rolPP^^TK KATOmKIM Pribičevičeve misli pred smrljo. Svetozar Pribičevič, vodja demokratov v naši državi, je pretekli mesec umrl v Pragi. Imel je tuberkulozo in raka na pljučih. Ob njegovi srnrtni postelji je tudi bil dr. Ivo Orlič, voditelj bivših samostojnib demokratov na Sušaku. Ko se je vrnil iz Prage na Sušak, je dal v časnike naslednjo izjavo: »Pokojni Pribičevič se je v svoji bolezni zanimal za vse, tudi za dogodke v Španiji. Njegove simpatije so vedno bile na strani vlade. Večkrat je zahteval, naj mu prečitam časniška poročila iz Španije. Ko sem mu nekega dne prečital, da je padel San Sebastian, je bil zelo žalosten.« Na španskem so pri&taši vlade uganjali strahovita zločinstva zlasti proti katoliški cerkvi in njenim duhovnikom in redovnikom, pa tudi proti veri zvestim laikom. Pribičevičeve simpatije pa so bile na strani te vlade. Olimpijski zmagovaJec — dober katoličan. Pri olimpijskih igrah v Berlinu, ki so se vršile letos, je Amerikanec Metcolfe kot brzo-tekač dosegel rekord ter zasedel pri nagradi eno prvih mest. Po svoji zmagi je izjavil novinarjem: »Vse časti in vsa odlikovanja, ki seni jih prejel kot brzo-tekač, se ne dajo primerjati s srečo, ki sem jo občutil, ko sem postal katoličan. Katolicizem mi je odprl oči. Dal mi je novo življenjsko veselje, tolažbo iri moč. V športu in učenju, v svojem telesiiem in duševnem delu se naslanjam na molitev.« Odličcn mladi mož: vrl športni1: in vrl katoličan. Iz katoliške vere čr-< pa tisto notranjo disciplir.->, ki je potrebna pra*.'M.~iu športniku. Jezuit — član Mednarodnega urada de(a v Ženevi. V Ženevi je Zvezi narodov pridružena m-;dnarodna organizacija dela, ki ji je namen, da preučuje delovne razmere po vsetn p.-.-Vv ter da povsod va- ruje in brani delavske interese. Nedavno je francoska vlada imenovala za člana. tega vele^ažnega urada francoskega jer zuita Alberta Leroy. Ta pater. je znan kot velik sociološki učenjak in praktičen branilee delavskih interesov. S tem je dejansko dokazano, da so katoliška načela umestna, potrebna in plodonosna tudi na socialnem in gpspodarskem poljp. Pri nas pa je svoj čas JNS, v kateri so zbi ani bivši demokrati in. kmetijci, atayila v parlamentu predlog, da se jezuitje izženejo in internirajo na otolri Vis. Duhovnik — slepec. Namreč telesno slep. To je duhovnik Filip Graty, ki je bil 44 let nameščen kot dušni pastir na ka^ toliški župniji biiz-i angleškega glavnega mesta Londona. Pred 36 leti je oslepel. Ko ga je zadel ta strahoviti udarec, ni obupal, niti se ni udal brezdelju. Ostal je na svoji župniji. Sv. Oče mu je dovolil, da srie kljub svoji slepoti maševati ter tudi opravljati druge posle dušno-pastirske slu/. Zdaj je radi starosti stopil v za'služeni pokoj. Zanimivo je, da je tudi njegov brat slep in tudi duhovnik.