico z roko po glavi, hrbtu, zadnjih nogah, izpod trebuha in slednjič tudi po vimenu. Čez nekoliko dnij se prime tudi za vime in kasneje za siske in se poskuša za nje vleči, kakor pri molži. Tako je ravnati, dokler junica ne stori in tudi še potem, dokler se molži popolnoma ne privadi. S potrpljenjem in lepim ravnanjem se more doseči lepih uspehov. Torej gospodinje, pozor! Nagla dekla kaznuje prvič storivšo kravo za vsako malenkost. To nepravilno in neumestno ravnanje pa pokvari kravo tako močno, da ni kasneje nikdar več mirna pri molži. Ko bi se pa s kravo lepo in potrpežljivo ravnalo, pa vsega tega ne bi bilo, temveč bi se pustila mirno molzti. Povsod so izjeme, tako tudi pri kravah. Nekatere krave so zares tako nemirne, da navzlic lepemu in prijaznemu ravnanju nočejo pri molži mirno stati, ampak brcajo, prestajajo sem ter tja ter skušajo mleko prevrniti, udariti molzečo osebo, otresati z glavo itd. Pri taki, čisto pokvarjeni kravi si je potrebno drugače pomagati. V ta namen je po letu odganjati muhe z vejami, ker še mirna krava se oteplje za muhami in mleko lahko prevrne. Kravi je dati med molžo dobre klaje; dalje naj jo drži kak močen človek prav trdno za glavo. Ako pa vse to ne bi pomagalo, naj se privzdigne in trdno drži prva noga tiste strani, na kateri dekla molze. Za brzdanje nerostnih krav pa imajo tudi posebne, lesene ter s cunjo ovite kljuke, katere so v ta namen zares prav dobre. Videl sem jih že večkrat na Dolenjskem in na Koroškem. Pred molžo se privzdigne prva noga tiste strani, na kateri se molze ter se natakne kljuka čez koleno tako, da krava ne more na nogo stopiti, temveč mora na treh nogah mirno stati, dokler ni pomolžena. Podborški. Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmarovas in okolico napravi na belo nedeljo dné 19. aprila ob 4. uri popoludne svoj S k @ d v gostilni g. Antona Otoviea v Ilo vij ah po sledečem vsporedu: 1. Nagovor predsednika. 2. Govor. 3. Petje domačih pevcev. 4. Govor. 5. Petje. 6. Razni nasveti. Ob ugodnem vremenu bode pred vsako točko sporeda sviral zbor tamburašev »Bisernica* iz Celovca. Po zborovanju se vrši veselica na korist »Nàrodni šoli" družbe sv. Cirila in Metoda v Šent-Rupertu pri Velikovcu z gledališko predstavo: ,,Ne udajmo sel“ Spisal dr. Jož. Vošnjak. Za tem sledi: Petje, deklamacije, šaljiva predavanj a in tako dalje. Vstopnina k shodu je 60 vinarjev. Nadplačila se hvaležno sprejemajo. Vstop k shodu in veselici je dovoljen za neude samo proti izkazu vstopnic. V slučaju skrajno neugodnega vremena se preloži shod in veselica na prihodnjo nedeljo dné 26. aprila 1903. K obilni udeležbi vabi vse ude ter prijatelje družbe odbor. MS Vabila. ib, ib, ib, ib. Hranilnica in posojilnica na Suhi ima svoj letni občni zbor dné 19. aprila, to je na belo nedeljo, ob 3. uri popoludne v hranilnični pisarni s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev novega odbora in dveh računskih pregledovalcev. 5. Razni nasveti. K temu zborovanju uljudno vabi vse odbornike odbor. Hranilnica in posojilnica v Črni bo imela svoj letni občni zbor po navadnem vsporedu v nedeljo dné 19. aprila 1903 v gostilni pri Matevžu ob 1. uri popoludne. Ako ob tem času ne bi bilo zadosti zadružnikov zbranih, se bo ob 2. uri vršil zbor brez ozira na število zadružnikov. Načelništvo. loterijske številke od 11. aprila 1903. Dunaj 21 13 26 47 44 Gradec 84 6 79 43 42 Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se celovški Slovenci shajajo odslej vsako sredo ob '/a 8. uri zvečer v gostilnici g. Cavsnika „pri zlatem studencu<(, Lidmansky-jeve ulice, kjer imajo odmenjeno svojo ,,klubovo sobo“. Poseben vhod iz dvorišča na desno. — Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli ! NAZNANILA. Tiskarskega učenca, ki bi imel veselje izučiti se za stavca, sina poštenih starišev, popolnoma zmožnega slovenskega in nemškega pismenega jezika, ki je z dobrim vspehom dovršil vsaj prvi razred latinske šole, realke ali dva razreda meščanske šole, sprejme pod običajnimi pogoji takoj ali ob sklepu šolskega leta tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vljudna prošnja: M pri kupovanju ne zahtevajte samo M »sladile kave«, ampak izrečno vselej Mm Kathreineijevo — Kneippovo sladno MM kavo in odjemajte jo le v izvirnih lavojih, kaKršnesa kaže ta podoba. £ Zajamčeno pristno mašno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi priporočal je knezo-škofijski ordinarija! ljubljanski v svojem iistu leta 1898. za nakup zajamčeno pristnega mašnega vina vč. duhovščini zato, ker je omenjeno društvo gledé razpošiljanja mašnih vin pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej po 34 kron in više po stopinjah kvalitete za 100 litrov loko kolodvor Postojna. Rdeče namizno vino — kakor tudi večje množine — ceneje. — Posoda se zaračuni po dobavni ceni ali se ista vrne franko v šestih tednih. — Lanski pridelek je izboren in milejšega okusa, ker je napravljen po novem francoskem načinu. Rdeče, jako priljubljeno namizno vino („cviček“) oddajalo se bode po 28 kron. — Belo, staro vino je še v zalogi. — Naročbam čez 500 litrov dovoli se nekoliko popusta. — , Zadruga razpošilja poslej samo kristalnočista vina“ (Flaschenreife). Kmetijska zadruga v Vipavi (Kranjsko). Malo posestvo (pogorišče), ki ima blizo 4 oralov sveta, skoraj 3 birne posetve, lep gozd, travnik s sadjem, in je v lepi legi, je na prodaj radi družinskih razmer v Kotmarivasi. Pojasnila daje Matija Prosekar, posestnik na Plešivcu, pošta Kotmaravas pri Celovcu. Kdor hoče prave, dobre in fine slivovke ter tropinovca več od Va hektolitra naravnost od izdelovatelja kupiti, naj se obrne na vlastelinstvo Orehovec, do posestnika Dragotina Frohlich-a, pošta Sv. Peter-Orehovec na Hrvatskem. Ako si hočete po ceni in dobro 5 pravo Švicar-^ sko uro kupiti, obrnite se zanesljivo do rnÉEffi H. Suttiier-ja, urarja v Kranju, ker te ure so po celem svetu znane kot naj-boljše. Zahtevajte najnovejši veliki cenik, ki ima blizo 600 podob, katerega Vam pošlje zastonj in poštnine prosto Izborna zaloga zlatnine in srebrnine. *3ay Važno za bolehajoče * * * * na želodcu! Pomanjkanje teka, bolečine in slabost želodca, slabost ter glavobol vsled slabega prebavljanja, slabo prebavljanje itd. odstranjujejo takoj znane Brady-eve (marijinoceljske) želodčne kapljice. Na tisoče zahvalnih in prisnalnih pisem. Jedna steklenica z navodilom 80 v., dvojna steklenica 1K 40 v. Dobivajo se v lekarnah. -TR® Kjer se ne dobivajo, razpošilja jih glavni razpošilja-telj C. lìrady, lekarna „k ogerskemu kralju", Dunaj I., Fleischmarkt 1, in sicer če se prej pošlje 5 K : 6 majhnih steklenic, če se pošlje 4 K 50 vin. : 3 velike steklenice poštnine prosto. Pred ponaredbami se svari. Prave marijinoceljske želodčne kapljice morajo imeti varstveno znamko in podpis : j?, fa'aii'j’ Tiskarna družbe sv. Mohorja se uljudno priporoča za uatiskovaaje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah. :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx;\ Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: 16 milijonov kron. nad 376.006 kron. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jib obrestuje g ÌW PO 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vlož-- nili obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnib otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati Q na leto 0% izposojenega kapitala. ^ ^ Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4 720/o do 5°/0. jQ> VXXXXKXXXXOOOCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXy Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo. Brizgalmiee za sadno drevje z mešalom za mešanico iz bakra in vapna tako, da se najedenkrat na dve cevi brizga, brizgalniee (streljke) za sadno drevje z natanko namereno petrolovo mešanico, svetilnice na acetilen, da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom, stroje za drobljenje stiskanioe, čisto nove mline za grozdje, nove priprave proti peronospori in za žveplenje, sesalke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo, kot zbiralnike (trierje), mlatilnice, vitale (gepel) i. t. d. > razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah IG. HELLER, DUNAJ, II., Praterstrasse 49. Ceniluiki zastonj in franko. Dopisuje se y vseh jezikih. ! 4: jhf SBiitifai Štedilno milo z znamko „jelen“ je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno in zajamčeno čisto. Na prodaj je po vseli boljših prodajalnicah tacega blaga, “llf “ Paziti je na njo varstveno znamko. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. -~ Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe st. Mohorja v Celovcu.