IM. SttfffiL
lUILKtO.
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24*—
pol leta........12 —
cetrt leta.......„ 6*—
na mesec....... 2'—
v upravnistvu prejeman:
celo leto......K 22-—
pol leta........11'—
četrt leta......., 550
na mescc........1*90
lnserati veljajo: peterostoprui petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin.t za trikrat ali većkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: finaflova ulica 11 5, (v pritličju levo), telefoa št. 94.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
tiskarn* telefon št Si.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                     za Nemčijo: celo leto.......K 25'—      celo leto.......K 28-»
?eut leta!  !  \ 1  \  \  \   \  6-50        M Ameriko in vse druge dežele: na mesec! *   230      celo leto.......K 30*-
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka tJaravništvo; Hnatlova nlica št 5« (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 8?
Ob 25letnici družbe sv. Cirila in Metoda.
Pozdravljeni Vi vsi, ki ste prihiteli iz zelene Štajerske, iz tužnega Korotana, iz kraškega Primorja, od ohalij Jadranskega morja, pozdravljeni Vi vsi, ki se ne bojite ne truda, ne žrtev, da proslavite svečani dan, ko preteče četrt stoletja, odkar dolnje naše najvažnejše, naše najpomembnejše društvo — družba sv. Cirila in Metoda.
Dolgo časa smo bili potrpežljivi, pasivni. Od vseh strani so pritiskali na nas narodni sovražniki: na severu oholi Nemee, na jugu potuhnjeni I .ah. In vedno silnejši so postajali navali naših nasprotnikov. Zajedali so se v naše meso. Nemci so si osnovali nemški Schulverein in začele so rasti njegove ponemčevalnice. šole, ki naj odtujujejo našo deeo svojemu materinskemu jeziku. Nemški Schulverein je napredoval od leta do leta. Njegove podružnice so se množile na Koroškem in na Štajerskem: a tudi Kranjska ni ostala brez njih. Na našem telesu jo pa glodala tudi laška družba »Pro Patria«. prednica sedanje »Lege« in mu odjedala najlepše mladike.
Polagoma so se vtapljale vasi,trgi v nemškem in laškem morju. Nikjer pomoči. Tisti činitelji, katerih sveta naloga je. da nas branijo pred krivico, nas niso hoteli poznati. Smatrali >o nas za narod druge vrste ter nas direktno gonili v tujčev jarem. Vlada nam ni hotela in nam še danes noče priznati naših zakonito zajamčenih pravic. Naša slovenska deca nima travice, da se izobražuje v jeziku matere, ki mu je dala življenje, n. sa -1 o venska deca naj pozabi svoj jezik, svojo mater, svoj narod ter naj izpopolnjuje vrste renegat o v. vrate jani-čarjev, ki more svoje lastne starše, svoje brate in sestre . . . Le poglejmo okoli sebe! Naši najhujši nasprotniki so sinovi na-ih dobrih slovenskih mater, vzrasli so na slovenski gradi ter pili mleko slovenske matere. Toda poizgubili so se.
Pozabili so, da se po njih žilah pretaka slovenska kri, ter postali ubijalci svoje lastne matere ... Osoi-?ile so se oči naše slovenske grude, na^e matere — domovine, osolzile so se oči, ko je morala gledati, kako jo zapuščajo njeni najboljši sinovi ter
se poizgubljale v smrtonosnih objemih nenasitne tujke.
Toda Slovenec je začel izpregle-dovati. Iztrgal se je iz mrtvila, v katerem so ga umetno držali, oprostil -.♦> je verig, v katere j*- bil vklenjen, izšel je iz tmine, v katero so ga vrgli, stopil je na svetlo. In pred njegovimi očmi se poraja zarja boljših, lepših dni. ko bo v svoji hi>i, na svoji zemlji sam gospodaril. IzprevLlel je pa tudi, da se ne sme zanašati na tujo pomoč, tudi ne na pomoč od zgo-rej. V našem narodu so skriti še ogromni zakladi energije. Samo te je treba izkopati ter jih prav vpom-biti.
Pred petindvajsetimi leti je bilo, na sveti dan leta 1884., ko se je zbralo par skromnih slovenskih mož, ki so spoznali naše žalostno stanje, ki so pa tudi [»opolnoma dobro vedeli, da je edinole v samopomoči naša rešitev. V raznih slovenskih časopisih so se začeli pojavljati klici po samopomoči. In ti klici so se boij \i\ bolj ponavljali. Iz vseh teh obupnih klicov je odmevalo: o^nnjmo si družbo, ki naj skrbi za sloven*ro šolstvo ob naših narodnih mejah — povsod, kjer preži naš narodni sovražnik na našo slovensko deco.
In takrat se je ustanovila naša družba, ki naj zbira pod okriljem vse narodne bojevnike, ki naj zbere ves slovenski narod pod svoj prapor ter ga preorganizira v dohr-o diset-plinirano armado, ob kat*»ro bodo zastonj butali divji navali tujcev-sovražnikov. Kakor vihar je zašume-lo po vsej Sloveniji, zbirali s.> se naj-lndjši njeni sinovi, naj pogum ne jšo njene hčere. Tam ob mejah so pa vstajale trdnjave — slovenske š'*h\ katere si je narod sa?n gradi!. Kr nam država, v kateri moramo živeti, kateri plačujemo davke, ni hotela za naš denar dati lastnih šol, morali smo jih sami gradit i. sami vzdrž* vati, da rešimo svojo deco potujčenj.. Naš siromašni narod se ni bal žrt* . Pritr-gaval si je pri ustih ter n'»i darove domu na oltar, dočim se od denarja, katerega daje naš narod drža\ i v obliki davkov, redi tujec, naš sovražnik.
Cctrt stoletja! Miljone je daroval naš narod v tem času za vzgojo
svojih otrok ... In te velikanske žrtve niso bile zaman. Tisoče in tisoče naše deee je rešila s pomočjo teh ogromnih žrtev naša šolska družba sv. Cirila in Metoda. Družbene šole so ob naših m< »jah vzgojile kremen:-te graniča rje, ki se neustrašno bore za narodni, kulturni in gospodarski obstoj slovenskega naroda. Smelo smemo trditi, da je v prvi vrsti in skoraj edinole zasluga družbe sv. Cirila in Metoda, da se je naša narodna zavest tako zelo dvignila. Kakor hitro pa pride narod do zavesti, da ima pravico živeti, tedaj se ni bati. da izgine. Družba je s svojim neutrudnim delom povzdignila kulturo našega naroda. Roko v roki s kulturo gre pa tudi gospodarska osamosvoja, gospodarski napredek. Bila je že skoraj dvanajsta ura. Današnji moderni čas zahteva od človeka, da je vsestranski) naobražen. kajti sier podleže v neizprosnem boju za življenje. In slo venski narod je ' gospodarsko neiz-| merno napredoval. Bliža se čas, ko bo j lahko pogumno stopil na mednarod-i no gospodarsko t'-kniovulišec ter tam I tekmoval tudi z gospodarsko niočnej-S širni nasprotniki.
Toda žalil>og, tudi na našem na-rodnem obzorju so se pojav?li oblaki. Del slovenskega naroda, pristaši klerikalizma, so že od ustanovitve družbe z zavistjo gledali napredovanje in plodonosno delovanje družbe sv. Cirila in Metoda. Videli so. da to delovanje družbino ne žene vode na njihov mlin. da družba noče podpirati njihovih strankarskih smotrov. Družba sv. Cirila in Metoda je bila in ostane narodna, ker le kot taka more izpolnjevati svojo vzvišeno nalogo. Vstajali so ti klerikalni intri-ganlje, ki še nikdar niso dali niti beliča v družbene namene, ter hoteli družbo izpiemeuiti v zastopnico in r; v.širjcvaieljico svoje politične roi-^li, ki ni in ne more biti narodna, ker je klerikalna. Že leta 1888. je članek Kabli migi je j za Ciril - Metodovo družbo« v >Zgodnji Danici'< intrigi -ral zoper našo šolsko družbo ter trdil, da se v družbi sv. Cirila in Metoda med dobrim semenom že kaže tudi 1 ju lika. L. 1880. so družbo napadali na prvem slov. katoliškem shodu. Ti napadi so se množili. Toda
najhujši napad je zagledal beli dan dne 7. februarja 1910 — torej v ju-bilejskem letu — v listu »Slovenec«, ki je klical vse katoliške organizacije na neobziren boj zoper liberalno čirilmetodarijo«. Krono vsem napadom pa je dal ljubljanski knezoškot* Anton Bonaventura na shodu dekanov 30. marca 1910. L, ki je rekel med drugim: »Zadnje čase je družba sv. Cirila in Met. prišla v roke naših verskih in cerkvenih nasprotnikov. Zdi se, da hočejo to družbo uporabiti v politične namene, po njej ljudstvo uase navezati in ga po tem potu odtrgati od naših organizacij, pa tudi od Cerkve«. Toda ravno nasprotno je bilo res. Klerikalci so hoteli družbo izrabiti v svoje politične svrhe. Toda vsi ti napadi se jim   niso posrečili.
Družba svetega Cirila in Metoda se je otresla klerikalcev, tistih klerikalcev, ki je niso nikdar ^odpirali, temveč jo edinole ovirali pri njenem delovanju. Začeli so očiten boj zoper družbo sv. Cirila in Metoda. Hoteli so jo uničiti. Toda to «e jim ni posrečilo in se jim tudi nikdar ne bo.
Družba sv. Cirila in Metoda je skala, na kateri zida slovenski narod svojo bodočnost in katere tudi klerikalizem ne ubije.
S svojim bojem so klerikalci dosegli ravno nasprotno. Naše vrste so se pomnožile, okrepile. Požrtvovalnost tistega dela slovenskega naroda, ki še vedno čuti in misli slovenski, se je pot rojila. Ni se nam bati bodočnosti! Veseli nas pa tudi, da so tudi klerikalci začeli vršiti nekako obrambeno delo. Ne bomo jim delali ovir. Do zdaj niso ničesar žrtvovali za rešitev in narodno povzdigo naših obmejnih bratov — videli bomo nji h ovo sedanje delo in po uspehih jih bomo sodili.....
V središču Slovenije, v našem prestolnem mestu, beli Ljubljani ste se zbrali — Vi prijatelji naše družbe sv. Cirila in Metoda, Vi prijatelji naše zatirane domovine. Proslaviti hočete družbin jubilej. Veselje vsled dosedanjega plodonosnega dela nas vse navdaja. Toda to veselje ne bo izpuhtelo kakor kadilo prižgano na žrtveniku. To veselje naj vzbudi veselje do novega dela, do novih žrtev.
Zbrali ste se v težkih urah. Sloven« ski narod se nahaja v današnjih dneh v najhujšem boju za svoje narodne svetinje. Ni še minilo teden dni, ko je naša c. kr. avstrijska vlada kot ponižna sužnja vsenemške misli proglasila, da slovenski narod nima pravice do svojih lastnih šol. Toda to nas ne sme navdajati s strahom, z obupom. Vzdignimo glave! Pogumno pojdimo naprej po poti, katero smo si začrtali in ki vodi do popolne osamosvojitve slovenskega naroda. Ob tem važnem in zgodovinskem jubileju, na dan petindvajsetletnice družbe sv. Cirila in Metoda si podajmo roke, da bomo stali krepko drug ob drugem ter se borili za svojo rodno grudo, kajti če izgubimo to — izgubimo vse. Veliko svojih moči smo do zdaj posvečali družbi sv. Cirila in Metoda. Toda v današnjih hudih bojih potrebuje naša šojska družba; vedno več in več. Ne strašimo se žrtev, obrodile bodo tisočeri sad. Posvetimo se podrobnemu delu, navdu-šujmo drug drugega. Od osebe do osebe agitujmo ter pobirajmo za našo dično družbo. Ta naš narodni davek nam naj bo najsvetejši davek, katerega mora vsak Slovence žrtvovati na oltar domovine.
In če se bo ta naša želja uresničila, tedaj bo družba sv. Cirila in Metoda lahko mirno in uspešno vršila/ svojo tiho, sveto nalogo ...
Pri tem pa ne smemo odnehati od boja zoper tiste činitelje, katerih naloga je podpirat] nas v naših kulturnih, socialnih in gospodarskih stremljenjih — to je naša vlada. Ta boj moramo toliko časa nadaljevati, da postane naša šolska družba nepotrebna, ko bo morala država iz svojih sredstev vzdrževati slovenske šole tudi v vseh tistih krajih, kjer se nahajamo Slovenci v manjšini. In do tega mora priti, ker pravica mora zmagati!
Še enkrat pozdravljeni Vi, neustrašeni in neutrudljivi borilci, ki ste se zbrali ob petindvajsetletnih družbe sv. Cirila in Metoda v slovenski metropoli, da okrepite in organizirate svoje moči v boju za našo slovensko deco. Naprej zastava Slave!
LISTEK.
Družbi % Cirilo in Metodo
ob njeni petlndvolsetletnld,
Od sinje Adrije strmih bregov, od Drave, Mure, deročih valov, od vinorodnih goriških livad, od Save bistre zelenih ste trat v Ljubljano ponosno prihiteli, da v naši prestolni Ljubljani beli prelestno družbo počastite in delo njeno proslavite.
( etrtstoletje dela
Slovenska slavi vesela:
To Tvoje delo je blagotvorno,
prelestria družba, ki neumorno
za roda svetinje deluješ,
zaklad mu najdražji rešuješ,
slovensko deco iz tujca rok.
Slovenci res smo narod ubog;
a narod ta po svojih očetih
že poln je idealov svetih;
navdušen za svetinje jezika
1 rez hrupnega krika in vika
za srečo domovine mile
žrtvuje najboljše svoje sile,
na doma žrtvenik žrtvuje
kri srčno svojo in — zmaguje!
Ljubezni kjer toli do rodnih Je 1*1»
tak narod nikdar ne bode propal,
ker zmagati mora njegova pravita!
V boju tem pa zvezda vodnica
Ti družba prelestna vedno si bila ki verno Ti četa je naša sledila.
Zato pa hvaležno, slovesno
in krepko, urnebesno
odmevaj naš klic od roda do roda:
Bog živi družbo Cirila Metoda!«
Dr. Alojzij Kokalj,
JoMle] „Dražbe sv. amo m Meto«oM.
25 let narodne o&rcmte.
Slovenci praznujemo razne jubileje, noben pa se ni bil tolike važnosti za vse slovenstvo, kakor je jutrišnja 251etnica »Družbe sv. Cirila in Metoda«, edine vseslovenske obrambne organizacije.
O važnosti in plemenitih namenih družbe pač ni treba pisati. Njeno 251etno delo je odprta knjiga v blagor vsemu slovenstvu.
Spodobi ae, da proslavi ta jnbilej ravno vaš list, ki je prinesel inicijativo ter ostal vseh 25 let glavna zasloni ha, mecen in branitelj družbe.
Dne 28. novembra leta 1884. je namreč iaiel v »Slovenskem Narodu* navdušen   članek   ideal rodoljubu;
Cirila in Metoda!« Člankar je opozarjal, da je nemško društvo »Schulverein« začelo raztegati svoje pogubno delo tudi na Kranjsko, ter že ustanovilo otroška vrtca v Ljubljani in Tržiču.
Uspeh poziva je bil ta, da se je o božičnih praznikih istega leta zbralo v Ljubljani več rodoljubov iz vseh slovenskih pokrajin, da so si izvolili osnovalni odbor nove šolske družbe, ki mu je bil načelnik notar Luka Svetec, člani pa Ivan Hribar, Ivan Mu mik, dr. Josip Vošnjak in Tomo Zupan. V odbor je bil izvoljen tudi urednik »Slovenca«, Josip Jeric, a je odločno izjavil, da ne more izvolitve sprejeti. »Slovenčeva« stranka je torej bila od prvega začetka proti družbi.
Osnovalni odbor je izdelal pravila, ki jih je ministrstvo odobrilo dne 9. aprila 1885. Med tem časom je pripravljalni odbor razposlal rodoljubom po vseh slovenskih pokrajinah pozive sa ustanavljanje podružnic.
Dne 5. julija 1886. ae je vršila ▼ Ljubljani I. velika skupščina. Zastopanih je bilo še 25 novih podružnic, in sicer 14 kranjskih, 8 štajerskih, 2 primorski (goriška in tršaška) ter 1
šal,
nrieiHeam k
nado. da bo tudi vlada uvidela, da sta nemška in italijanska agitacija isto-tako nevarniAvstriji,kakor nam Slovencem. Začasni tajnik in blagajnik, prof. Tomo Zupan, pa je izjavil, da je družba vseslovenska, ki ne pozna politike. Do I. glavne skupščine je bilo 1160 gld. 50 kr. dohodkov, ki so se naložili v — »Kranjski hranilnici«.
Na glavni skupščini so govorili: Viktor Dolenc o tržaškem, mejni grof Obizzi o goriškem, Gregor Einspie-ler o koroškem, dr. Cucek in Makso Veršec o štajerskem, ravnatelj La-pajne pa o kočevskem šolstvu. Makso Veršec je predlagal, naj se denar ne nalaga v tujih, nam sovražnih hranilnicah. Za prvomestnika je bil izvoljen Tomo Zupan. Istotako so bili z vzklikom izvoljeni vsi ostali odborniki začasnega odbora.
Naslednje glavne skupščine, ki so postale največje manifestacije za slovensko stvar, so se vršile v sledečih krajih: leta 1887.v Trstu, 1. 1888. v Ptuju, leta 1889. na Bledu, 1. 1890. v Ljubljani, 1. 1891. v Kamniku, leta 1892. v Postojni, leta 1893. v Sesani, leta 1894. v Novem meatu, leta 1895. v Kranju, leta 1896. zopet v Ljubljani, leta 1807. v Skof ji Loki, leta 1896. v Ribnici, leta 1899. na Vrhniki, late 1909 ▼ Radovljici, leta 1991. v Maribora, lata 1900. t Dinki Bistrici, lata 1000. ▼ LitHL M» 1004. v Satan.
leta 1905. v Št. Jurju ob juž. želez.* leta 1906. v Logatcu, leta 1907. v Logatcu, leta 1907. v Bohinjski Bistrici, leta 1908. v Ptuju in leta 1909. na Jesenicah.
Prva leta so dohodki neznatna naraščali in zopet padali ter so dosegli leta 1891. vsoto 19.810 K. Poznejša leta so se sicer povzdigali, ker se je vedno oglašal kak rodoljub z večjim volilom. Leta 1906. je bilo dohodkov 56.718 K. Potem je prišlo leto 1907., ko se je v Bohinjski Bistrici razbila takozvana sloga, vsled česar so vstali takoj proroki tor izjavljali* da je bila to zadnja skupščina, da čez leto in dan družbe sploh ne bo. Pa so se korenito zmotili. Takoj tisto leto so dohodki poskočili na 85^844 K, prihodnje leto že na 136.288 K, a lani celo na 187.087 K. Letos v jubilejnem letu pa doseže družba brezdvomno 200.000 K.
Izredni dobrotniki, ki so se spomnili v volilih z večjimi zneski družbe so bili: dr. Lovro Cucek, polkovni zdravnik v pok. (8000 K), dr. Fr. Škofič, sodnik v Skof ji Loki (1937 kron), Jurij Vrečko, trgovec v Grad cu (55.310 K), Martin Derčar, zor nik v Medvodah (4411 K), •el, dekan in pesnik v Trnovem kron in veliko tajiiui<»)J[^,K' da, poneetnik v Kropi (1996 JU,
Ijam Fnlak, in**** ▼ ^*5jgaV1I kron), a ve* ja ptekoail letos «rl|
Delavsko stanovanja.
(Govor poslanca Ivana Hribarja v XX. seji državnega sbora dne 24. junija 1910.)
Visoka zbornica! Zelo žal mi je, c!a moram vsled slučajne odsotnosti gospoda poročevalca dr. Adolfa Grossa uvesti debato. 2al mi je vsled tega, ker se gotovo ne morem z ono vervo in ognjem zavzeti za stvar, kakor poročevalec, ki je obsežno in težko snov temeljito preštudiral Mislim pa tudi, da ni potrebno izgubljati mnogo besedi; treba mi je le sklicevati se na obsežno in gotovo instruktivno poročilo gospoda tovariša dr. Grossa.
Zadeva, katero je spravil v draginjami odsek, je ena izmed tistih zadev, s katerimi se mora na vsak na-ein pečati draginjski odsek. Ker jo ta odsek dobil od visoke zbornice nalogo vse mogoče vrste draginje, ki jo posebno občuti revnejše prebivalstvo, vzeti v pretres, tedaj je samo-obsebi razumljivo, da se ni mogel ogniti vprašanju stanovanjske draginje. Ravno revnejši sloji prebivalstva naše monarhije morajo največ trpeti zaradi draginje stanovanj. Tona ni samo draginja stanovanj, vsled katere trpe. temveč v veliki meri je tudi nedostajanje malih stanovanj, v katerih bi se mogel revnejši človek z majhnim dohodkom nastaniti, vzrok za to, da so morajo plačevati stanovanjske iiajemščine, ki niso v nika-kem razmerju z clohoilki dotičnih slojev prebivalstva. Vsled to^ra je ;ro-vpod tovariA dr. A doli* C:-<>-- opozoril draginjski odsek na to gotovo jako važno zadevo in je našel — to moram ■Jukaj izrecno poudarjali pri v a*? k oianih draginjskega odseka popolno razumevan,;" za to zelo važno vprašanje.
Iz poročila ste, gospodje, izpre-^ ideli, kako v drugih državah podpirajo grajenje malih stanovanj. Povzeli ste pa tudi. kako nazadnjaški smo v tem oziru v Avstriji Imamo sicer par fondov za stanovanjsko t -krbo. eden je obljubljen, drugi že obstoji. Obstoječi fond za stanovanjsko oskrbo upravlja ministrstvo za javna dela in ima pred vsem namen, da omogoči uradnikom in uradniškim društvom, preskrbeti uradnikom hiše s cenejšimi stanovanji. Fond je pa docela nezadosten in se njim ne more mno*ro storiti. Tudi fond za stanovanjsko oskrbo, katerega predlaga finančno ministrstvo v -vezi z novo davčno reformo, je po mnenju draginjskega odseka —in jaz mislim, tega mnenja bo pač vsa visoka zbornica — nezadosten, če se pomisli, da se v Avstriji v tem oziru do vdaj skoraj ničesar ni storilo.
V zadnjem času so začele razne korporacije,      privatna stavbinska
društva in
naglasa t i    moram, s
hvalevrednim razumevanjem — tudi nekatere občine stremiti za tem, da store kaj v skrbstvo za mala stanovanja. Mislim, gospodje, da je, če smo končno do tja dospeli, gotovo dolžnost in naloga države, te korporacije in te občine zadostno podpirati. In ravno iz, teh t »žiro v izvira predlog gospoda po-ianca dr. Adolfa Grossa kakor tudi zakonski načrt, katerega je sprejel draginjski odsek in katerega se danes priporoča visoki zbornici, da ga sprejme.
Ni neinteresantno, gospodje, da je ravno, ko se je draginjski odsek posvetoval o stanovanjskem oskrh-stvu ter sprejel predlog tovariša dr. Adolfa Grossa, na Dunaja zboroval mednarodni stanovanjski kongres. Jaz sam sem se, ker se za to zadevo ^elo interesiram, udeležil tega kongresa in sem preštudiral obsežne re-
ferate, katere so imeli zastopniki držav na stanovanjskem kongresu in
ki so se tiskani izročili Članom kongresa. Iz tega sem posnel, da mi v primeri z drugimi državami, pred vsem Anglijo in Nemčijo, jako malo storimo celo s tem zakonom, ki dovoljuje precejšen delokrog za podpiranje malih stanovanj. (Klici: Zelo resnično! — Poslanec Buri val: Mesto Ulm!) Da, tudi Ulm; so pa tudi druga nemška mesta, ki so na polju stanovanjskega skrbstva kakor tudi na polju dednostavbnega prava zelo mnogo storila: imenujem mesto Frankfurt, mesto Dusseldorf, Stettin in lahko bi navedel tudi druga, ki se lahko prav z isto pravico imenujejo kakor Ulm.
Obrnil sem se v interesu deželnega stolnega mesta, ki ga imam čast zastopati, takoj po stanovanjskem kongresu na različna nemška mesta ter sem jih prosil, naj mi pošljejo vse mogoče podatke, ki se nanašajo na stanovanjsko skrbstvo. Ugodili so moji prošnji, česar ne morem dovolj prehvaliti, in sem te date v resnici tudi že dobil in kratek pregled mi je pokazal, da je ravno v Nemčiji postalo jako splošno razumevanje skrbstva za stanovanja revnejših. Da je to razumevanje postalo pri nas bolj splošno, je nekoliko povzročil že stanovanjski kongres. Še bolj bo pa k temu pripomogel ta zakon, če bo, o čemer nimam vzroka dvomiti, po predlogu gospoda dr. Adolfa Grossa v tej visoki zbornici sprejet. Ce dobi zakonski načrt zakonsko veljavo, te-<!aj ilobi v lati a v dobi od len* 1911. Jo 1919., torej v dobi desetih let, vsako leto iiu razpolago znesek 6 milijonov krr>».. da podpira zidanje hiš z malimi stanovanji in sieer !*•■ direktno s posojili — nasprotno: za direktna posojila je namenjen samo znesek 10 odstotkov teb vsakoletnih nakazil —. temveč indirektno s tem, da prevzema garancijo za obresti in garancijo za posojilo. Ce si torej mislimo, gospodje, da bo imelo leta 1919. c. kr. ministrstvo za javna dela na ta način svoto 60 milijonov kron na razpolago, tedaj si lahko izračuniino, da se lahko s tem, s prevzetjem garancije za obrestovanje in s pre *zet-jnn garancije za j>osojila, stori štirikrat toliko. Vsled tega bi imeli po mojem računu svoto kakih -40 milijonov kron na razpolago, s katero se lahko podpira zidanje stanovalnih hiš z malimi stanovanji in s tem, go-2» pod je, bi bilo gotovo že zelo mnogo storjenega. Tudi je prav gotovo, da ho zakonski načrt, če bo sprejet, dal liovo izpodhudo za snovanje stavbnih društev in stavbnih zadrug, ki bodo skrbele za zgradbo malih stanovanj. (Poslanec Buri val: Tudi komunalna politika!) Tudi občine bodo mogle potem samoumevno popolnoma drugače voditi zdravo stanovanjsko po-li:ik'». urijo je to danes, ko so od kazane na svoja lastna sredstva. Ce bo torej pri nas država pomagala v tem < žiru občinam, tedaj sem prepričan, da bodo večje občine, posebno tiste, v katerih je industrija \saj deloma razvita, storile, kar je v njihovi moči, da dobi delavstvo cenejša in zdra-\«-j>a stanovanja. Torej ne samo <-e-nejša stanovanja. gospodje — tudi neka druga važna stvar, katere som se zdaj dotaknil, pride tukaj v po-štev. Rekel sem, »zdrava stanovanja« in gospodje, zdravje je veliko poglavje in od tega poglavja se ne more nikdar dovolj imeti ter se ga mora visoko čislati. (Odobravanje.) Ce more delavec, ki je odkazan na delo svojih rok, živeti v zdravih stanovanjih, tedaj si bo lahko obvaroval svoje zdravje. S tem si je pridobil kapital, ki je za njegovo rodbino prav gotovo največje važnosti. S tem -i« torej doseže dvoje in jaz mislim,
»v, ki jo denarnim država a >m tega nakana, ni poasan
velika. Da se pa državi olajša, to žrtev doprinesti, je tovariš Gross z nekim posebnim razumevanjem stvari sprejel v zakonski načrt določilo, do si država ta fond oskrbi s kreditno operacijo. To je jako važen moment, in sicer zaradi tega, ker vendar vemo, v kakšnih finančnih razmerah se danes nahaja avstrijska država: Od vseh strani velike in večje zahteve, v državnem gospodarstvu pa deficit. Treba je tedaj s tem računati, da se bo moralo, samoumevno, če vedno bolj naraščajo te zahteve, če postajajo izdatki vedno večji, zopet obrniti na požrtvovalnost prebivalstva, ki je že dandanes tako zelo preobloženo z davki, kakor v nobeni drugi državi srednje Evrope. Da se to zabrani, da se ne naprti državi direktna izdaja BO miljonov, je tovariš dr. Gross, kakor sem že prej rekel, sprejel v zakon določilo, da se fond lahko ustanovi potom posojila.
Mislim, da sem o stvari dovolj govoril, ter vas prosim, da pritrdite po končani debati poročilu draginjskega odseka in zakonskemu načrtu, ker s tem služite narodu in državi — država so vendar narodi — ter ji izkažete zelo veliko uslugo. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Po teh besedah si usojam prositi, visoka zbornica naj preide v debato. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Hdojberfl-Mđjou in drugo.
Veže me dvojna obljuba, gospod urednik! V zadnjem dopisu »Oskrbništvo HaaslaTga — koopera-tor Stid marke«, sem vam namreč obljubil, da bom poročal o vsakem koraku naših Nemcev in njihovih voditeljev Quasinemcev; obljubil pa sem tudi njim samim pošteno kritiko v javnosti. Ker se ti ljudje le po tihem, v ožjem krogu gibljejo, pride njihovo delovanje le počasi na dan. Glede naslova pripomnim, da sem tega zato izbral, ker je nemštvo v Planini tako tesno združeno z uradništvom graščine Haasberg, da bi o prvem brez zadnjega sploh govora ne moglo biti.
Notorično znano je sedaj, da se je v zadnjem času ustanovila v Planini podružnica »Siidmarke«. Krstili so jo baje za >>$iidgau«.Ci lavna zasluga za t (j podpiranje Quasinemcev pri nas gre bivšemu diletantu slovenske napredne »Čitalnice«, gosp. Drago Schraatzcrju. Za »Obmanna« so izvolili oskrbnika Kbrbla, ki je v vsem poslovanju najprvo predsednik te »Sudmarkine« podružnice, potem šele oskrbnik Haasberga. O zagrizenosti tega gospoda malo pozneje. Kdo je blagajnik, ne vemo gotovo. Mogoče strokovnjak v finančnih rečeh, znani davkar Verderber, ki je obenem tudi velik kavalir. Kadar namreč Chri stoph ova gospodična A dela na klavirju igra, stoji mož poleg nje in ji z lučjo sveti. Tako vsaj govore zlobni jeziki!
Podružnični prostori so v hiši trgovca Cristopha, pokornega sluge prof. Schrautzerja, zadnja tri leta velikega »Nemca«, ker so — po njegovi lastni izjavi! — drugi tako hoteli, možu, ki se redi od grošev slovenskega kmeta. Ali vas ni sram, g. Christoph, da se tako daleč ponižate, dakot »strammerDeutscher« jemljete groše iz rok slovenskega kmeta?!
Kadar je treba kako »brihtno« povedati, kako bi se Ha%sbcrg in Planino hipno ponemčilo, kakega slovenskega uslužbenca cistavifo ali vsaj vpokojilo, tedaj ima glavno besedo Korblov adlatus, mož izrednih zmožnosti, pristav Miiller. Ta »s kn-
veleposeslnik na Verdu pri Vrhniki, Karel Kotnik, po katerem dobi družba najmanj 380.000 K. Po 1000 K so zapustili: trgovec Mih. Pesjak, viso-košolec v Kranju, Janko Cer ne, A nt. Lavrenčič iz Postojne, Mih. Šlajhar iz Loge vasi na Koroškem, Fran Ka-dilnik in Viljem Martinak iz Ljubljane, Karla Kotnika brat Fran Kotnik z Vrhnike (zadnji 2000 K).
Vsem blagim pokojnikom: Slava!
Kako je družba delovala?
Njeno prvo in poglavitno delo je bilo v Trstu, kjer je ustanovila vse slovensko šolstvo ter skoraj edina pripomogla do tako lepega preporoda tržaškega slovenstva. Danes vzdržuje družba v Trstu 20 razredov ljudskih šol in 5 otroških vrtcev. — Kmalu ustanovi nove otroške vrtce ter razširi šole, a obenem zgradi krasno šolsko poslopje, ki je pioraču-njeno na 400.000 K.
Na Goriškem vzdržuje družba dvorazredno ljudsko šolo v Krminu ter otroška vrtca v Krminu in v Pev-mi, podpira pa oba otroška vrtca v Podgori in v Devinu. V najkrajšem času bo treba ustanoviti otroški vrtec blizu državnega kolodvora ali vsaj v Solkanu. Glede ostalega šolstva v Gorici je družbo razbremenil Šolski dom« kot naslednik političnega društva »Sloga««
Na Štajerskem vzdržuje družba dvorazredno ljudsko šolo na Muti in 2. slov. razreda šolskih sester v Mariboru, nadalje otroške vrtce v Celju, Gabrju pri Celju, Mariboru, v Hrastniku VI) in v Ormožu. Kmalu se otvori ljudska šola v Studencih pri Mariboru, otroške vrtce pa dobe v Brežicah, Slov. Bistrici in v Ptuju.
Na Koroškem ima družba 4raz-rednieo z 1 paralel ko v Št. Rupertu. Ustanoviti je hotela tudi šoli na Strmcu nad Vrbskim jezerom in v Podiju bel ju, toda škofijski ordinarijat je namene preprečil, ker ni hotel prepustiti šolskih prostorov, ki so cerkvena last. Kmalu ustanovi družba 3razrednico v Dičji vasi pri Beljaku in še v treh drugih važnih krajih, ako ji bodo sredstva dopuščala. Sploh pa prihajajo s Koroške neprestano obupne prošnje za pomoč, dočim so voditelji napovedali družbi boj.
Na Kranjskem vzdržuje družba otroške vrtce v Tržiču, na Jesenicah in 2 na Savi. Šolo je (»ostavila v Rožnem dolu, lepe prispevke pa darovala za obmejne šole v Rodinah in čep-Ijah. — Družba je obljubila pomoč predmestni naši občini Moste za zgradbo šole.
V Istri dosedaj ni bilo treba družbine pomoči, ker deluje vrla hrv. posestrima, a vendar bo treba pomagati, da dobe koprski Slovenci svojo šolo. .
V dosedanjih 24. letih je družba prejela 1,108.715 K, izdala pa 1,113.962 K.
O živahnem napredovanju družile ]m> prerojen ju leta 1907. priča tudi število podružnic in članov. Leta 1907. je bilo 155 podružnic, a od teh skoraj tretjina spečih s 6786 člani na papirju. Danes je delavnih podružnic 115 z več kot 15.000 člani.
Družba, oziroma njen odbor se lahko s j m nosom in naj blažjo zavestjo ozira na preteklo 251etno delovanje, a to tembolj, ker ga ni bilo na Slovenskem društva, ki bi bilo izpostavljeno tako vsestranskim napadom. Dobra in poštena stvar zmaguje nad hudobnimi klevetami. Vsi tuji in domači sovragi no morejo iz-podkopati naše narodne trdnjave, ki nam brani naš najdražji zaklad: dedno zemljo in materino besedo. — O družbi sv. Cirila in Metoda lahko rečemo, da je postavljena na skalo, zato je niti peklenska vrata ne bodo premagale.
Vi pa, mile rojakinje in dragi rojaki, ki pri hitite jutri v proslavo zaslužne 251etnice slovenskega dela, boja in slovenske požrtvovalnosti« prisezi te naši dični hraniteljici več* no zvestobo in vsestransko pomen pri njenem težavnem, a plemenitem, svetem delu za boljšo bodočnost našega naroda! A ■*
havnioo obriti gospod«, ima poseben talent za to, kako bi se dalo najhitreje in na najmodernejši način uničiti slovenske lesne trgovce. To je bržkone tudi vzrok, da je gozdovnemu mojstru Kdrblu tako prirastel k srcu. Prodno pa se mu to posreči, naj še ob pravem času pomisli, da bo kdo drug poprej razkrinkan in mogoče tudi uničen, kakor pa naši pošteni lesni trgovci. Sicer pa gosp. Miiller, na svidenje pri Filipih!
Omeniti mi je tudi zloglasni »Plesni venček«, dasiravno se je vršil že meseca svečana. Iz te prireditve knez Windischgratzovih uslužbencev se lahko kristalno spozna postopanje te »nemške« kompanije in njeno kavalirstvo.
Gospoda je dobro vedela, da ne morejo sami prirediti nikake veselice. Zato so priredili vso stvar pod firmo internacijonale, povabili bližnje Slovence in jih speljali mnogo na led; predvsem gosp. Lavriča, ki jim je pod tem pogojem dal na razpolago lokale. Z zelenjem, ki je bilo mokro, so mu pokvarili sobo, a kljub dani mu obljubi se nihče ne zmeni, da bi mu jo dali preslikati! Ali bo treba zopet tožiti, eksekvirati in časnike na pomoč klicati ! Saj ste imeli vendar krog 200 kron ali še več čistega dobička, največ slovenskega denarja! Kam so izginile te kroncef! Bodite odkriti in položite račun; saj ste priredili veselico skupno s Slovenci, torej se denar tudi v sporazumu s Slovenci obrni v dobre namene. Zakaj to čudno postopanje.*! Sicer vemo, da je vaš »Siidgau« denarja zelo potreben — mogoče tudi kdo drugi ali Slovenci niso darovali iz tega namena, da se s njihovim denarjem podpira ali pa tudi zabava samo Nemštvo in Quasinem-štvo v graščinskih pisarnah!
Na isti veselici se je zgodila kratka epizoda, ki je za nemško kulturo zelo značilna. Znani jvostojnski rodoljub je pisal oskrbniku Korblu zalepko šaljive pošte in ga v njej pozdravil s slovenskim »Na zdar!« Ko je videl to »der stramme »deu-tsehe« Jungliug«, Hoffmann, slovenske matere sin, je zalepko raztrgal in z nogami poteptal; njegov sorodnik, Korbl, pa se je ironično silil — brusiti!! To je kultura, da, liiper-kultura!
Najprvo se Slovence povabi na veselico, potem se pa z njimi tako postopa! Bilo je enkrat, gospoda, in samo enkrat! Slovenci se lahko zabavamo sami, brez vaših internaeijo-nalnih komedij. Strinjam se popolnoma z dopisnikom »Slovenskega Doma« iz Postojne in kličem vsej rodoljubni okolici:
»Zavedajmo se, da smo Slovenci in kot taki napovejmo in izvajajmo napram planinskim Posili nem ceni enkrat za vselej družabno osa tuljenje. Ot resimo se onega hlapčevskega duha, zavedajmo se, da smo mi domačini in oni privandranci! Na domači, lastni zemlji nam ni treba klanjati tilnika pred tujcem in še manj poljubljati roko, ki nas tepe!«
Načrt novega bazenskega 3akona.
Dr. Alojzij K o k a 1 i. AIX
Kažnjivo dejanje kršenja hišne pravice pa zagreši oni, kdor proti volji upravičenca vlomi v hišo ali sploh v tak zaprt prostor, ki je namenjen za javno službo ali za stanovanje, za izvrševanje poklica ali obrta ali kdor odstrani ovire, ki za-branjujejo vstop v tak prostor. Isto kažnjivo dejanje pa zakrivi tudi oni, ki se iz takega prostora vzlic ope-tovauemu pozivu upravičenca ne odstrani, ako njegova prisotnost ni upravičena po uvaževanja vrednih okolnostih. Istega kaznjivega dejanja se pa okrivi slednjič tudi oni, kdor proti izraženi volji upravičenca brani in ovira vstop v tak prostor. Kazen za to kažnjivo dejanje je pa zapor do 3 mesecev ali denarna kazen do 1000 K. Ako se je pa dejanje izvršilo oboroženo ali v družbi več ljudi, potem se pa kaznuje z lahko ječo ali zaporom od 3 dni do 3 mesecev ali pa z denarno globo od 20 do 2000 K.
Kažnjivo dejanje kršenja hišnega miru je pa tedaj podano, ako kdo v tak prostor, katerega smo zgoraj omenili, vlomi s silo ali z grožnjo s silo v tem namenu, da bi delal silo v tem prostoru se nahajajoči osebi ali stvari. To kažnjivo dejanje se pa kaznuje z lahko ječo ali zaporom od 1 tedna do 1 leta. Ako je pa bil storilec pri tej priliki oborožen ali ako je vlomil v družbi več ljudi ali če je res delal silo, potem ga je pa kaznovati z lahko ječo od 4 tednov do 3 let.
Kot poslednje kažnjivo dejanje v tem poglavju pa navaja načrt sa-■slasfne zdravljenje. Tega kaznjivega dejanja se pa okrivi oni, kdor zdravi drugega proti izraženi ali iz okolnosti razvidni volji; nadalje oni,
kdor drugega, ki še ni dopolnil 18. leta ali ki radi nedostatne duševne zrelosti ali nedostatnega zdravja ali ki radi zmotenosti zavesti ne more presoditi potrebe zdravljenja, zdravi proti izraženi ali iz okolnosti razvidni volji njegovega postavnega zastopnika. Storilec zapade v obeh slučajih lahki ječi ali zaporu od 1 tedna do 1 leta ali pa denarni kazni od 50 do 4000 K. Ako je pa kdo storil to dejanje, da bi rešil drugega iz neposredne življenske nevarnosti, potem se ga pa ne sme kaznovati radi samolastnega zdravljenja. Prepričani smo, da bode ravnokar obravnavano določilo o samolastnem zdravljenju obudilo med zdravniki živahen razgovor in sicer posebno o onem določilu, ki govori o kaznji-vem dejanju samolastnega zdravljenja proti izraženi ali iz okolnosti razvidni volji postavnega zastop nika.
Kažnjiva dejanja zoper čast.
V svojem 24. poglavju se p A peča s kaznjivimi dejanji zoper čast. V tem poglavju bodem o našli nekaj popolnoma novih in takih določil, katerim se ne more odrekati utemeljenosti. O teh novih določilih bode-mo pozneje spregovorili nekoliko več besed. Za sedaj pa navajamo, da pozna načrt samo štiri vrste kažnjivih dejanj zoper čast in sicer zasra-movanje (psovanje), žalitev, obreko-valno žalitev in končno očitanje kazni.
Kaznjivega dejanja zasramova«
nja. se pa oni okrivi, ki koga javno ali pred tretjo osebo zasrarnuje, ž njim grdo ravna ali mu grozi s takim jrrdim ravnanjem. Kazen za to kažnjivo dejanje je zapor do i> mesecev ali pa denarna kazen do 1000 K. — Kakor se iz tega razvidi, je kažnjivo dejanje zasramovanja tudi že tedaj podano, ako je bilo zasramova-nje zagrešeno javno ali sploh pred kako tretjo osebo in torej ni treba najmanj še dveh ljudi poleg razža-Ijivca in razžaljenca, kakor je bilo to predpisano po sedaj veljavnem ka ženskem zakonu. To je le odobravat i, ker je do sedaj marsikako občutno zasramovanje ostalo brez kazni edino radi tega, ker se je zgodilo samo pred eno neprizadeto osebo in ne najmanj pred dvema.
Načrt pa pozna ravno pri kažnjiv em dejanju zasramovanja tudi nekaznjivost. Nekaznjivo pa je zasramovanje tedaj, ako se je zasramovani neposredno pred zasrani ovan jeni tako obnašal proti zasramovalcu, da je poslednjega spravil v upravičeno ogorčenje in da je potem zasram o valeč v tem upravičenem ogorčenju za-sramoval razžaljenca le na tak način, da se da to zasramovanje po danih okolnostih upravičiti. Le-ta izjema je gotovo zelo zanimiva, ker se bode > njo lahko spravilo iz sveta brez kazni vsaj one kazenske slučaje, v katerih se je na obeh straneh grešilo, a se je samo ena stranka zatekla k sodišču in sicer največkrat ona, ki je poprej izzivala.
Jeseni&e novice.
Nemogoče se zdi našim c. kr. iz-zivačem na kolodvoru, kako se more drzniti kdo in protestirati proti izzivanju v službi. V svoji nadutosti in saniopašnosti so gotovo mislili, da so kje na Koroškem, kjer Slovenec no sme vzdigniti svojega glasu. A da tem nemčurskim pritepencem ne bodo zrasle predolge peruti, bomo že preskrbeli.
Kakor smo čuli, hočejo ti c. kr izzivači postati tudi c. kr. denunci janti in denuncirati svoje slovenske stanovske tovariše, češ, da oni pišejo v »Slov. Narod«. Prosimo g. urednik potrdite, da ni še ne en železniški uradnik pisal v »Slov. Narod«. (Opom. uredn.: Potrjujemo!)
Vso rezervo so poklicali železniški nemčurji na pomoč. Cela tovarna na Savi je alarmirana in stikajo po tovarni, po peronu in v restavraciji svoje neumne butice skupaj. Kakšen sad bo rodilo to modro posvetovanje, nam še ni znano, a toliko povemo tudi vam g. Trappen, na uho, da se ničesar ne bojimo; če strgajo c. kr. Hutter ali pa c. kr. Je-tschmineck prav 10 parov čevljev. Capi to ?
Malo vprašanje c. kr. železniški direkciji v Trstu. Gotovo se ne vmešavamo v zasebno življenje nikogar in se tudi ne bomo. Molčali smo, mnogo smo mimo vtaknili v žep, ne da bi reagirali, ne more se nam očitati, prenapetosti, če prav bi lahko pometali, ker smo na Slovenskem, na svoji rodni zemlji. Nismo omenjali, da so ravno privandrani železniški, uradniki največji in najhujši nosilci germanizma, nismo se hudovali, da so vsi razne sarže pri najbojevitejših nacijonalnih društvih kakor: Tum-verein, Sudmarka etc. Nismo se pritoževali, da so se drli in rjuK s heil-klici tako, da so se jim grla izsušila. Ne, molčali smo, ker so se nam zdeli, preotrocji, in preneumnl a tega pa ne bomo trpeli, da bi naa, ko imamo za svoje novce opraviti ns kolodvoru, ti
daj izzivali. Baata! Dovoli Jo potrpljenja! Vprašamo samo al. direkcijo, ali hoče podučiti jeseniškega postaje-načelnika, da prepove svojim nem-turskim uradnikom vsako izzivanje v službi, ali ne? Mislimo, da se ravnateljstvo še vendar ni tako usužnilo nemškemu Volksratu, kakor je publicirano! Povemo pa še to, da vsled večnega izzivanja zavre kri v naj-lnirnejšem človeku in ne bo vec dol-£0, da bomo iskali pomoči in zaščite pri ravnateljstvu, ampak si jo bomo lami poiskali, da ne bo prav ne ravnateljstvu ne izzivajočemu uradni-:tvu. Nam je pač vseeno!!
Vsi oni Slovenci, posebno pa Ijubljančani,ki na Jesenicah nemško Čivkaj** naj se sramujejo v dno duše gvojt narodne mlačnosti in zaspanosti. Povejte nam, čemu čivkate, ka-tlar pridete na Jesenice, nemško, posebno pa v kolodvorski restavraciji? Povemo vam, da so Jesenice slovenske in slovensko vsi zahtevajte, sicer raje ne hodite skozi Jesenice, ker vas poteni ne potrebujemo, zaspanci!
Iz dna srca častitamo Pongra-(zu na njegovi najnovejši blamaži. V nedeljo je sklical shod po § 2- prot; nameravani slovenski osmorazredn: -oli, a so ga zapustili njegovi najver-nejši pristaši, tako da ni imel niti t nega človeka, niti enega glasu poleg svojega. Je pač lahko videl, kako neprijetno je biti poslušen hlapec nem--1 tovarne!
Obrambni teta] v LJubljani
(Nadaljevanje iz jutranjega lista.)
(iospod M a č k o v š e k je izvajal približno sledeče:
Od polovice preteklega stoletja ^ avstrijski Slovani relativno dvigajo (57-18% do 60-40). Nemci nestalno padajo (36*12 do 3578), specijalno mi Slovenci gremo stalno navzdol (010 do 4*05). Xa Koroškem i azadujemo 1880 celo absolutno, tukaj so temu krive velike izpremembe na narodnostni meji (celovška okolica z mestom ponemčena) ; na Štajer->kem se meja tako ne izpreminja, padli smo pa vkljub temu z 3616 na 31*18. Dalo bi se sklepati, da smo bili Slovenci manj plodov itni. Xa Štajerskem imajo Slovenci več novorejencev(39535) kakor dvakrat večje število Nemcev (39-407). Izseljevanje je torej tista rakrana na slovenskem telesu, ki nam jemlje toliko sile.Štajerska je tipična slov. provincija. Ekspanziv-uost Slovencev je radi večje plodnosti in slabejšega gospodarskega položaja večja od one sosedov. Danes nimamo na vsem Slovenskem pokrajine, kamor bi šel tok tujcev naravnim porom. Mi pa silimo na jug in sever. Radgonsko in Upniško okrajno glavarstvo imata več slovenskih priseljencev kakor nemških. Pri notranjem priseljevanju in odseljevanju imamo razločevati dva načina: priseljenci ostanejo kmetje ali pa priseljenci se poproletarijo v mestih; prvi slučaj opazujemo na Kočevskem in če svoje ljudi ohranimo Slovenstvu, bo kočevski otok kmalu raztrgana < unja; tudi v okolici Radgone priha-jajo posestva v roke slovenskih Prek-Diurcev in ta tok moramo izkoristiti. Dokazati se pa da. da tvorijo slovenski priseljenci v Ptuju, Celju, Mariboru. Gorici večino nad drugi-ii. v Tr>tu imamo lahko slovansko večino, Celovec in Gradec dobita lahko častne in močne naše kolonije, kaj-ti v Ptuju živi 6312/c ljudi, ki imajo domovinsko pravico v slovenskih :rajih (še prave meščane štejemo k Nemcem). V Celju je 0963 takih, v Mariboru 7103, v Celovcu 3178. Go-rica pa ima zelo visoko število pravih Goričanov, vendar je priseljen-i ev iz laških glavarstev 1824, dočim je slovenskih 5400. - Nimamo torej zroka nad temi mesti obupa vati, >a so. ako le hočemo, in to moramo oteti, ker tvorijo hrbtišče vsem tuj-evim napadom, naše geslo je torej: \a mesta!
II. popoldne ob 3. uri. Gospod Šemrov otvori zopet tečaj ter otvori debato o predavanju g. Mačkov-- k a. K besedi >e oglasi g. B r u n Č • ko. ki poudarja veliko nevarnost, ki preti slovenskemu narodu v izseljevanju. Potrebna je organizacija, ki • i izseljevanje vodila in nadzirala. Pri notranjem izseljevanju bi vršili važne nalogo lokalni narodni sveti,ki hi imeli nalogo, da nadzorujejo giba nje Nemcev v dotičneni okraju.
G. Prekoršek omenja izseljevanje slovenskih delavcev v industrijska mesta na Zg. Stajerskem,zla-sti v Gradec, ki pa niso nič organizirani, in radi tega ne moremo na nje računati, ker so od nas popolnoma ločeni. Moramo priti do prepričanja, da je narodno - izobraževalno delo v podružnicah najbolj važno, kajti s tem si vzgojimo ljudi, ki ostanejo zvesti svojemu narodu. V zadnjem času se je začelo z organiziranjem naših delavcev in obrtnikov, katerih živi veliko število v popolnoma ponemčenih krajih. O. Mačko v g e k poudarja pomen organizi-tanja Slovencev na Zg. Štajmkem, Kajti ta mor* biti Slovenski, ako ho-
Mvntt. G. Beg nnsnaija sa terorizem Štajerskih Nemcev in na pomen novega društva »Branibor«, ki bode imel zelo važno nalogo pri narodno - obrambnem delu.
Nato predava g. dr. Žerjav • organizaciji naše isspsiaisiii obrani be. Dosedaj ni bilo nobenega sistema v gospodarski obrambi, težko se je pogrešalo društva, ki bi vodilo to cbrambo. Pa tudi danes še ni konsolidirana tista ogromna podlaga, ki bi bila potrebna obrambni organizaciji: namreč združitev organizacij naših hranilnic, bank in zadrug. Ni še žive hranilniške organizacije, banke delajo na svojo roko brez ozira na druge, zadružni naši organizaciji pa sta šele na poti zbližanja. Gospodarsko obrambno delo bo postalo veliko šele, ko bo slonelo na tem bloku denarnih zavodov. — Gospodarskega dela bo treba pred vsem za kmeta. Govornik se nato bavi z izseljevanjem, dalje z ustanovitvijo produktivnih zadrug na meji in organizacij za nakup raznih kmetijskih potrebščin, dalje s »Kmetijsko družbo« na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem ter razvija tozadevni program. —Važno delo »Braniborja« bo kreditiranje. Izjavlja se za princip kreditiranja, ne pa darovanja. Da bo kredit cenejši, bomo od slučaja do slučaja plačali diferenco obresti. — Glede ve-leobrti bomo pač le kot posredovalci pripravljali. — Najvažnejša je pomoč malemu človeku, obrtniku in trgovcu. Vzbudimo in pod p i raj m o organizacijo teb ljudi ob mejah in v nemških mestih in trgih. Dajati bo le začetne podpore za etabliranje, pozneje pa raje skrbeti za cenejši blagovni in denarni kredit, ki zdaj drži malega trgovca in obrtnika v tujih krempljih. V Trstu že imamo malo trgovino in obrt. Tam treba le erga-nizacije in kreditne opore in pristopil bo med slovenski živelj nov krepak sloj. Na Goriškem treba še premagati začetne bolezni in nekatere* stroke podpreti in spopolniti. — Tujski promet in dirigiranje zavednih ljudi v eksponirana letovišča bo važna naloga »Braniborja«. — Podpirati bo razredna delavska stremljenja v mešanih krajih. Pri debati omenja g. M a č k o v š e k slični razvoj na gospodarskem polju na Rusko - Poljskem. G. B r u n č k o priporoča, da se ozira tudi na pareelaeijsko banko v Zagrebu, zlasti ko še mi takega zavoda nimamo. Prij>oroča ustanovitev nakupovalnih zadrug, ki bi zelo olajšale delo »Branibora«. G. Iv. M. O o k kritizira delo kmetijske družb** v tržaški okolici, ki ne stori dovolj za kmetijski stan — kakor tudi na Kranjskem ne. Bilo bi na mestu, da se dajejo podpore mlajšim dijakom, ki se bi bolj posvetili proučevanju gospodarskega vprašanja, ki bi pozneje tudi bolj z uspehom delovali v kmetijskih družbah. G. Beg razpravlja o gospodarskem položaju na Koroškem ter o delovanju > Branibo-ra«. g. P r e k o r š e k o delovanju »Siidmarke«. ki nima tistega uspeha, kakor ga žele Nemci. Poudarja pomen vzsojc obrtnega naraščaja.
Referira na to g. B r u n č k o o manjšinskem šolstvu.
(Dalje prihodnjič.)
Dne 3. julija 1.1. praznuje veleza-služna naša šolska ffDružba sv. Cirila in Metoda11 svojo 25-letnico.
Ta dan prispo v Ljubljano rodoljubi iz vseh pokrajin naše slovenske domovine; zastopani bodo po odposlanstvih pa tudi drugi slovanski narodi.
Glede na to, da je „Družba sv. Cirila in Metoda** v 25 letih svojega obstanka izvršila ogromno prosvetno in kulturno delo, zdi se mi, da je naša dolžnost, pokazati jej, kako vemo to njeno delovanje ceniti in kako iskreno smo jej udani.
Zato sem naročil, da se ta dan vsa mestna poslopja okravse m zastavami i od Vaše narodne zavednosti, it. someščanje, pa pričakujem, da boste sledili izgled« mestne občine.
V Ljubljani, dne 8. junija Iti«.
Župan:
Ivan Hribap 1. r.
Dnevne vesti
+ OnHnnM avai Uailfraikl in
v ponedeljek ob 6. popoldne
-4- Vlade an e*K Odkar ao aa načeti tudi aki uradniki po
davne, poaebno pa alovanake organi« aacije, jako neprijetne.Vlada je namreč vsled teh alovnnakih uradniških organizacij ovirana pri svojem ger-maniaatoričnem delovanju. Kakor smo že opetovano dokazali, vlada na krivičen način vsepovsod zapostavlja slovansko uredništvo. Slovenci nimajo niti deseti del uradniških mest, katere bi morali imeti. In da hočejo priti do svojih pravic, je razumljivo. Zdaj se nam pa iz popolnoma verodostojnega vira poroča, da hoče vlada razpustiti uradniške organizacije. Seveda ne vemo, ali misli vlada samo na slovanske organizacije ali pa tudi na nemške. 2e meseca decembra pretečenega leta se je vlada pečala s to mislijo ter izdala tudi tozadeven ukaz. Pa ga je kmalu preklicala. Radovedni smo, če bo imela vlada v resnici toliko poguma, da bo odvzela uradnikom njihove državljanske pravice.
+ Skrb za   obrtnike v praksi.
Pri nekem okrajnem glavarstvu na
deželi se je bolestno nagajivemu krč-marju, ki je bil    kaznovan zaradi obrtnega prestopka,   zljubilo ovaditi -7 raznih obrtnikov, v prvi vrsti krčmarje in tiste trgovce, ki točijo tudi žganje. Naravno bi bilo, da se okrajno glavarstvo najprvo iz svojih aktov prepriča, kateri ovadenci imajo izkazano pravico do izvrševanja dopuščenega obrta. Ta previdnost bi bila tembolj na mestu, ker je izključeno, da bi v enem kraju toliko obrtnikov leta in leta izvrševalo obrt brez koncesije. Toda c. kr. okrajno glavarstvo je v našem slučaju postopalo drugače. Zahtevalo je po orožnikih od dotičnih obrtnikov obrtne liste. Kdor ni mogel najti obrtnega lista, se je od njega zahtevalo, da mora vnovič prositi za koncesijo. Vsi dokazi obrtnika, da že desetletja izvršuje svoj obrt, od katerega živi in davek plačuje, niso pomagali. Prošnje za podelitev pravice do gostilen in žganja rij se pa dandanes načelno zavračajo po znanem uradnem »ši-melnu«, da potreba ni dokazana. Na izjave občinskih odborov se nihče ne ozira. Ako tudi ne ugovarjamo, da se pri podelitvah  koncesij za nove krčme  postopa  strogo,    ker imamo krčem navadno preveč, je vendar naravnost kruto, ako se hoče stare obrtnike, najboljše davkoplačevalce, na stara leta z rodbino vred vreči na cesto. Za take ljudi je obrt, s katerim se pečajo, eksistenčno vprašanje. Nered mora biti pri okrajnem glavarstvu, a zaradi tega ne smejo trpeti obrtniki. To sledi jasno iz tega, da so se mnogi izkazali z obrtnimi listi, ki baje niso vpisaui v katastru. Zahteval se je izkaz tudi od lekarnarja, ki ima že 15 let lekarno. Brez koncesije bi bilo to nemogoče. Odkod vendar izve glavarstvo obrtnike, katerim redno in točno predpisuje davek? Dolžnost davčnega nadzornika bi bila, da bi se, kadar odmeri davek, od koneesijoniranega obrta,   tudi prepričal,    ako ima dotičnik v resnici tudi pravico do obrta.  Kakšno evidenco imajo ti uradi med seboj ? Ako kdo slučajno izgubi ali založi obrtni listek, še ne more izgubiti obrta. Bi se li okrajnemu glavarju in njegovemu referentn vzela služba, ako bi slučajno izgubila dekrete, s katerimi se jima je podelila? Gospoda, ne bodite sitni  iu prebirokratični! Sv. Birokracij  je  zelo nepriljubljen in diskreditiran svetnik. Bojte se ga!
+ Nekaj besed o pohujšljivosti. Iz Novega mesta se nam piše: Kate-het A. je v petek, dan pred koncem šolskega leta to - le povedal v šesti šoli: »Izvedel sem, da se je nesramen šestošolec drznil kazati prvošoleem pohujšljive razglednice!! Kako vest ima ta dijak, če ima sploh kaj vesti. Dobro, da nisem tega zvedel pred konferenco, sicer bi že jaz storil potrebno, da ne bi več sedel tu v šoli. To si naj dotičnik zapomni za drugo leto.« — Sedaj pa poslušajte, katere so bile te pohujšljive razglednice. Razglednice »V spomin 251etnice družbe sv. Cirila in Metoda!!« Kranj i ca v narodni noši in dva šolska otroka! Nobene zapeljivosti ali po-hujšljivosti, nobene golote razun obraza in prstov. No, če so te razglednice pohujšljive v očeh gosp. kateheta, potem ne vem, kaj naj rečem o svetnikih v cerkvi, ki kažejo rane na golem telesu. Držeč se kate-hetovega nauka o pohujšljivosti, bi se mi zdelo najprimernejše, da dobe vsi svetniki in svetnice na svetih podobah kožuhe na telo in kučme na glavo, ali pajčolane na obraz ali pa maske in rokavice na roke. Sv. Rok na primer, ki kaze na golem stegnu rano nad kolenom, naj bi dobil površnik in škornje, da se ne bi nad njim pohujševal gosp. katehet. To bi bila doaledsoet po vaših naukih * pohujšljivosti, gospod katehet! Ne sobo, te in no morete otaibe ar. Cirila in Vrtina? is so afiajiaijte čase klerikalnih fMiUintov, če ji* fte JU ps si trona
kako neusmiljeno preganjajo klerikalci učitelja OiaataVs Prestavljajo ga is kraja v kraj, samo da mu na-pravljajo sitnosti in nepotrebne stroške. Najrazličnejše strune so že napeli, da bi spreobrnili trdovratnega »grešnika« Ormeka. Kakor smo že poročali, ga je deželni šolski svet že zopet prestavil, in sicer iz Komende v Krašnjo. Ker so pa klerikalci menda že obupali, da bi S prestavljanjem dosegli kake uspehe, so poklicali na pomoč pobožnega »Domoljuba«, v katerem obljubujejo Grmeku, da bo še tepen! Res, lepa katoliška načela! Ce ne boš klerikalec, jih boš dobil s kolom! Ni čudo, da se zgodi toliko pobojev, ko celo duhovščina po svojih listih poziva svoje pristaše, naj gredo nad naprednjake z nožem in s kolom.
+ Za bivši Ježovnikov mandat. V okrajih Gornjigrad, Šoštanj, Slo-venjigradec, Marenberk in Arvež se bije ljut volilni boj med duhovščino in samostojnimi kmeti. V ponedeljek se odloči, kdo bo zmagal, ali kandidat duhovščine, bivši svobodomislec, profesor Verstovšek, ali kmečki kandidat Ivan Kac. Duhovščina je napela prav vse strune, da pribori zmago svojemu kandidatu.   V zadnjem času je zopet začela uporabljati staro svoje agitacijsko sredstvo, namreč vero. Po cerkvah in po časopisju, po shodih in gostilnah razglaša, da stori smrten greh, kdor ne voli duhovniškega    kandidata,   prof. Verstov-ška. V tem početju se kaže vsa duhovniška podlost.   S tem, da grozi duhovščina s smrtnim grehom onim volilcem, ki bi ne volili bivšega svo-bodoniisleea, kaže katoliška duhovščin:), da je čisto brezverska. Tako nesramno  izrabljati   verska čutila pobožnega naroda more    samo človek, ki je popolen brezverec. Taka agitacija seveda mora imeti uspeh, kajti naš kmet je še vedno tako lahkoveren, da bo verjel duhovniku, da ga bo res hudič vzel, če ne bo volil, kogar duhovnik ukaže. Zato se bo pa tudi rajše zapisal Verstovšku, kakor hudiču, če tudi je prepričan,   da bi kmečki poslanec boljše zastopal njegove koristi, kakor pa človek, ki je docela odvisen od duhovščine. Drugo, ravno tako    podlo agitacijsko sredstvo je »liberalno - nemškutar-ska zveza«. Kmečkega kandidata hočejo vreči s tem, da mu očitajo zvezo s »Štajereijanei«    in    socialnimi demokrati. Će bi klerikalci imeli pri tem čiste roke, naj bi že očitali drugim zvezo z nemškutarji, ali da so sami zvezani z nemškutarji, očitajo pa zvezo drugim, to se pač ne more imenovati drugače, kot podlost. Da bodo šli klerikalci v boj proti slovenskemu kmetu združeno z nemškutarji, to pričajo razne Verstovškove izjave, to priča dejstvo, da so ukazali nemški graščaki od njih odvisnim volilcem, da morajo voliti Verstov-ška, najbolj pa dokazujejo to zadnje občinske volitve v Slovenjemgradcu, kjer so nemški   nacijonalci volili v odbor   slovenskega    klerikalca. — Vsa, prav vsa sredstva uporablja duhovščina, da zmaga nad neodvisnim kmetom. Pri tako neenakem boju bi bilo pač pravo čudo,   če bi zmagal kmečki kandidat.
— Radi prezidavanja občinske hiše št. 509 v Idriji trosijo idrijski klerikalci sedaj, ko je upravno sodišče zavrnilo pritožbo idrijske občine, najneumnejše vesti. Predvsem v svojem hudobnem veselju raznaša-jo trditev, da bodo morali plačati stroške dosedanjega prezidavanja občinski odborniki. Temu nasproti konstatiramo, da pritožbe v zadevi teh stroškov upravno sodišče še ni rešilo in je čisto gotovo, da v tej tožbi občina zmaga, ker je tozadevni odlok deželnega odbora popolnoma nezakonit in neopravičen. Je pa tudi še tretja pritožba pred upravnim sodiščem v zadevi te hiše. Danes je le toliko gotovo, da se hiša ne bo sezidala popolnoma po načrtih arhitekta Holinskega, marveč se bo le to prekrilo, kar je sedaj dozidanega in še to šele prihodnje leto. Vsled hudobnosti klerikalcev bo torej oškodovana zgolj in edino le občina. Koliko pa so si klerikalci koristili s svojim nasprotovanjem, bo pokazala bližnja bodočnost. Naprednega značaja idrijskemu mestu ne bodo klerikalci nikdar vzeli, pa naj se poslužujejo še tako infernalnih sredstev. Zapisano je vse in zgodovina bo obsodila gnusno početje Oswaldovcev. Napredni somišljeniki pa bodo znali v boju vzdržati vztrajno in značajno!
4- Nemške občine se že pripravljajo sa ljudsko štetje. Kakor poročajo češki listi, so začele vse nemške občine, ki imajo češke manjšine, s predhodno ljudsko štetvijo. Na podlagi nabranega materiala hočejo pravočasno začeti s persekucijo zoper tiste prebivalce, ki bi imeli pogum . priznati ae za Cehe. Poleg drugih rubnih ao nahajati tudi rubriki *Obče-vnJsi jezik« in zimo delodnjnloa«. Glasilo Matih aoc. demokratov »Pra-y to - * *
le aaafeoijo
iisiionalnfi mafije nasproti, oenkonrtf prebivalstvu, opozarjamo ce*. namestnika, naj takoj začne postopati zoper to zlorabo nemških avionom« nih korporacij. Ce se to ne zgodi, se bodo češke manjšine zopet lahko prepričale, da ne ekzistujejo za nje v tej državi pravne razmere. Hoteli smo to pribiti, ker se bodo po tem izgledu skoraj gotovo ravnale tudi nemške občine na Koroškem in Štajerskem.
-f- Tržaški Slovenci se pripeljejo na jutrišnjo jubilejno slavnost s posebnim vlakom, ki pride v Ljubljano cb 9. uri in 20 min. in ne ob V411« dopoldne, kakor se je včeraj poročalo. Pozivamo ljubljansko narodno občinstvo, da se sprejema ljubih tržaških gostov udeleži v čim največjem število. Tržaški izletniki odkorakajo s kolodvora čez restavracijski vrt po Dunajski cesti v »Narodni dom«. Četrt ure pozneje dospejo bratje in sestre s Štajerske. Tudi te naše goste moramo čim najprisrčneje sprejeti. Pri vstopu na ljubljanska tla naj začutijo naše sestre in naši bratje, da so stopili v osrčje Slovenije, v slovensko metropolo, ki z enako ljubeznijo sprejema vse Slovenke in Slovence vz* vseh slovenskih pokrajin.
+ Smešni f ur ti masi. Čudni po* litiki so naši ljubi bratje hrvatski klerikalci. Dočim je dandanes že celo vsak kranjski konservativec iz polpreteklega stoletja prepričan, da so Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari Slovani, tega hrvatski klerikalci še vedno nečejo priznati. V zadnji šte-\'ilki »Hrvatstva« se silno jeze na hrvatske poslance iz Istre in iz Dalmacije, ker so s Slovenci in Srbi osnovali v dunajskem parlamentu »Zvezo južnih Slovanov«. List izrecno pravi, da na Dunaju ni Hrvatov, ker so tam sami »Južni Slaveni«. Radi dveh, treh Srbov, pravi »Hrvatstvo«, so izginili z dunajskega parlamenta Hrvati; mesto njih so se rodili Jugoslovani. In zabrusi jim v obraz psovko: kukavice. Vprašali bi »Hrvatstvo«, če ne ve, da so člani »Zveze južnih Slovanov« tudi zastopniki slovenskega naroda, torej ne samo Srbi in Hrvatje. Da združeni Slovenci, Hrvati in Srbi ne morejo tvoriti morda kake »hrvatske zveze«, bodo menda uvideli tudi hrvatski klerikalci. Kakor niso Slovenci in Srbi Hrvati, ravno tako Hrvati niso Srbi ali Slovenci, pač pa so vsi trije narodi skupaj Jugoslovani. To ve zdaj že vsak otrok, samo hrvaški klerikalci tega še ne vedo. To je žalostno za ljudi, ki hočejo biti celo dobri politiki, pa se smešijo s takimi predpotopnimi b( .arijami.
— Obrtni shod. V poročilo o obrtnem shodu, ki se je vršil v sredo v »Rokodelskem domu«, se je vrinila grda tiskovna napaka. Vprašanje o pospeševanju obrti je prvi sprožil v. deželnem zboru c. kr. ravnatelj gosp Ivan Šubic in ne kak klerikalec.
— Velik Ciril - Metodov kres sa bode, kakor običajno, tudi letos žgal na predvečer naših blagovestnikov, to je v ponedeljek, dne 4. julija na Golovcu, na posestvu g. Frana Babica nad streliščem. Dohod h kresu je mimo vojaškega strelišča. Po kresu sestanek v restavraciji g. Frana Babica na Dolenjski cesti nasproti vojaškega strelišča.
— Za ponesrečene Srbe so poslali: Šešek Ivan, mag. svetnik 5 K; Rudolf Bischof, slaščičar, nabral 6 K 52 v; Rasto Pustoslemšek, odgovorni urednik »Slov. Naroda« 5 K; Andrej Senekovič, ravnatelj gimnazije v pokoju, Ljubljana 5 K; Ivan Ogorelc, gostilničar, Ljubljana 5 K; dr. A. Švigelj, advokat, nabral: Josip Kozak, Ljubljana 5 K; dr. A. Švigelj, Ljubljana 10 K; Josip Vidmar, Ljubljana 10 K; dr. K. Triller, Ljubljana 10 K; občinski svetnik, Ljubljana 10 kron; Karel Meglic, Ljubljana 5 K, vsi občinski svetovalci. Dr. VI. Ru-dež, Ljubljana 5 K; Jakob Avšič, Ljubljana 2 K; Jos. Trdina, Ljubljana 2 K; Rudolf Zarli, Ljubljana $ kroni, skupaj 61 K.
— Opozarjamo, da se bodo sprejemali na c. kr. II. državni gimnaziji ob Poljanski cesti učenci v I. razred jutri v nedeljo, dne 3. julija od 8. do 12. ure dopoldne.
— Letno poročilo I- mestne pe*-razredne deške ljudske šole, strokovne nadaljevalne šole za mehansko-tehniške obrti in trgovske gremijalne nad. šole v Ljubljani za 1. 1909/10. Na ljudski šoli je poučevalo 16 učnih moči. Učencev je bilo koncem leta 664 i. s. 652 slov. narodnosti in 12 drugih narodnostij. Za višji razred oziroma za izpust je bilo sposobnih 539, nesposobnih 125. Na strokovni nadaljevalni šoli za mehansko - tehniške obrti je poučevalo 13 učnih moči. Učencev je bilo koncem leta 18U. Slovencev je bilo 176, Nemci so bih 4. Na trg. grem. nadaljevalni šoli £ poučevalo 7 učnih moči. Učencev je bilo 126, in sicer 121 Slovencev m 4 Nemci. ~ _
Prezaesaba peeeetl v Sliki. Gosp. M. I*dvornik je k^pU posestvo Antona Mozetiča za 40.000 hv.  m .
nUnoJo nedelio ob m OTi svojo aejo. SUaSaVo 00 j*
27
Vloži prošnjo za podaljšanje policijske ure do polnoči za gostilne in do 2. ure po polnoči za kavarne ne glede na letni čas. V upravni odbor mestne hranilnice se izvolijo vsi stari odborniki. Kredit za popravo poti in kanalizacijo v mestu se zviša županstvu za 1500 K. Pritrdi se v prin-?ipn novemu vodovodu na Brusovsi, treba pa je preje izposlovati tudi primeren prispevek od c. kr. erarja, ker bodo troski za napravo vodovoda precejšnji in bo vodovod služil v veliki meri eraričnim hišam. Posestniku Kolencu se dovoljuje 30 K kor prispevek za naprav > vodovoua. Zgradi se vodovod za gradom, ker je c. kr. rudniško ravnateljstvo obljubilo dovoliti napravo odcepa pri era-ričnem vodovodu. Pritožbe v stavbnih zadevah Frančiške Poljanšekove ter Ivane Vončinove in Frana Štrav-sa se zavrnejo kot neutemeljene. Odobrijo se ukrepi ubožnega odseka o podelitvi podpor Neži Miknž, Antonu Brusu in Mariji Kosmačevi. Društvu za mladinsko >krb in otroško varstvo se dovoli 100 K kot prispevek za prireditev javne tombole. Javni seji je sledila tajna.
Novi Aljažev dom v Vratih. Aljažev dom je že izročen prometu in založen z vsem potrebnim. Slavnostna otvoritev, združena z veliko planinsko veselico, se vrši v nedeljo, dne 17. julija.
Nova planinska koča. G. notar dr. Schmiduiger v Ljubljani je oddal svojo lovsko kočo na Veliki Planini
nad Kamnikom Slovenskemu planinskemu društvu. Koča *e v kratkem primerno preuredi in društvo jo bode kot :>Schniidingerjevo kočo« zadetkom julija izročilo prometu.
Iz Bohinjske Bistrice. Ne moremo drugače, nego da se nekaj omenimo o železniški nesreči v Boh. Bisin-t i dne 27. junija t. 1. Takoj isti dan se je ugibalo v raznih krogih, kdo je kriv nesreče. In »Slovencev« dopisnik je prišel prej na to. nego železniška komisija. Kakor čitamo v j Slovencu« z dne 28. junija, so krive te katastrofe v prvi vrsti pred predorom naložene deske, ker strojevodja ni mogel, pravočasno videti menjalnikov. Ta je dobra. Govori se, da je službo imajoči aspirant Rust pozabil na menjalnike. Vsaj pa tudi ni čudno. Tu je nastavljena namreč neka manipulantinja - vdova, s katero imajo uradniki včasih jako burne na-siope. Nadalje je bil na menjalnika nslužben v kritičnem čaMi nek skladiščni delavce, ki nima skušnje za ogibalnegn čuvaja. Tj . da bo železniška uprava pravilno uredila razmere na našem kolodvoru.
Umrla je v Celju dne 1. julija t. !. go^pa Berta Cetina, učiteljeva vdova, mati ir. !..:ibičitelja J. Cetine v Laškem trgu. v 65. letu svoje starosti. N. v p.!
Tri razred na deželna meščanska šola v Celju imela je, kakor poizve-mo iz njenega letošnjega izvest ja. ob začetku šol. leta 145, a ob zvršetkul28 tčeneev. Iz med poslednjih je bilo 59 Slovencev. 64 Nemcev (?) ter 5 drn-gorodcev. 92 je bilo Štajercev — iz Celja 41. iz celjske okolice 38. iz drugih šol. okolišev 49 —, 12 Kranjcev, 4 Korošci, drugih avstr. dezelanov 11, a inozeincev 9. — Odlikašev j«' bilo 7. prvi red dobilo je 101, drugi red 12. neredovan je 1. Pouk iz slovenščine bil je obligaten za v.-e Slovence. Med »Nemci« se je učilo slovenskega jezika 45; poučeval jih .. znani Tschmerescheg, vodja po-nensčevalnice v Štorah pri Celju.
Nesreča na železnici. Med Kranjsko goro in med Dovjem je 29. m. m. popoldne oh .*!. uri ponesrečil železniški sprevodnik Borovnic a. Ko j.; iz spre vodniške ote stopil na stopnice, da pogleda, če kolesa ne stoje, je / glavo zadel ob most in ><* na me>tu zgrudil mrtev. Ko je vlak ustavil, ' ar se j<* hitro zgodilo, ž** ni več dihal. Ima razbito glavo in zlomljeno trlavo. Zapustil je vdovo brez otrok.
Nedeljski doživljaj v Gradcu. Piše se nam: Mnogo gledalcev je bilo yadnjič zbranih na vežbališkem polju, da vidijo, kako se bosta \*o zraku vozila inženerja Sablatnig in Heim, pa še veliko več jih je bilo po hribih in gozdovih nad Gbstingom. To je bil tudi drag »špas« za gledalce; po 5 do 20 kron je bila namreč vstopnina. Tudi meni se je ta polet, zdel predrag, zatorej sem v hribu splezal na neko skalo, s katere sem skoz daljnogled opazoval te komedije. Ko se vračam že proti večeru s hriba po poti, ki je peljala mimo nekega krnela, zapazim ob cesti na travniku ležati po travi precej veliko gručo gospodov in dam z otroki, ki so se bili tam nastanili z namenom, da bodo boljše videli poletne prizore. Kmet je prišel ravno ob istem času domov. Ko zagleda pred hišo ležati gospoda, se razburi, vzame na to veliko dolgo palico, ter jih gre naganjat iz svojega Travnika. »Kaj delate tukaj — brez. mojega dovoljenja in mi napravi jat.-škodo, da mi povaljate travo«, pravi kmet; ubog sem. itak nimam drugega nego njivo in ta mali košček travnika, katerega inoram čisto sam z velikim trudom obdelavah.« Ko se mu je na to kreganje neki gospod porogljivo posmehoval, zabrusi mu kmet
korajžno v obraz: Kaj pa bi vi napravili z menoj, ako bi jaz prišel v vašo sobo, ne da bi poprej potrkal na vrata, se brez vsega dovoljenja kar tebi nič meni vsedel za vašo mizo, si prižgal tam pipo in pluval po tleh t« Gospoda je na ta kmetov odgovor zardela in bila v zadregi; eni so gledali kmeta, drugi pa v tla. ter jo na to sramežljivo drug za drugim popihali. Sel sem že pozno v noč po glavni cesti od Gostinga proti mestu, kar me na enkrat vznemiri grozno kriča-S nje in tuljenje, ki je vedno bolj prihajalo v mojo bližno. Ozrem se, mi s leč, da se je v moji bližini izvršil kak atentat, zapazim pa le nekaj kolesarjev, ki so se vračali od »Sonn-wend - Volks - Festa«, ki se je ravno isti član vršil v pivovarniški restavraciji v Gostil Igu. Kričali so na vso grlo pobesnelo »heil«, češ, da jim bo • ljudstvo, katerega je kar mrgolelo na tej poti proti mestu, odzdravljalo tudi s hajlanjem. Ali glej smolo. Nihče se ni zmenil in odgovarjal tem hei-lovskim kričačem, na kar so se osramočeni podali v še bolj brzi in divji tek, ter izginili, da še danes ne vem kam. Blamažo sta imela zrakoplovca sem si mislil, pa še večjo blamažo imajo ti divji sudmarkovski hajiovci.
Montecucolli hoče odstopiti. Razširja se govorica, tla hoče šef pomorske sekcije, admiral Rudolf grof Montecucolli iti v penzijo. Pred svojim odhodom pa hoče zastopati še pred delegacijami program, ki se je izdelal pod njegovim vodstvom in ki se nanaša na zgradbo štirih dreadnonghtov.Vzrok je zdrav je. Njegov naslednik bo kontreadmi-ral Anton H a u s.
Elektroradiograf »Ideal«. Hotel pri »Maliču«, zraven glavne pošt«' ima <>d sob« te, dne 2. julija do tork; dne o. julija sledeči spored: V deželi veeneira poletja, i V barvah.) Plavanje ženitvanjsEi pogoj t Komični prizor J Slapovi Imatra na Finskem i V barvah.) Manon. < Dramatska komedija.) Krokodil. (Komično.) Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši na prostem. Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Roza koketira. Povest o križu. Vojak iz ljubezni. (Komično.) Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje si. »Slovenska Filharmonija«.
Tujski promet v Ljubljani. V zadnjem mesecu je prišlo v Ljubljano 4884 tujcev, izmed katerih se je nastanilo v hotelu Union 1059, Slon 981, Liovd 424, Cesar avstrijski 262, Južni kolodvor 220, Ilirija 210, Štrukelj 179, Malic 134, Tivoli 120, Tratnik 119. Bavarski dvor 74 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1102. — Bilo pa jih je s Kranjskega 99:J. z Dunaja 780, iz slovenskih dežel 867, iz dežel češke krone 245, iz drugih avstrijskih dežel 762, iz Ogrske 15."», iz Hrvatske in Slavonije 3H9, iz Bosne in Hercegovine 125, iz Nemčije 164. iz Italije 220, iz Rusije 6, iz Anglije 3, iz Francije 8, iz balkanskih držav 76, iz drugih evropskih, držav 108, iz Severne Amerike 26, iz ostale Amerike 2, iz Azije 2 in iz h f rike 3.
Nepoboljšljiva tatica. Pr" 1 nekaj dnevi se je vtihotapila v Kodeli-jev grad delavka Jera .Tohannova, rojena 1857. v Železnikih in v Ljubljano pristojna, ter tam ukradla več dragocenosti. Pri odhodu pa s<» jo zapazili in ji ukradene reči odvzeli. Posrečilo se ji je, takrat odnesti pete. Ko je bila policiji tatvina naznanjena, je takoj poizvedovala po nji. jo aretovala in izročila sodišču. Jolian-nova je bila že 17krat zaradi večjih in manjših tatvin pred kaznovana in jo bode tudi sedaj zadela gotovo občutljiva kazen.
Kolo ukradeno. Danes okrog pol 11. dopoldne je neznan tat ukradel v. dvorišča, na glavni pošti trgovskemu akademiku g. Viktorju Fleretu kolo »Diirkopp« tvrdke Jax. Kolo je črno, prostega teka, ima ravno, naprej nagnjeno balanco, stopala s klipsami. plošča ima šest luknjic, zvonec ima nad prednjim kolesom na trak: policijska številka je bela na zelenem polju 844, tovarniška pa 64819 model 57. Obe kolesi imata znotraj zelene obroče. Kolo je še novo in vredno 270 K.
Pogreša se. Dne 4. junija je neznano kam odšel z doma 241etni slaboumni Ivan Tratnik vulgo Miklavžev iz Idrije. Deček je male, močne postave, rdečega obraza plavih brk, nosi temno karirano obleko in mehak plišast klobuk.
Ročni voz ukradel je neznan tat trgovcu Rudolfu Stritarju z dvorišča na Valvazorjevem trgu. Voz je \ reden 20 K.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 11 Slovencev, 8 Hrvatov pa je šlo v Zagreb. Iz Amerike je prišlo 10 Hrvatov.
Izgubljeno. Šolska učenka Helena Modičeva je izgubila par sivih rokavic. — Bandažist Ludovik Baraga je izgubil zlat ščipalnik.
Sinuti h Sunki! k zttft Ink si Orili i fett!
VSO azjazajpajp   VV      naaa^aazaaj ana^W^a^aaaj a)
Darila. V proslavo 251etnice Ciril - Metodove družbe je daroval gospod Avgust Tomažič, veletržec in solastnik L Ljubljanskega skladišča Krišper k Tomažič v imenu I. ljubljanskega skladišča 100 K.
so prijavili naslednji rodoljubi donos .kameno v" (po 200 K) v slovensko trdnjavo: 1. Ljubljanske poštne adjunktinje in ofitijantihje, 2. ljubljansko poštno ambulačno osobje, 3. ljubljanskih poštnih uradnikov krožek I., 4. ljubljanskih poštnih uradnikov krožek II., 5. ljubljanskih poštnih uradnikov krožek III., 6. ljubljanskih poštnih uradnikov krožek IV. Družbeni jubilej pridobiva sijaj s pokladanjem obrambnih kamenov. Hvala Vam, častiti brambovci!
Jmnileja trmaa* sv. Orila in
Metoda udeležili so se rodoljubni železniški uradniki južnega kolodvora v Ljubljani z vplačilom enega kamena v obrambni sklad. Živilo!
DralM sv. Ciril« tal Metoda
je izročil g. Ivan Keber, trgovec v Ljubljani, 150 K od prodane kreme. Priporočamo uporabo tega družbo gmotno pospešujočega blaga.
Kanjjaaka zveza „Eelaost" daruje ob petindvajsetletmci Ciril-Meto-dove družbe ves svoj prihranek (200 K) v obrambni sklad.
Ob priliki prevzetja Vase Petri cičeve trgovine daruje g. trgovec Ivan Samec 200 kron v obrambni sklad Ciril-Metodove družbe.
Dijaki n. b. re al enega razreda
so izročili naši šolski družbi 12 K, katero so nabrali kot globo za rablje-nje popačenih besed. Prav tako ! Hvala!
Za Ciril-Metode ve jubilejno slavnest je skomponiral neki rodoljub iz Štajerske koračnico, ki se bo prodajala po 1*20 K v štajerskem paviljonu.
Podružnica „Sv. Cirila in Metoda11 ▼ Zagorja eb Savi priredi dne 5. t. m. običajni kres v proslavo slovanskih blagovestnikov, združen s prijatelskim sestankom pri gospe Medvedovi, h kateremu se vabijo vsi člani in prijatelji družbe brez posebnih vabil.
Češka bndjejeviska pivovarna
je podarila za jubilejno slavnost družbe sv. Cirila in Metoda 10 hektolitrov piva. Slovenskim gostilničarjem priporočamo pivo iz te slovanske pivovarne, katera ima svoj glavni zastop v Ljubljani, na sv. Petra nasipu št. 27. Pripomnimo, da ta pivovarna daje od vsakega na slovenskem ozemlju izto-čenega hektolitra piva družbi sv. C. in M. gotov prispevek.
Veselica v Vel. Laščah, katero ta priredila minulo nedeljo ženska podružnica družbe sv. Cirila in Me-toda in »Sokol«, je uspela v vsakem oziru jako povoljno. Dasi je vso noč deževalo, kakor za stavo in so še v nedeljo daleč čez poldne viseli čezin-čez temni oblaki, vendar so se vremena Kranjcem razjasnila, kakor hitro se je pričela javna telovadba. Pri prostih vajah je nastopilo 40 telovadcev domačega, ribniškega in sodraškega »Sokola«, ki so prve štiri celjska vaje izvajali z mirno eleganco in Še mnogo večjo sigurnostjo, kakor v Ljubljani na župnem zletu. Na orodju sta nastopili dve ribniški in ena velikolaška vrsta, orodno telo-vavadbo pa je zaključila vzorna vrsta ljubljanska, katero nam je poslalo župno predsedstvo. Občudovanje kar ni moglo prenehati. Marsikdo se je tu lahko prepričal o idealnem in poštenem, a tudi o trdem in napornem sokolskem delu. Gledalcev je bil poln trg in telovadci so želi za svoje krasno delo burno pohvalo. Po javni telovadbi pa se je razvilo živahno vrvenje na veseliškem prostoru pozno v noč. Glasbeno društvo Ribnica«, ki je prišlo korporativno na čelu mnogoštevilnih ribniških izletnikov, kateri so se bili pridružili »Sokolu«, je zapelo več krasnih l>esmic, katere so izzvale hrupno navdušenje. Domače ženstvo pa je stopilo v akcijo in storilo v polni meri svojo dolžnost. Čast požrtvovalnemu narodnemu delu! Poleg velikega moralnega, je dosegla veselica tudi lep gmoten uspeh. 350 K je čistega dohodka, kar je za tak majhen kraj čisto lep in razveseljiv uspeh. Ce je pa kdo mnenja, da bi bila ta vsota lahko še večja, oziroma, če komu izmed poklicanih kaj vest očita, da je premalo ali celo ni nič storil, da bi pomagal podpreti naši najvažnejši narodni instituciji, ta pa naj skuša to do prihodnjič popraviti! Le Če bomo edini in složni na potu za skupnimi cilji, le tedaj bomo veliki in močni. Končno še vsem najsrčnejša hvala, ki so količkaj pripomogli, da se je veselica tako zadovoljivo izvršila!
Vstopnice za jubilejeke slavnost družbe sv. Cirila ia Metoda so po 40
vin. v predprodaji v naslednjih trgovinah: Podkrajšek, Krapež, Sešarek, Mejač, Čuden, Vidmar, Losar, Jela-čin, Babovec, Zalaznik in Magdič ter v Narodni kavarni in v kavarni »Evropa««
MtRM uzsniliL
Hfamkft ZveaV^Fm^*pevce, da ^snidejo jutri, 3. t. m., ob 4. uri pop. v društvenih prostorih. Od tu bo skupni odhod na veselični prostor v Tivoli.
»Pevske draitve ,9SlaveeM, ki se je včeraj vrnilo z izleta Tabor-Praga-Kolin, tudi ob tej priliki ni pozabilo naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda, za katero se je nabralo pri banketu po koncertu v Kolinu 16 kron. O tem „Slavčevem" izletu, ki je bil od Veseli-Mezimostovnaravnosttriumfalen, bodemo poročali v eni prihodnjih številk.
M flCoako-ilovenski klub". Odbor »Ceško-slovenskega kluba" se je konstituiral tako-le: predsednik odvetnik in dež. posl. g. dr. Fran Novak, podpredsednik inspektor g. Jan Ružička, tajnik urednik g. V. M. Zalar, njegov namestnik cand. iur. g. Alb. Pleško, blagajnik ravn. „Kred. banke" g. Lad. Pečanka, njegov namestnik uradnik tob. tovarne g. Emanuel Kofinek, upravitelj prakt. v „Lic. knjižnici g. dr. Vinko Zupan. Pregledniki so lekarnar g. Jos. Cižmaf, odv. kandidat g. dr. O. Fettich in mestni vrtnar g. Vacl. Hejnic. Na svoji seji je odbor sklenil med dr. izdajati za češke liste v češkem jeziku „Slovensko korespondenco" in prirediti oktobra v korist Legovemu nagrobnemu spomeniku veliko akademijo s predavanjem o Janu Legi.
Ce bo hotel „Klubu uspešno delovati — delo se bo v veliki meri gibalo na narodnogospodarskem polju — bo moral imeti seveda dovolj članov med tukajšnjimi Slovenci in Čehi. Kdor se zanima za češko-slovensko zbližanje, naj pristopi za člana. Članarina znaša za celo leto 6 K, enkratna vpisnina poleg tega 1 K.
Idrijska sokolska župa priredi dne 24. t. m. župno tekmo in popoldanski izlet v Spodnjo Idrijo, kjer bo javna telovadba in velika narodna veselica.
I. zlet »Gorenjske Sokolske Zape". Marljivo se giblje letos naše Sokolstvo. Saj ni nedelje, ki bi bila brez zleta in vse se obnesejo lepo, dostojno. — »Gorenjska Sokolska Župa" si je izbrala za pni svoj zlet Jesenice. Ce kdo pozna razmere, ki vladajo na Jesenicah, ta šele lahko presodi, kakega pomena je ta zlet, in kako prav je sklenila „Župa". Na eni strani narodna mlačnost, ki meji že na zaspanost, na drugi pa ekspanzivni pritisk priseljenih Nemcev — vse to mori Jesenice, in če se vse nekako drugače ne zasuče, potem so Jesenice bile slovenske, in zgodovinar bo lahko postavil nov mejni kamen. In vendar, kakega pomena so Jesenica za nas Slovence! Ključ do slovenskega Primorja, prag do tužnega Korotana. Prej je ločilo Kranjsko od Koroške nepri-stopno gorovje in brat je bil odtrgan od brata že od narave same. Sedaj je to drugače. Z novo železnico nam je odprta pot med koroške brate, in le preko Jesenic zamore jim dati slovenski narod moralne podpore. Zato pa so tudi vse težnje in želje naše osredotočene v eni sam i m isl i: prosta pot brata k bratu.—Ali nova železnica pa je otvorila tudi drugim pot — in to je še nevarnejše. Če so bile že prej srčne želje Nemcev po odprti poti do našega jadranskega morja edina gonilna sila, da so se vrgli z vso silo na ponemčevanje našega ljudstva, se je to v zadnjih letih podvostročilo. Vedno hujši in hujši dotok prihaja s severa, a mi spimo in ginemo v malenkostnih prepirih. Najhujše občutijo ta tok Jesenice, in Čc ne dobimo moralne podpore od vse h Slovencev, potem nas mora ta tok prej ali slej zasuti. — Odbor „Gor. Sok. Župe- je pomen Jesenic za Slovenstvo dobro pojmil, in je to dokazal s tem, da je priredil svoj prvi zlet na Jesenice. Ljudstvu treba dati poguma, navdušenja za trdi boj, ki ga bije za sladko materino besedo. Dne 17. mal. srpana se vrši ta zlet, in upamo, da vidimo na tem zletu vso zavedno Gorenjsko, a prepričani smo, da nam pošlje tudi „matjuška" Ljubljana lepo število zastopnikov. Osobito pa se obračamo do bratskih sokolskih društev, da prihite ta dan polnoštevilno med nas, ker podpore in navdušenja smo potrebni — krvavo potrebni. K sklepu pripominjamo samo, da si misli društvo postaviti svoj dom, in čisti dobiček veselice dne 17 mal. srpana je namenjen ravno tej svrhi. Na svidenje 17. mal. srpana na Jesenicah! Na zdar!
Braitvo sa promet talcev na
Jeeeatfeak je zgradilo jako lepo pot skozi Dovršnik na Hrušici pri Jesenicah. Dovršnik je krasna soteska, ki nudi obiskovalcem 7Jlepih, po več metrov visokih slapov. Pot je jako lepo izpeljana in prav nič nevarna, ker je povsod skrbno zavarovana z ograjo in žico. Pot skozi sotesko do občinske poti, ki vodi na Rožico, traja do pol ure in tvori torej najkrajšo pot na Rožico. Imenovano društvo otvori to pot 10. julija ob polu 4. popoldne in jo istega dne izroči javnemu prometu. Društvo želi, da bi si si. občinstvo in
turisti ogledali ta dan pot. Preskrbljeno bo za jedi in pijačo.
Slovanski log.
— Nadomestna volitev v Spije«
tu. Pravaši in duhovniki so sklenili zoper dr. Smodlako postaviti lastne-ga kandidata, zdravnika dr. Mladino-va. V Spljitu nimajo nič upanja. Tudi soc. demokrati pojdejo v boj. Toda iz vseh okolščin se vidi, da hoče soc. demokraški voditelj paktirati s kle rikalci.
— Učenost hrvaških šolskih se« ster. Da učenost šolskih sester ni prav velika, o tem nismo nikdar dvomili. Da so pa tako zelo omejene, kakor kaže sledeči slučaj, pa vendarle nismo mislili. V izvest ju dekliške šole v zagrebškem samostanu usmi-l.jenk za šolsko leto 1909. in 1910. čitamo na 4. strani sledeče: »Naučna ekskurzija s IV. tečajem pripravnica podvzela se via Steinbriick, Laibach, Tarvis, Franzensfeste v Innsbruck; natrag via Schwarzbach, Gastein, Klegenfurt, Triest, Adelsberg, Zagreb? •— Te učiteljice, ki naj torej vzgajajo hrvaško mladino, ne vedo, da eksistirajo Ljubljana, Trbiž, Ce lovec, Postojna, Trst itd. Sramota!
— Delovanje mažarskega društva »Juliana«. V Slavoniji ima to društvo veliko število mažarskih šol, v katerih se hrvatskim otrokom otepa mažarski šovinizem. V krajih, kjer obstoji poleg hrvatske šole tudi mažarska šola »Juliana«, dobe otroci proste karte na železnici, da obiskujejo Julianske šole. Pred kratkim časom se je vršil v stanovanju grofa Bele Szechenvja občni zbor tega društva. Na tem se je poročalo, da je bilo v šolah »Juliana« 4629, oziroma 5371 slovaških otrok. L. 1909. je društvo ustanovilo 32 novih šolskih knjižnic, število učnih moči se je pomnožilo od 65 na 82. In vendar je na Ogrskem stotisoče otrok, ki nima.i'. nobene šole. Toda šovinizem je važnejši nego kultura!
Po slovanskem svetu,
— Poljaki   proti   vit. Bilinske*
mu. Kakor poročajo »Narodni List v«, hoče poljsko kolo izreči nezaupnico fin. ministru dr. Bilinskemu. Trdi, da je od 71 članov kluba podpisalo že 39 članov nezaupnico.
— Grun\va!dska slavnost v Lvo-vu. V petek se je v Lvovu vršila Grunwaldska slavnost. Slavnost je bila impozantna. Po maši na prostem, katero je bral nadškof dr. Bilczewski na lyczakowskem vežba-lišču sokolskega društva, je bil obhod po mestu, katerega se je udeležilo 15.009 ljudij. Tudi socialni dc-mokratje so aranžirali obhod. V gledališču je bila popoldne slavnostna predstava, pri kateri ie imel vseuč. profesor dvorni svetnik dr. Balzer slavnostni govor. Popoldne je Sokol telovadil. Povsod je vladal uzoren red.
— Ruska vlada zoper nemško kolonizacijo. Ruska vlada je dumi predložila predlogo, ki hoče zabraniti, da bi inozeinci v Podoliji, Volhi-niji in Ukrajini kupovali posestva. »Nov. Vremja« pravi, da je ta predloga naperjena proti nemški kolonizaciji, ki od leta 1860. vedno bolj narašča. Leta 1882. je bilo v teh krajih 98.108 nemških kolonistov, ki so imeli 552.707 desjatin posestva. Leta 1887. je bil izdan zakon, s katerim se prepoveduje tujcem kupovati v teh gubernijah posestva. Toda ta postava ni zadevala nemških kolonistov, ki so dobili rusko državljanstvo. Nemška kolonizacija pa ni pojenjala, temveč od leta do leta naraščala. L. 1890. je prirastlo 200.000 novih nemških kolonistov v Volhi-nji. Izdane so bile nove naredbe. V letih 1902—1904 so kupili nemški kolonisti v Volhinji nadaljnih 1430 desjatin, v 1. 1905 do 1908 pa že 36.000 desj., v pretečenem letu pa 21.598 desj. Vsega posestva imajo Nemci v Volhinji 700.000 desj. ali 12 % vse zemlje. Vladno poročilo naglasa pangermanski značaj tega kolo-nizacijskega gibanja. Tem kolonistom dajo nemške banke posojila proti 2 %. S tem zakonom hoče ruska vlada zabraniti inozemcem kupovati posestva v vohinski, podolski in kije vski guberniji.
— Rusija v številkah. Iz publikacij osrednje statistične komisije posnemamo, da je bilo na Ruskem začetkom minulega leta 160,095.200 prebivalcev. Od leta 1897. se je torej prebivalstvo pomnožilo za 33,199.000 oseb ali 26*2 odst. Po narodnosti je 65-5 odst. Rusov, 10-6 Tatarjev, 62 Poljakov, 45 Fincev, 39 Zidov, 24 Litavcev, 1'6 Germanov. Vseh Šol je bilo 113.092 s 6,840.749 dijaki. Bolnic je bilo 7.142 z 176.183 posteljami. Ena bolnica je prišla na 21 tisoč prebivalcev. Razventega je bilo 141 zavodov za umobolne s 33.007 posteljami. Tovarn je bilo koncem 1. 1907 20.717 z 1,661.088 delavci. Rudarjev je bilo 643.441. Trgovskih parnikov je bilo 925 s 780 tisoč ton, drugih trgovskih ladi 2494 a 289 tisoč ton.
* Dva avstrijska šalama. V blizini laške trdnjave Barcarola so karabinjeri aretirali dva avstrijska podanika, ker sta osumljena špionaae.
Imena aretirancev se prikrivajo.
* Nemška spionaša. Pariški dopisnik »Ruskega Slova« poroča interesantne podatke o nemški špiona-ži slovanskega gibanja. V Berolinu obstoja posebna pisarna, ki se bavi:
1. z vojaško špionažo na Ruskem in
2. s slovanskim gibanjem sploh. Na čelu te pisarne, takozvane » poz nanj->ke pisarne« je neki Pavel Forst. Slovansko gibanje sploh in neoslo-vansko posebej — piše »Rusko Slovo« — so mora, ki tlači Nemčijo. Poznanjska pisarna ima nalogo, začrtovati svojega sovražnika ne samo v Evropi,temveč tudi onstran oet-ana. Xa slovanskem shodu, ki se je vršil pred 2 leti v Pragi, sta bila navzoča dva špiona te pisarne in sicer nek Rakovski in še nek drug agent. Poročilo, katero je sestavil Rakovski, je obsegalo 400 strani. Nemei se menda vseeno ne čutijo popolnoma varne.
* Predsednik dume odstopil. Predsednik dume. Gučkov. je po zaključku zasedanja državne dume odložil predsedstvo, da prestaue kazen, v katero je bil obsojen zaradi dvoboja z grofom Uvarovom. Prej pa pojile še v Sofijo na slovanski kongres.
* Clemeneeau je šel v Južno Ameriko. Clemeneeau se je odneljal preko Genove v Buenos-Avres. V Argentini ji in Braziliji bo imel dvanajst predavanj o filozofiji socializma.
* Boj z ubeglimi   kaznjcm-i. Iz
kaznilnice v Herzonu na Ruskem je osem kaznjencev zvezalo paznika
ter ušlo. Pri zasledovanju je bilo ubitih en paznik   in sedem kaznjencev.
* Nesreča z avtomobilom. Y Pessinn na Brandenburskem so našli zelo poškodovan avtomobil, na katerem je sedel šofer — mrtev, z razbito glavo. Avtomobil je bil lastnina generalnega konzula dr. pl. Schwabaeha.
Roosevelt ne govori zastonj. >Gil Blas« poroča: Za sprejem bivšega predsednika Roosevelta je francoska vlada dovolila 30.000 frankov kredita. Finančni minister Caillaux je določil posamezne stroške, na kar je zunanji minister Pichon podal račun, v katerem je napravil skupni račun: »sprejem, pojedina, slavnostna predstava v operi itd.« Roosevelt je predaval v pariški Sorbonni (univerzi). Drugi dan je dobil min. ravnatelj Liard račun, glaseč se na 10.000 frankov za to predavanje. Lyard se je kar ustrašil ter je hitel k Pichonu. Ta je še bolj debelo gledal. Toda da ni bilo škandala, so morali Rooseveltn izplačati 10.000 frankov. To pomenja oni »itd.« v Piehono-vem računu.
* Nov avstrijski konzulat. Ameriški listi poročajo, da namerava Avstrija ustanoviti v Minooti. v Ze-dinjenih državah nov konzulat. Vr Minesoti je zelo mnogo avstrijskih Slovanov, med katerimi so Slovenci zelo številno zastopani. Avstrijska vlada j«1 sprva nameravala ustanoviti konzulat v mestu Dubuthu, s-redi-sen minesotskih Slovencev. Prizadevanju nemškega konzula v St. Pavlu se je pa posrečilo, da so ustanovi avstrijski konzulat v £>t. Pavlu. Gospodu nemškemu konzulu je pač dolgčas, zato je hotel dobiti kolego, s katerim bo hodil po zabavah. In avstrijska vlada, ki tako rada posluša »blagohotne« na-vete svoje nemške zaveznico, je rade volje ustregla nemškemu konzulu, ee tudi bodo radi trga imeli škodo avstrijski državljani, ki se morajo truditi po Ameriki, ker jim Avstrija ne more dati kruha.
Vremensko poročilo. Vsled nenavadno nizkega zračnega pritiska v severni in južni Evropi, bilo je pretekla dva dneva po celi Evropi, iz-vzemši Italijo, vremensko stanje jako neugodno in viharno. Padavine so bil« zelo razširjene in krajevno prav obilne, j>osebno v alpskih pokrajinah. Temperatura je povsod žele padla, zlasti pa na alpskih vrhovih, katere je zoj>et zapadel svež sneg. Včeraj je deževalo tudi v Ljubljani, medtem ko je pihal iz severovzhoda hladen in suh veter. Danes /Jut raj pa se je skoro naenkrat zjasnilo nebo. Vsled toplih solnčnih žarkov suši se hitro zemlja, tako da je zrak z vodenimi hlapi nasičen in soparen. Ker se je zračni pritisk ponoči malo dvignil in poročajo vremenske staeije iz južnih alpskih pokrajin o zboljšanju vremena, smemo pričakovati, da tekom današnjega in jutrišnjega dneva ne bo večjih padavin, izvzemši morebiti malih lokalnih in kratko trpečih neviht.
pa ta* avafe Majd ga Jeiiviievale
a az * zuaaaevia a* Naj ne bo Slovenca
>vtKaneko
Književnost
iraibe sv. Cirila in afataia. Naša
šolska družba je izdala pod zgorej&njim naslovom spominsko knjigo, v kateri popisuje svojo trnjevo pot. Popisuje
in ne Slovenke, ki _
Slovenci, razširjajte In ljudstvom, ki naj spoznava narodno delo, ki ga vrti družba.
vrzeli med Vodnikovo in Juvančičevo slovnico francoskega jezika je omeniti to-le: Ker sem v realnih gimnazijah v Ljubnem 1870.1. in na Ptuju 1872—75 poučeval francoščino kot obligaten predmet in ker se je takrat poučevalo po Plotzovi slovnici, sem to slovnico prevel na slovenski jezik in jo ponudil »Slovenski Matici* za natis, katero je pa odklonila, češ da bi za tako knjigo med Slovenci ne bilo odjemalcev. En odlomek te slovnice sem objavil v iz-vestju celjske gimnazije 1872. in drugi odlomek v izvestju nižje gimnazije v Kranju 1876. leta. Meni je bilo takrat mnogo na tem da bi se znanje francoščine bolj razširilo med Slovenci. Veseli me, da se je vsaj zdaj izvršila ta misel. Naj mi bode dovoljeno, da omenim nekaj enakega. V šolskem letu 1883—4 sem prevel na poljski jezik Buhleijevo praktično slovnico sanskrt-skega jezika, ki je bila priloga za mojo kompetenco za stolico sanskrt-skega jezika na lvovskem vseučilišču. Pred tremi leti sem iskal na Poljskem založnika, ker mi je krakovski sans-krtist Mankowski obljubil, da hoče sodelovati pri izdaji. Obrnil sem se bil na odlične poljske poslance, da bi v domovini delali na to, da se najde založnik, pa trud je bil zastonj.
Dr. K. Glaser.
— Mati akeral. Devetega letnika četrti snopič je priobčil skladbo večjega obsera, namreč valček za klavir „Čarobne uspomene", zložil Vje-koslav Rosenberg-Ružič v Zagrebu.
— Kralj Raatialav ia av. CtriL Požrtvovalni rodoljub Fortunat Kur-nik je izdal in založil lepo pesem „Kralj Rastislav in sv. Ciril*, ki jo je zložil njegov rajni oče Vojteh Kur-nik. Knjigo je daroval družbi sv. Cirila in Metoda. Vojteh Kurnik je bil pesnik-samouk. Rojen je bil 9. avgusta 1826 v Tržiču na Gorenjskem, umrl pa 3. novembra 1886 v Ljubljani. Bil je kolar, pozneje stolar. Marljivo je izvrševal svoje rokodelstvo, poleg tega pa je zlagal resne in šaljive pesmi in pridno nabiral narodno blago, zlasti narodne pregovore. Posebno pridno je sodeloval pri „Novicah*. Bleivveis ga je visoko spoštoval. Pesem „Kralj Rastislav in sv. Ciril* je prvotno izšla v „Zgod. Danici* 1. 1856. Pesem opisuje eno najlepših epizod iz slovanske zgodovine. Delo je jako lepo in spri-čuje o pesniškem talentu rajnega Voj-teha Kurnika. Prav toplo priporočamo slovenskemu občinstvu, naj pridno sega po nji! Požrtvovalnemu g. For-tunatu Kurniku pa iskrena hvala za njegov rodoljubni čin.
— Canti Jugoslavi. V komisijski založbi slovenske knpgotržniee J o S. Gorenjca v Trstu je izšla knjiga, ki je velikega pomena in katere smo se iskreno razveselili. »Canti Jugoslavi, versioni dal serbo, croato, slo veno, bul« garo di Giovanni Kušar« — to se pravi: knjiga prinaša izbrane pesnitve različnih srbskih, hrvatskih, slovenskih in bolgarskih pesnikov. Ta knjiga je prvi snopič večjega dela, podana bo torej v italijanskem jeziku popolna slika vsega jugoslovanskega pesništva. Ta prva knjiga obsega 110 strani dolg uvod, 130 strani pesnitev in 4 strani pripomenj. V zbirki so zastopani naslednji pesniki: Jovanović, Preradović, PreŠern, Ivanov, Šenoa, Radičevič, Hranilo vić, Gregorčič, Jović, Kette, jorgovanić, Popović, Vraz, Kačianski, Zupančič, Stoj kov. Kovače vić in Dragic — torej dika jugoslovanskih lirikov. Prelagatelj je s srečno roko izbral med najlepšimi poezijami io jih s pesniškim ume van jem preložil v klasično italijanščino. Uvod podaja v velikih potezah narisanot pregnantno sliko narodnega in duševnega razvoja južnih Slovanov, upoštevajoč kulturne stike med Jugoslovani in Italijani, povrh pa prinaša tudi kratke, a jedrnate životopise onih pesnikov, ki so zastopani w tej knjigi, in duhovito karakteristiko njihovih del in njihovega literarnega pomena. Kušarjeva knjiga je literarno-zgodovinski in pesniški umotvor in velezaslužno kulturno dejanje.
ia dvah lat ta*****.
na devet
Izpred sodil
Najvišji sodni dvor je te dni v neki zadevi razsodil, da je gostilničar odgovoren za škodo, ki nastane radi slabe posode. Neki gostilničar je natočil svojemu gostu pivo v poškodovan vrček. Ko je gost postavil vrček na mizo, se je razieteJ ako, da si je gost ranil roko ob razbitem steklu. Gostilničar je bil obsojen v povračilo izdatkov, ki jih je imel gost radi poškodovane roke.
fMaavraafc atnaafam. Sodišče v Waldshutu na Badenžkeni je obsodilo kat župnika v WikMriffcbu. Franca Jožefa Palmerta, zaradi hudodelstva zoper nravnost, katero je izvršil aa 2t
JvMata|no ilifaioit
v Mafclfc 3. julija 1110 t* It. doa.
SPORED.
1. Nagovor prvomestnika.
2. Tajnikovo poročilo.
3. Blagajnikovo poročilo.
4. Poročilo nadzorništva.
5. Volitev članov v družbeno vodstvo.1)
6. Volitev nadzorništva (5 članov).2)
7. Volitev razsodništva (5 članov) .*)
8. Slučajnosti.
Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda«
v Ljubljani, dne 28. maja 1010.
*) Iz vodstva izstopijo letos gg.: Andrej Senekovič, dr. Ivan Merhar. Fr. Pahernik, dr. Gregor Žerjav. Umrl je dr. Karel Bleiweis vitez Trsteniški, odpovedal pa se je radi premestitve g. prof. Fr. Vajda. Voliti je torej šest odbornikov, štiri za dobo treh let, dva za dobo dveh let.
V odboru ostanejo Še   gg.: Fr. Crnagoj, dr. Krnest Dere&ni, Gregor Kinspieler,  Aleksander Hudoven ! Luka Svetee, Ivan Vrhovnik.
2) V nadzomištvu so bili gjr.: dr. Fr. Ilešič, dr. Ferdo Miillor, Matija Prosekar, dr. Vladimir Kavnihar, Miloš Stibler.
") V razsodništvu so bili gg.: dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogej, Karel Šavnik, dr. Fr. Tekavčič, dr. Karel Triller.
Dosta vek: Dne 1. in 2. julija se priredi obrambni tečaj, h kateremu je dostop dovoljen samo proti osebnemu povabilu.
V soboto, dne 2. julija ob osmih zvečer bo prijateljski sestanek na vrtu »Narodnega doma«.
V nedeljo, dne 3. julija popoldne ob treh je pri čet ek velike ljudske slavnost i v Tivoli, katero prirede v korist družbi sv. Cirila in Metoda narodne dame iz vseh slovenskih pokrajin.
Tovorlil onituriienti!
Zapustili ste srednjo šolo. Na važnem razpotju stojite, določiti si imate svoj življenski poklic. Težka je za vas, revne*slovenske dijake odločitev za nadaljni študij na tehniki. Toda vkljub vsem zaprekam si bode izvolila večina izmed vas pot do najvišje tehnične izobrazbe. Postanete svobodni akademiki, dolžnost vaša je, da vporabite akademično prostost sebi in svojemu narodu v prid.
Slovenski tehniki na Dunaju smo težko občutili pomanjkanje lastne strokovne organizacije. Da temu odpomo-remo, smo si ustanovili letos „Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju", katerega namen je izobraževati svoje člane v vseh tehničnih strokah in ki nam bo tudi domače ognjišče v tujini.
Dragi tovariši! Društvo vam v začetku svojega obstanka ne more veliko nuditi. Pričakujemo pa od vas, da se nam pridružite in nam pomagate s skupnim delom doseči napredek dru štva. Pozi vi jemo vas prijateljsko, da vstopite do zadnjega v „ Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju" in vam v ta namen kličemo: Na veselo svidenje!
Za »Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju*4*
t. č. tajnik. t. č. predsednik.
Vsa pojasnila o študijah in o društvu dajejo tehniki: Bevc Ladislav, Ljubljana, Turjaški trg 2; Schweiger Janko, Črnomelj; Slejko Makso, Velike Žablje, pošta Ajdovščina, Goriško; Srebre Božo, Brežice ob Savi.
M mm
Pran pleni. Suklje, nekdanji svobodomislec, danes klerikalni deželni glavar kranjski, je v »Letopisu Slovenske Matice« v letniku 1877 na strani 54. isnisal naslednje besede: »Cela pri najbolj izobraženi* Ijudea js ta kaj prav navadnega, da iipremiajajn svoja načela (piHtline), da zapasti jo zve je prijatelje la seaililjealke ter sraaaatna pobegaeje v aaspretal tabar. Ta aa gadi la
aO» pri aj»
s
preprleaaja, Ica* lavira le Is resnega prentlilje.
tem«)jI tih stadij in ataogo-•kneenj, in potem je be-gaaatva nasledek daševae plitvesti la površaostt; ali pa m ti uskokl predrngaeili svoje mnenje le iz materijalnih raz* logov, Iz grde sebičnosti, Is niske eastllakomnofrti, In potem izvira njihov odpad Iz podlosti in nemoral« n o s t i.«
Tako je Fran pleni. Suklje — obsodil samega sebe*
Telefonska m Brzojavna »rotila.
Francoski železničarji.
Pariz, 2. julija. Francoski železničarji pripravljajo splošno stavko. Vlada hoče vse železničarje, ki so vojaki, poklicati na orožne vaje in jih porabiti za opravljanje železničar-skih služb.
Napredna zmaga.
Celje, '2. julija. Pri občinskih volitvah v Škofji vasi, kjer so v tretjem razredu absolutno zmagali napredni kandidati, so prodrli tudi v II. in I. razredu trije odločni pristaši narodno - napredne stranke. Z izidom je narodno - napredna stranka popolnoma zadovoljna, ker je to njen prvi samostojni nastop v tej občini.
J ligoslovanska obstrnkei ja.
Dunaj, 2. julija. Strah, da bi la jugoslovanska obstrnkei ja zmagati in da bi vsled tega nastala parlamentarna, ali celo ministrska kriza, je pripravila nemške stranke do tega. da hočejo z dolgo sejo, ki naj bi eventualno trajala več dni nepretrgoma dan in noč, premagati Ju goslovane. Cuje se tudi, da imajo nemški parlamentarci ministrskega predsednika na sumu. da bi rad imel, naj jugoslovanska obstrnkei j a raz-žene parlament, ker bi se s tem ognil pretečemu porazu v finančnem odseku. Bienerth, pravijo Nemci, hoče, da naj nastane kriza v proračunskem odseku in ne v finančnem.
Dunaj, 2. julija. Današnja seja proračunskega odseka se je začela ob 10. dopoldne. Jugoslovani so nemudoma začeli z obstrukeijo, ki jo je otvoril dr. Ploj z zahtevo, naj se pre čita ves zapisnik, čemur se je moralo ustreči in kar je vzelo precej časa. Gostinčar je vprašal, če se je dogovorno z vlado določilo, da bo danes začeta seja trajala tudi jutri, torej v nedeljo, in je ogorčeno protestiral, češ, da se s tem onemogoči poslancem, udeležiti so maše. Prijel je tudi nemške krščanske socialiste, da dopuste tako postopanje in ne branijo pravice krščanskih poslancev, udeležiti se maše. Nemški krščanski socijalisti so se raztogotili in jezno ugovarjali, da parlamentarna posvetovanja niso hlapčevska dela in da se s posvetovanji ne onočašea nedelje. Predsednik je zavrnil Gostinčarjev ugovor, češ, da je odsek avtonomen in lahko zboruje tudi ob nedeljah. -Dr. Korošec jc zahteval reasumira-nje sklepov glede konca debate in predlagal imensko glasovanje. Njegov predlog jc bil odklonjen s 26 glasovi proti enemu. Slovanski člani odseka so pred tem glasovanjem vsi odšli iz dvorane, da bi bil odsek nesklepčen in bi se morala seja zaključiti. Poskusili so to, ker ni bil noben poljski poslanec navzoč, a njih poskus jim je pokvaril židovski poslanec Diamanti.
Dunaj, 2. julija. Opoldne je pri šlo med kršč. socijalcem, Prochasko, in češkim agrarcem, Stanekout, do burnega prizora. Nemci so dolžili opozicijo, da je skrila protokol. Stane k je srdito ugovarjal, in končno zgrabil stol ter ga treščil ob tla. Protokol so pozneje našli pri predsedniku. Seja traja dalje.
Položaj.
Dunaj, 2. julija. Ob 10. dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na katerem se je razpravljalo o položaju v zbornici, specijalno z ozirom na jugoslovansko obstrukeijo.
Visokošolski nemiri v Lvovu.
Lvov, 2. julija Na vseučilišču so vsa predavanja sistirana, pač pa se pod policijskim varstvom vrše vpisi. V mestu je vse mirno, dasi je včerajšnja katastrofa provzrojila v poljskih, kakor v rusinskih krogih strahovito razburjenost in pritirala do skrajnosti vladajoča nasprotja, vendar je upanje, da ne pride do novega kaljenja reda in mini.
Lvov, 2. julija. Vlada je odredila, da se mora pri včerajšnjih izgredih ustreljeni bogoslovee Kečko skrivaj pokopati.   Najbrž ga pokopljejo
postopanja sodnih   oblasti v Lvovu^ zaradi včerajšnjih nemirov« Busin* zki poslanci dolže justične funkcije
narje,  da postopajo   pristransko in krivično.
Češki dež. odbor. Dunaj,  2. julija.  Nemški listi nervozno dementujejo vesti, da hoče ves češki   deželni  odbor z deželnim maršalom vred odstopiti.
Parnik »Trieste«. Trst, 2. julija. Pogrešani parnik »Trieste« je danes dospel v Bombay.
Trst, 2. julija. »Lloyd« je dobil oficijelno potrdilo, da se je pogrešani parnik »Trieste« rešil in dospel vj Bombay. V Trstu je vsled te vesti, ki je pomirila na stotine prizadetih ljudi, zavladalo veliko veselje. Namestnik princ Hohenlohe je šel oseb* no čestitat »Lloydu«.
Prihod Tržačanov. Trst, 2. julija. Na jubilejske slavnost družbe sv. Cirila in Metoda se pripelje nad 400 Tržačanov s posebnim vlakom, ki dospe v Ljubljano jutri ob poljlesetih dopoldne.
Gospodarstvo.
Stavbna in kreditna zadruga ¥
Idriji je imela minolo sredo dopoldne v salonu   gospe   M. Štravsova
svoj prvi redni občni zbor ob lepi udeležbi. Občni zbor je otvoril in vodil podpredsednik zadruge, gosp. E. Gangl. Vsa poročila in računski zaključki za leto 1909 so se vzeli odo-bruje na znanje. Izvoljeno je bilo staro nadzorstvo, v stavbno komisijo pa poleg Valentina Vidmarja še Viktor Lapajne in Ivan Ferjančič. Zadruga je član »Zveze slovenskih zadrug« v Ljubljani. Zadruga je imela v prvem polletju 1910 prejemkov 176.752 K 15 v., izdatkov pa 175.710 kron 26 vin., torej denarnega prometa 352.462 K 41 vin. Stanje hranilnih vlog znaša koncem junija 1910 69.495 K 26 vin. Na zadružnem svetu se gradijo tri hiše. Kakor je razvide-ti, se zadruga lepo razvija in si postavlja dober in trden temelj. LTpati je, da bo poživila tako potrebno stavbno podjetnost v Idriji, kjer vlada najhujša stanovanjska mizerija. Zadruga ima na razpolago še več zelo lepili in ugodnih stavbnih parcel.
Stanje hmelja v Savinski dolini. Hmeljeva rastlina se povoljno razvija in je pričakovati letos obile trgatve. Sedaj se prodaja hmelj v naprej po 130—150 K za stari stot. Sodi se, da utegnejo cene vsled dobrega stanja hmeljišč v inozemstvu pasti.
»Avstrijski Lloyd«. Na četrtkovem občnem zboru »Avstrijskega Llovda« je bilo sklenjeno, da se bo od 2,409.820 K čistega dobička izplačala 4 odstotna dividenda in 2 odstotne superdividende. ■— Ostanek 202.073 K se prenese na nov račun.
Železni kartel zmagal. V zadnji plenarni seji železnega kartela so dosegli popolno sporazumi jen je. Tvrd-ke, ki so bile do zdaj izven kartela, so vstopile v kartel, ker je ta sprejel njihove pogoje. S tem je zajamčen obstoj kartela do leta 1917. Kartel vsled tega ikt bo znižal ceno železu, temveč zvišal. V tej seji se je namreč sklenilo, zvišati ceno železu v palicah za okroglo 2 K pri 100 metrskih stotih.
»Ljubljanska kreditna banka«. V mesecu juniju se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 2,829.609 K 37 vin., dvignilo pa 2,472.466 K 97 vin. — Skupno stanje koncem junija 13,525.804 K 48 vin.
Kmetska posojilnica ljubljan* ske okolice, reg. zad. a omejeno
zavaZO ▼ Ljubljani. Bilanca dne 30. junija 1910. — Aktiva: Gotovina K 75.439 75; nalož. denar K2,836.494 36; posojila K 16,745.282 43; prehodni zneski K 15.983 46; inventar K 17.33630; vrednostne listine K 365.678*06; zadružni dom K 199.672 — ; zadružni hiši K 313.974-41; zadružno zemljišče K 89.253 —; zaostale obr. K 175 259*59. Pasiva: deleži K 27.015 — ; hranilne vloge K 20,286.786*94; rezervni zaklad K371,906 95; pokojn.zaklad K 37.894 53; predplačane obresti K 40.010*77. — Upravno premoženje K 20,834.37336. Denarni promet K 30.987.59865.
Meatna hranilnica v Kamniku. V mesecu juniju 1910 je 151 strank vložilo K 56.963*77, 131 strank vzdignilo K 48.098 57, 5 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 7400, stanje hranilnih vlog K !,950.465 /2, stanje hipotečnih posojil K ^514.817-Jb, denarni promet za mesec juni 191U K 261.034-86. _ M_
Meatna hranilnica v Kadav-HicL V mesecu juniju je 248 strank vložilo 70.897 K 96 v, 212 strank vzdignilo 51.415 K 85 v, o^ strokam se je izplačalo posojil 18.830 K, denarni promet 551.212 K 59y-
2. julija. Rminkž noalan-ci ao bili danee pr| juatienem mini-atzn in ao odločno proteztovaji P***
. V mesecu juniju 1910 je 179 strank vložilo 68.860 K 69 h 227 strank vzdignilo 100.373 K M.b. strankam se* je izplačalo hipotečmh posojil 24.800 K, memc Kovalo za 123.1M JC StanjevtoB 1.491 K 24 Deoaim goget 135 K 73 b. Vseh stan* je duo 1182«
apllllanjll.l.jjll.
uMnCI n SMIfJlE!
[(Zaplembo tega sestavka je raavelja-irilo višje deželno sodiiče t Gradcu.)
Češki državni poslanec Vaclav Klofačjev seji avstrijske delegacije dne 30. oktobra 1906. govoril dobesedno t ako-le:
»Uporabljam, zavedajoč se tega, Svojo imuniteto v to, da s te delega-eijske tribune naravnost z gromovi« tim glasom kličem vsemu narodu, aa se naj ravna po načelu »Svoji k svojim«, posebno sedaj strogo in koasek« ventno, da ne razbija nemških oken, ampak da ne obiskuje nemških in nemško • židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov in tako mogočno uveljavi svojo moč kot konsument, ki zamore v odločilnem trenotku v prizori t i čudeže, če je organiziran in četudi na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas sicer zamore jo razganjati, morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s celimi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provocirajo, ter jim nosili težko zaslužene groše. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Niti vinarja ne več onim, ki nas zasramnjejo in valijo!
Ponavljam: Niti ena češka noga ne sme več v trgovine onih, ki pljujejo na vse, kar je nam sveto in drago. Ceh mora podpirati Ceha, Ceh mora kupovati pri Cehu!«
(Ml).
Bratje!
Vsem bratom Sokolom ter ostalim udeležnikom, ki se nameravajo priklopiti deputaciji slovenskih Sokolov potujoči v Sofijo, vljudno naznanjamo, da se odpeljemo iz Ljubljane 6. t. m. s poštnim vlakom ab 4.28 zjutraj. Legitimacije po K 2'— za znižano vozno ceno Zagreb - Belgrad so ljubljanskim udeležnikom na razpolago pri zveznem tajniku br. Kaj zel ju (Ljubljanska kreditna banka), izvenljubljanskim pa *e razdele med vožnjo.
Ponovno opozarjamo, da si vsakdo preskrbi potni list, to pa vsled tega, da se izogne neprilikam pri povratku na avstrijski meji. Ljubljanski u deležniki dobe jih na magistratu, izven ljubljanski pa pri okrajnih glavarstvih.
Potujemo v civilni opravi, sokolski kroj naj vzame vsakdo seboj v kovčegu. Na zdar!
Predsedstvo Slovenske
Zveze.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslenist k.
Znanstvena opazovanj;* na car« fcki medicinski univerzi v Moskvi so podala:
Izmed vseh odvajalnih sredstev vsebuje navrna Franc Jožefov a grenele* največjo množino Glauberjeve in grenke soli. Vsled te posebne lastnosti ima naravna Franc Jožef ova grenčiea, ker vsebuje bikarbonat-sodo. prednost pred vsemi drugimi enakimi vodami. V slučajih kroničnega zaprtja, kakor tudi pri črevesnem kataru, haemoroidih, in preveliki korpulenci bolniki radi prenav šajo Franc Jožef ovo grenčieo ki ne provzroča niti pri daljši vporabi ni-kakih želodčnih bolesti. — Franc Jožef ova grenčica učinkuje kot naglo in zanesljivo odvajalno sred-fstvo celo prj vporabi manjših količin. 19
Darila.
Upravništvu našega lista so poslal:
Za Ciril-Mctedovo družbo s Gospa Marija Žvokelj, Dolenje pri Vipavi K 10 —, darovala obitelj Žvokelj mesto venca na krsto g. Rezike Hrovatinove. — Ga. Marija Nadrah in gdč. Gizela 2ele v Trnju pri Sv. Petru na Krasu K 5-—, v odgovor nesramnemu dopisu z zadnji štev. »Domoljuba« radi ustanovitve C i ril-Metodove podružnice na Kalu. — Gosp. Blaž Hudovernik v Vel. Laščah K 813, nabrali v veseli druZbi v Turjaku Rozalija Hudovernik in Uršula Somrak iz Vel. Lašč. — G. Avg.   Tomažič,   veletržec   in solastnik
I. ljubljanskega skladišča Krisper 6l Tomažič v proslavo 25 letnice družbe K 100* - v imenu omenjenega skladišča. — Gč. Slavčeva K 1 —, Mašica Slavčeva K 5*—; ne mara bonbončkov, da rajši za C. M. družbo, za male punčike, da jih ne bodo ponemškutarili. — Neimenovan mitnlčar K 20.—. — Gorotan K 4 —. — Skupaj K 15313.   Živeli! Nazdar!
Za   pevsko   In bralno društvo ,L*dlj»" v Devinu i Nabral g. J. P K 13*—. ztetniki »Glasbene Matice« nabrali K 2626. Skupaj K 39 26. Hvala!
Za ponerracana Srba v Šmmm-dijii G. dr. Fr. Goestl na Studencu K 10--. Hvala lepa.
*
II. izkaz radovoljnih  darov za Sokolski
dom   v Hrastniku:
SI. Narodna tiskarna v Ljubljani 100 kron. g. Iv- Jaz, Ljubljana 20 K; g. dr. Iv. Jenko. Ljubljana 15 K. Po 10 K so poslali: g A. Senekovič, g. Ant. Potočnik (za akad. društvo »Tabor«), g. Juro Naglav (za 1 blok), g. A. Kozlevčar (blok 201), g. Toman Moravč«, ter g. St. Kermtvner, Vrhnika (blok 22t). Po 5 K: Gdč. Gabrijela Lovšin,
I
4 K St ▼.
Berajmfk, Konjice S K M v; g. la g. Aat. Breaovalk po 2 K ter SorCan sbirko 1 K M v, stepaj v «n SSS K 60 v. Prisrčna hvala fteUo, da Si se igiasilo as gik rodoljubov. Na zdar!
s sla-
I. izkaz za spomenik slovenskima skladateljima bratoma dr. Benjaminu In dr. Gustavu Ipavcu.
Darovali so sledeči darovalci: p. n. gg. dr. Tone Schwab, zdravnik. Celje 10 K; Fran škorjanc, župnik, St. Pavel 1 K; Matija Skorjam, župnik, St. Florjan 1 K; Franc Ksav. Meako, pisatelj 2 K; Franc Smolej. urednik »Mira«. Celovec 2 K; Narodni kvartavci,   Celje 200 K;    dr. Josip
1 pavu, zdravnik. St. J ur 50 K; dr. Marko Ipavic. c. kr. državni uradnik. Celje 50 K; Janko Artmann. trgovec, St. J ur 50 K; Franc in Marija Kartin, tržan 20 K; Anton Ur&ič. živinozdravnik. St. Jur 10 K; Franc Praunseis. veleposestnik 10 K; Franc černovšek, tržan 5 K; Alojsij Neudl, tržan 5 K: Anton Sivka, nadučitelj 5 K; Marila Orač. nadučiteljica 5 K; Matija Kavčič, trgovec. Št. Jur 5 K; Ivan Breznik, tržan, St. Jur 4 K; gospa Antonija Kavčič, tržan-ka, St. Jur 5 K: Fran Zdolšek, posestnik Podgorje 2 K; Cretnik Josip, tržan, St. Jur
2 K: Recelj Alojzij, učitelj. St. Jur 2 K; Ja-niček Anton, asistent južne železnice, St. Jur 3 K; gospa Marija ScheschtTko, trgovka. St. Jur 5 K: Culek Josip, učitelj, st. Jur 2 K; Regula Ivan. insp. North British Gradec 5 K: ZidanSek Josip, trgovski sotrud-nik, št. Jur 2 K; gdč. Ban Antonija, trgovska sotrudnica, St. Jur 1 K; Kincl Adam, veletržec. St. Jur 5 K; I.6s<*linigg Ivan ml., trgovec, St. Jur 5 K; Cugmajster Lud v., trgovec. St. Jur 5 K: Belle Ivan. ravnatelj dež. kmet. šole. St. Jur 5 K; Drofenig Jakob, tržan, št. Jur 10 K; Drofenig Josip, tržan. št. Jur 6 K: Kincl Franc, veletržec. št. Jur 3 K: Kincl Herman, tržan, št. Jur 2 K: Kincl Avgust, tržan. št. Jur 2 K: Bevcer Fran, sedlar. Št. Jur 1 K: Teichl-meister Rožica, št. Jur 2 K, skupaj 510 K.
Vsem p. n. darovalcem s** izreka zahvala in se prosi za posnemanje.
Prosi s*^, da prirejajo društva »birme, koncerte in veselice v prid sponi*-iiiK.a. Sav-rovi naj se blagovolijo pošiljati uredništvu
ali pa naravnost podpisanemu pripravljalna mu odboru.
Naznanja se tudi. da je založil odbor prav krasne razglednice s slikami naših skladateljev, iste se naročajo pri blagajniku pripravljalnega odbora k. Janko Art-mannu v št. Turjn ob Južni železnici.
Slovenci! naša častna dolžnost je. da skrbimo za eimprejo uresničenje te velike ideje, da postavi hvaležni slovenski narod dostojen spomenik siavrkoma Ipavcem«. Vsak zaveden Slovenec in prijatelj slovenske posuli naj pošlje svoj če tudi mal prispevek.
Darovi se bodo redno izkazovali v vseh domačih slovenskih časnikih.
Pripravljalni odbor za spomenik slovenskima skladateljima bratoma dr. Benjamin in dr. Gustav Ipavicu.
št Jurij ob Južni železnici 24. rožnika 1310.
Josip Drofeniir. m. p.
t. č. tajnik.
Fran Kartin, ni. p.
L č. predsednik.
Družba sv. Cirila la Metoda v Ljubljani je imela meseca junija 1910. I. sledeči promet:
L Prejemki:
g\ Redni prejemki:
1. ) Prispevki iz nabiralnikov     1883 K 95 v
2. ) Prispevki podružnic i. s.
a) Kranjska 1934 K 45 v
b) Štajerska   279 >f 20
c) Koroška    274 „ 40 .,
d) Primorska 1325 „ 07 „ Skupaj ....
3. ) Razni prispevki t. j. darila, družb, blago itd.       .  . .
Skupaj .... b) Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb sklad.    4926 K 39 v Skupaj .      .   .    18003 K 40"v
II. Izdatki:
a) Redni izdatki: plače, remune-racije učiteljskemu osobju, razni računi itd. 14857 K 99 v
b) Izredni izdatki:
naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 5686 . 39.
3813 K 12 v
| 7379 K_94v 13077 K 01 v
Skupaj   .    20544 K 38 v torej primanjkljaja..... 2540 K 98 v
V Ljubljani, dne 1. julija 1910.
Vabilo na naročbo.
Slivno p. n. občinstvo vljudno rabine aa novo oaročbo, stare p. n. naročnike pa, kateri« je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ee preneha in da dobe vse številke.
SLOVENSKI Ilir
tf
velja v Ljskljasi aa dem dostavljen:
Vse leto. . . b 14-— I četrt leta... b Pol leta ... m It*— I Ea mesec. . . w V upravništvn preje man aa mesec b S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja
Vse leto. • • b Sir— I Četrt leta . . b Pol leta ... m 13"— | Ea mesec . • n Za Nemčijo vse leto is b. Za Amerika is dežele vse leta m s.
Naroča se laike z vsakim dnevom, a se mera poslati radi naročnina, eraface i
ozir
Pri reklamacijah aaj se dajefa postila
Ust se astaelja le.
drage
navede v<
čaesj srce ozira
kdor je ec vpeelje e
ao b t-aa, Po
to aaaaito le-
c.  i kr.
•l V zalogah po r same ari Moll-ov preparat, z varnostno zamatao in pod-
4 29
Priporočamo na&m rodbinam
kilimsk* cikirijo.
Centralne kurjave
in memSMmm|am.m izvršuje najstarejši češki specialni zavod 2109
Jao štetka, tvornica za stroje.
ta|tf fslj. vmaalat. Filflll li. I. I!2 (ižlit)
Se dobi povsod
neobhodno potrebna zobna Creme
ciste, sele la
si. s vzhod pol oblač. si. vzhod t oblačno
sL szahod „
Srednja včerajšnja temperatura 13-6% norm. 19- !•. Padavina v 24 urah 88 mm.
Poslano.
Cenjenemu občinstvu sporočani, da sen izstopil iz trgovske družbe z gosp. Jamom Chalapaikom, s
katerim sva vodila dosedaj skupno trgovino na Starom trgu pod tvrdko Cfealvpalk Jc Predovlč,
prekajevanje in izdelovanje raznovrstnih klobas in salam.
Najina družba je prejenjala dogovorno z dnem 8. junija 1910. Trgovska firma g. Chalupnika se odslej ne sme več označevati z dostavkom mojega imena.
V Ljubljani, 30 junija 1910.
2258
Juraj Predovič.
Jfajboljša osvežilna piača
Sil
alkalicna kislina Čistost okusa Šumeča ogljikova kislina lahka prebavno, ves organizem poživljajoče.
i
i
i
t
l
š
i
iloabi
JHK ntPhT
v Ljubljani
je pravkar izšel
zgodovinski roman izza francoskih časov
: x ljubezen :-:: Končanove Jdare
Spisal Fr. Remec.
Cena broa, B 1-SO, vez. B 2-50, po posti 20 v vse.
Ta roman je vzbudil že v podlistka „Slov. Naroda" občoo pozornost ter se je moral na splošno zahtevo ponatisniti.
m		m WSs^™j
		
		
dsmmmmmjmmmmat		
Dragotin Jurman
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1.
Želodčni llktr
krepolo želodca!
Bliiu in Jala* Vsa ga pozni, Kdor § a ima, lasa adaravjo slasna I
Ljndaka kaksvoet       liter K 2-40. ku
Li
Zlata kaplja" , Sv. Petra testa štev. 27
v bližini kolodvora. .-.   Lepe zračne sobe« .".
Priznano fina kuhinja.
Izborne pijače.
Nizke cene.
Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen 1913
velik senčnat vrt. -m*
Vsako sredo pri ugodnem vremenu
velik koncert!
■
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857. Telefon it. 97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba ii28 celih hotelov in kopališč.
Naslov za naročila: »FLOtlAN«. Ljnbljana.
Postavno varovano.
Proti
2SjMjll|Mjt
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
Deieln lekarna Milua Leasteka v flakljisl. lisUsva sasta Msv. t
setef Franc Ježelevega Jskikjstfa
Sanja, Hrvaško, 22.  februarja 1906.
Blag. gospod lekarnar!
- Prosim vljudno, poikjtte mi zopet tri steklenice Vate Izborno
je neprekoaljfvo sredstvo ol. ntrja dlesno in od-ketno sapo iz ost Za
zoper zobobol. ntrja dim atranja neprijetno sapo i ohramjenje sob in oevenemje nst jo 1
priporočal.
Jmaša KamraaovšL kr
•vnamea   ar%ammi mmpavvmn^ maa •
neveste, lini, gospodinje in gospodarji!
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 8
hA mil zalin rali grcilim mil tnuiii zmanjšati in prodaja
perili, platio, vezenje ii splob vse v to stroki spadajoče predmete
po izdatno laitanlh cenah.
Litio ia solidno, doma Izdelana perilo, je iz najtrpeznejšega blaga in si ga i— lahko vsak ogleda, oe da ki bil prisiljen kaj kopiti. i
]91g K obilnemu posetu vljudno vabi
Anton SapOf Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 8.
"Tu    .ro~»i'i~>     i—■—ii^—> i  i ' ~ ~
Velikansko izber
1157
priporoča tvrdko
A. KUNGp Llabljana
Dvorni trg *t 3.
Najnižje stalne cene. =
___:
120914
69
21
hno stinitfflnUc
1 soba in kuhinja, le mirni stranki brez otrok. Kje, pove uprav. »Slov.
Naroda«. 2269
tf kavarni Europi
je še jako ceno na prodaj
1 biljard, 1 veliko zrcalo, okrogle ii štirioglate kamenite nize iz belega nramorja, kavarniška blagajna, stojala za obleke, 3 lest-venci za plin.
Z259
Uradno dovoljena, te 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
staiovaii in G. Flux
Gosposka ulica štev. 6,
priporoča in namešča le boljše
planino
■Nsla aa vogalu vhod Bi
(skoro nov) se ceno
Sv. Patra
it S. L
Prodajalko
pošteno, dobro izurjeno v špecerijski stroki
2244
sprejme
Zdravko Krajne, Kranj. Priznano najboljša
barva zn lase in brado
je dr. Dralleja
220 j
kakor
privatno, trgovsko in gostilniško osob je
7a Ljubljano in zunaj. Izbira različnih sluzeb, zlasti za ženske.
Vestna in kolikor motno hitra postrežba
zagotovljena.
Potnina tukaj.
Jananjira dopisom je priložiti znamko za odgovor: Prosi se za natančni naslov. 2249
ki daje sivim in pordečelira lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. — Dobiva se svetel (blotid), rjav. temno-rjav in črn v steklenicah z vporabnim navodilom za 1 K 80 vin., dvojnata 3 K 50 vin. pri
S. Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo št. 1.
?r. Oro%sn
c. /fcr. profesor
Jfildegarda Oroden firachtl
2270
rojena
poročena.
Ljubljana, dne 2. julija 1910.
■
Sledilna ognjišča „criumph"
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpeznejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Sledilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne L dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog 204*>        franko proti doposlani znamki.
Tvornica za štecilna ognjišča Triumph
S. goldschntidt S sin, Vds 18, gorenje Avstrijsko.
St. 99.
2268
Slovenska trsosska šota v LJubljani.
Vpisovanje v pripravljalni razred in v I. letnik se bo vršilo
dne 15. in 16. julija 1910 od 9. do 12« ure dopoldne v šolski pisarni na Kongresnem trgu štev. 2.
Za vsprejem v pripravljalni razred se zahteva 13. leto starosti in najmanj dovršeno ljudsko ^olo.
Za vsprejem v I. trgovski letnik se zahteva 14. leto starosti in dovršeni pripravljalni razred, dovršeno meščansko šolo ali 4 razrede srednjih šol; vspre-^majo se pa v I. letnik tudi učenci, ki sicer niso izpolnili teh pogojev pred-iobrazbe, ki pa dokažejo svojo zmožnost s posebno izkušnjo iz: slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, zemljepisja, prirodoslovja in prirodopisja.
Vpisnina znaša K 5—, prispevek k učilom K 10'—, šolnina v priprav-lalnem razredu K 50'—, v trgovskih letnikih pa a K 100— na leto; šolnine • ahko oprosti šolski kura torij.
Na novo vstopajoči učenci naj se zglase v spremstvu svojih starišev ali ajih namestnikov in naj prinesejo s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
V Ljubljani, dne 28. junija I9l0.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrirana zaarafla i aia|a— mm
s sedeže* v CjsUjani, Jferiie lerelje cesta it. 11 (ZsUztj).
Zaloga pohištva lastnega Izdelka in tapetniškega blaga.
Izvršuje vsa mizarska stavbna vda.
LastM loiam aa ttnA ni UJjjal
iikri kietiji
_______ _,_____za 4500 K.
Vpraša se v upravni! tvu »Slov. Naroda«. 2262
Izjava.
Ker prejemam skoro vsak dan opomine; da naj poravnam dolgove, katere na pravi ja po raznih gostilnah neka oseba mojega imena, izjavljam, da nisem ž njim v nikakem sorodstvu, in ker za dolgove istega nisem plačnik, svarim vsakogar pred njim, ker jaz aa up ničesar ne vzamem.
LJUBLJANA, dne 2. julija 1910.
Alojzij Pirnat, trg. potnik
227.S
tvrdke A.4B.
Mestni trg štev. It.
VABILO
na
redni občni zbor
Kmečke iirauiiniu in ptujiliite v Kulaku
ki se vrši
v nedeljo, dne 10. julija ob 3. uri popoldne v uradnih nrostorih (v hisi gospoda Drag. Cesnika v Knežaku).
O C C
Dnevni red:
1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem zboru.
2. Poročilo načelstva.
3. Odobrenje računskega zaključka za 1.1909.
4. Prememba pravil.
5. Volitev načelstva
6. Volitev računskega pregledovalca in nje-*   govega namestnika.
7. Slučajnosti.
2273 Načelatvo.
Razglas.
Topničarski polk it 7 ¥ Ljubljani
prodajal bode v sredo, 6. t. m.
ob 10. dopoldne
na zitinskem trgu (pni klavnico)
2 ž
2260
Opr. štev. E 1574 10 2263
Dražbeni oklic
Prodalo se bode 7. julija 1910
dopoldne ob 9. avl
na Glincah štev. 20
na lavni dražbi :
različna sobna oprava, predalniki, prodajalne mize, blagajna, likerji, prazne steklenice, sodi, žgalnica za kavo žgati in hladilna peč za likerje.
Reči se smejo ogledati dne 7. julija 1910 v Času med 9. in polu 10. uro dopoldne v navedeni hiši.
I Ir. ikraju satja i Ljittjai, si V.
dne 18. junija 1910.
!264
Is belega arassstsya
m m"
!i
In
i
i*.
i
SODE
ri fufli ilirii«
vtaske sode
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravne, za vsako vino izborne, takoj ranljive za kar se jamči, aaaa v velikosti po 300, 400. 500, 600, 700 do 1000 litrov na zahtevo tudi 100 do 200 litrov aH manjše po prav solidnih __ nizkih cenah
i
«
Nadmlinar
v mletvi plenice, rii, kakor tudi v proizvajanja polentnih izdelkov ia sjssaasj kasa, seli aa podlagi večletnih spričeval primerno službo. Naslov  pove   npravniŠtvo »Slo* venskega Naroda«. 2256
Lepe prsi
Bujno oprsje se v enem mesecu razvije, utrdi in močno zveča pri vsaki dami vsake starosti brez zdravila z izvrstno in slovito
DAVTSOMOTO
prsno kremo.
Že po 5-6 dnevih se opazi uspeh. _ Rabi se samo na zunaj. Treba je samo vtreti v kožo. Zajamčeno zdravju popolnoma   neškodljivo.  40.000 izpričeval.
Škatlja stane 10 K. 2247 Diskretno pošilja po pošti.
M. OaaibaJ, keodk, Dunaj, IIL
Vprašanja na OrasUva StlMM, SfcsMlssM, Vattvva aL M. z»v
Hižjereolec
»jnte  na hrano in stanovanje v boljši hiši. Klavir na razpolago.
Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 226C
Proda ae popolna
mlekarnlška opravi
(z ročnim obratom) za izdelovanje surovega masla. Cena nizka. Naslov pove  upravništvo »Slov. Naroda«. 2270
Št. 255.
2267
Okrajna bolniška blagajna v Postojni naznanja, da se bode vršil dne 10. julija t. 1. ob 11. dopoldne v občinski pisarni v Postojni
drugi občni zbor
z dnevnim redom, razglašenim dne 29. maja t. 1. po županstvih postojnskega političnega okraja.
Načelnistvo okrajne bolniške blagajne
v Postojni, dne 24. junija 1910.
Pozor!
Priporočam prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost  izvršujem vsa Umetna
cerkvena dela.
Z velespoštovanjem
921
Ignacij Čamernik, kamnosek
v LJaMfaal, Eosaeoskega ulica it 26.
S
K
De ca roma okrog doma, broš.
Naše domače živali, broš.   .   . „
Noetova barka broš..... w
Kaj pripoveduje čarovnica, broš „
„ • na lepenki „
Podobe iz živalstva, broš.   .   . „
(Leporello) n
Pavluša in nuša...... «
Palčki Poljanci...... •
Radost malih, broš.    .  .  •  . „ -—'40
Snegulčica, broš...... „ 1*20
na lepenki   . ; . „ 2-40
Tmjeva rožica   ...... „ —*60
Vesela mladina, broš. .  .  .  . w —.80
Vesela dmžbica...... „ — 70
—•24 —•40 1-50
1- 20
2- 40 —•80
1-50 1-60 360
Knjižicazam[adino2l,24zv. a K —.50
Zlata radost.....1
„ „ (Leporello) . . Živali nase prijateljice, broš. Modri Janko......
—•40 1-50
—•70 2.40
1 —
1-— 1 — 1 —
Knjige za slikanje s
Tuckov, Zaklad za otroke . • K » Otroški vrtec . . . „ » Za kratek čas ... n »     Mladi umetniki .  . . „
Mladinski spisi i
Arnicis: Srce, 4 zvezki a 40 h K 1*60 Andersen: Pravljice za mladino,
vez.....                          .   . 9
Brin ar: Medvedji lov. Ćukova gostija, kart....... , —-80
Campe: Odkritje Amerike   .   . „ 2*—
Cegnar Fr.  Babica. Povest.   . w 1*20
Cigler Janez: Sreča v nesreči . 9 —'76 Freuenfeld Jos.: VčUČek pravljic
ia pripovedk.....„ —-40
Gaagl Eng. Pisanice .  .  .  . „ —-50 »     » Zbrani spisi za mladino „ I.— Hubad Fran: Pripovedke aa sla-
dino I. in II. it. a 40 h    .„ —-80
13, 14, 26,29,30, 31 zvez. a „ 27 in 28 zvezek a .   .   . „ Kapitan Žar ali klet v tihem
morju, vez.......»
Kočevar F.: Mlinarjev Janez.
Zgodovinska povest   .   . „ Kosi Ant.: Zlate jagode. Zbirka basni, vez. .   .  • ..  •  • »
Spisi Krištofa Šmida:
Ljudevit Hrastar: Gobček   .   . ^
Jozafat: Kraljevi sin Indije . .
Pridni Janezek in hudobni Mihec „
Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu ........t
Slavček.........
Ferdinand........
Jagnje. Starček z gore . .  . .
Pirhi. Ivan turški suženj. Krščanska obitelj......
Hmeljevo cvetje. Marijina podobi
Lndovik, mladi izseljeneec   . .
Najboljša dedščina. Les ni križ .
Roza Jelodvorska, broša     . .
vezan .   - .
1 —
2'—
1 26 -•80 1-—
—«0 —W 1 —
—•60 —•60 —•90 —•86
—•80 —•80 —•80 —•60 —JO 2-—
Sveti večer .  .  . —*80
Sto malih pripoved za mladost . „ —*8v Nedolžnost preganjana in poveli-
čana........
Nove pravljice iz 1001 noč, ver. Spisi Mišjakovega Jalčka, vez. . Rapi A.: Mladini, vez. . • • » » Dane, vez. .... Trošt Ivo: Vsrca globini. Povest,
vezana.......
Na rakovo nogo, vez. . . . Zupančič Oton: Pisanice. Pesmi
za inladino
—-W
Narodna knjigarna v Ljubljani
■
ava
.E9
5
54
54
TF
3E
^88581
lesarski jiuiiik
Iti je Tajen vsega del«, tudi sekanja
• • iSče.
Prednost imajo starejši, ali vssj vojaščine prosti. — Naslov pove upravništvo _»Slovenskega Naroda«. 1900
Stsua dobre itoft restavracijo
v zelo prometnem mestu 2196
Pogoji zelo ugodni, na zahtevan je se uredijo tudi spalne sobe. Zraven zel 3 lep in velik senčnat vrt, kegljišče in veselična dvorana. Dotičnik mora znati slovensko. Prevzeti je restavracijo s 1. avgustom. — Natančna pojasnila daje Ivan Bajielj v LJubljani, Marija Terezije cesta stev. U (KoliaeJ)
ustmeno ali pismeno.
teli se kopiti
2250
posestvo
ki stoji prav blizu farne cerkve in tik glavne ceste in kjer bi bila gostilna in trgovina, ali vsaj prilični prostori za to obrt. Zemljišča je lahko več ali manj zraven. Posestvo naj prodajalec natanko opiše in tudi cena naj se pristavi.
Ponudbe sprejema Fran C PetCT-
nel, gostilničar. Gorenja Dobrava št 36, pošta Gorenja vas nad Škof j o Loko.
1 par teHrJk kesj
po 7 let starih,
konjska oprava, kočija, vozovi in sani, al
materijal, orodje, opekarna, barake ftu
Pojasnila dajeta J.
2230
So
t
c&tVrie, pfa5čc, ftetitne tjuhe in t>i'\$acc, ccvljc,
htac& in wc diuc^c pc-tz&fočinc priporoča
wo3tva tz^ovina
las
Sestavni deli in popravila najceneje. Ugodni plačilni pogoji.
mr f. DViEK, *wm
llustr. cenovniki gratis.
V   V   V*   "W X
M teme (Mk
sva^PBsaTt aT^s^VK Z RssU Ije^        ^^^^^^jjsj^^^ '^^^^^jjjjr^^
jsfnsatiai usTJjskl tavta.
tjtbljaia, W«IJove nlke it. 3.
Velika zalog«
jnvdov, zlatnine in srebrni
ne, različnih nr, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
H390 jm vrste.
Solidna psstrezba. Cene u jnižje.
Abiturijent
dober filolog, ___ Wšm Inetrakeila. Poučuje" tudi slovensko in nemško stenografijo in gre tudi na deželo. — Ponudbe pod šifro »nkisn. HoaU* na uprava. »Slov. Naroda«. 2253
Proda ao Is
raka lopa
obstoječa iz JlOfc stanovanj, z najmodernejšim   komfortom    urejena, s krasnim vrtOBa in na lepem prostoru v LjablJaaJ.
Kje, pove  upravn. »SI. Naroda«.
1 Vinko JMCajdic
valjčni mlin 1 Kranju
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v sc in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 28
V Lfubijani: Podnradu, Trnovem, Kočevja. Trsta Borici, Celovca, Belftakn, Bolcano, Inomosiu, Tri-deata, Zadra, Spljetu, Ercegnovem, Kotom, Sarajeva Ia Polju.
Brzojavi: Valjčni mSiu, Kranj.
gg£ Učenke ^
2254
na stanovanje in hrano.
Klavir in vrt na razpolago. Streliika ulioa Stev. 18.
Preda se iz prode roke
ngodna aa vinsko klet in trgovino*
Naslov se izve 2206
i pisani g. P. Mateliča v M uliti it. 155.
Sopolin
fo ia ostane 1857
najcenejše sredstvo za pranje.
Po izdatnosti neprekosljiv. Dobiva se po vseh boljših trgovinah in v tvornici za milo v Celovcu.
F. P. VIDIC & KOM P., LJUBLJANA
=====   tovarna zarezanih strežnikov ======
ponudi vsako poljubno množino patent* dvojno
st resni k-zak rivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh eedanjoeti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. — Spretni laatopniki se iščejo.
Narodna knjigarna
Prešernova ulica štev. 7
v Ljubljani
združena s
Prešernova ulica štev. 7
IIH S
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, kompioapskega, nt«arskega, slikarskega in šolskega blaga
najboljše kaksvestl Ia pa aainliflli cenah.
Pisalne in risalne Črnilniki in uteži
potrebščine
Papir
kancelijski, konceptu i, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastnrao z eno in z dvema kolonama; papir za
pisalni stroj; mali in veHki oktav za navadna pisma;     peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne
priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
barvasti papir in papir za zavijanje
Trgovske knjige
vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših Tsake velikosti.     najpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti ia beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo*
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka ia iz dragih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
papirjem avstrij a vseh velikostih, aa Savane k vadno rabo in tudi
Albumi
slike.
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popust.
Jtarrin taflfcpnu sprejnu trii imata u
pisalne stroje
viseli sistemov
po tovarniških cenah;
dalje sssrooMa na
vsakovrstne tiskovine
ttcTihl111
12
OStVdrftttO ti MDShllll
Bili so časi, ko se je trdilo, da nimamo Slovenci nikakorsnih predpogojev za gospodarski razvoj in napredek. Toda polagoma so jeli spoznavati, da so naše dežele bogate na prirodnih zakladih, da imajo mnogi) vodnih sil, ki bi se dale izkoriščati, in da leže goografičtio tako ugodno kot malokatera druga dežela. Saj smo v obiižju morja, mejimo z balkanskimi deželami, ki so najboljši trg" za industrijske izdelke. Naši denarni zavodi so koncentrirali velikanske vsote narodnega imetja. In kar čez noe smo s<» zavedli, da nismo tako revni, kakor smo prej misiilL in da posedujemo zemljo, katere ne bi zamenjali. Neizogibno potrebno pa je, da ves ta kapital, ki leži tako-nkoc mrtev po naših denarnih zavodih ali pa služi tujcu, da vse tiste zaklade, katere nam nudi naša zemlja, začnemo smotreno izkoriščati, ker drugače ostanemo to, kar smo bili, in naš delavec bo še nadalje tlačanil tujemu kapitala. Stopilo se je marsikaj. Toda vse to še ne zadošča. Pokazalo se je, da smo vzgojeni v majhnih razmerah in da nimamo dovolj moči. to svojo vzgojo času primerno reformirati. Vabili smo Čehe, da nas podpirajo v gospodar-skih podjetjih, katerih so nismo upali sami lotiti. Toda s tem smo pokazali precej svojo lastno onemoglost. Pomagajmo si sami. vzdignimo si sami iz letargije!
Podati hočem nekaj nasvetov, kako bi se dalo v tej ali oni obliki rešiti vprašanje o pospeševanju industrije po naših slovenskih deželah.
Kolikokrat se čuje od koga, da hi rad ustanovil kako industrijo, da ima za to potrebni kapital, ne ve pa, kako začeti. Drngi zopet opozarja na kak kraj. ki bi bil posebno pripraven za kako industrijo, tretji bi zopet rad razširil svoje podjetje, ima tudi dovolj kapitala, pa si ne zna pomagati. Četrti ima vsa predpogoje. Tnanjka mu samo organizatoričnega talenta. Koliko načrtov se je že bralo po naših časopisih, toda vsi 1i načrti so se poizgubili, ker niso našli potrebnega zanimanja.
Kaj bodi torej naša naloga ? Odgovor je lahek. Preskrbimo ljudem sredstva in pripomočke, da morejo realizirati svoje načrte. Tistega, ki ima kapital, seznanimo z onim. ki ima podjetjp in ki ima potrebno strokovno izobrazbo. Proučujmo načrte. «-r>stoječa podjetja, dajajmo nasvete, navodila itd. Proučujmo razmere v slovenskih deželah, da spoznamo, kakšna podjetja bi bila potrebna in donosna, kje in pod kakimi pogoji bi se dali ustvariti novi pridobitni viri. Treha bi bilo pošiljati podjetne ljudi, ki se zanimajo za narodno gospodarstvo, v šole. v prakso, na poučna potovanja. Sami nimamo potrebnih šol, nimamo podjetij, kjer bi se navzeli pravega duha. zatorej ven med Čehe, Nemce itd. Kar imamo industrijeev. nastali so večinoma sami iz spbe. brez prakse. Vendar uspevajo. Koliko bolje bi jim pa šlo. ako bi se jim šlo na roko. Koliko bi se podjetnim ljudem poinacralo s tem, da bi se jim preskrbovali načrti, dobri stroji, sposobni delavci in delovodje. Kolikokrat padejo dandanes • a^i podjetniki v roke brezvestnim agentom, ki jih izkoriščajo. S skupno močjo bi se dale tudi doseči ugodnejše nabavne cene, znižane vozni ne itd.
Za kmeta se pri nas mnogo stori. Kmet ima na razpolago strokovne tečaje, šole, gospodarske in kreditne zadruge, vzorna gospodarstva itd. Kaj se pa stori za povzdigo industrije, ki edina more spraviti naše narodno gospodarstvo na višjo stopnjo? Vsi vemo namreč prav dobro, da je bodočnost vsakecra naroda edi-nole v industriji.
Kako pa naj izvedemo vse to? T'stanoviti je treba društvo, katerega bi vodili ljudje, ki so vsestransko izobraženi in ki imajo smisel za povzdigo indn«trije v naših deželah. Pritegniti bi bilo treba inženirje, in-dustrijce, obrtnike in trgovce. V Ljubljani nai bi s** ustanovila tehnična pisarna, ki naj bi dajala podjetnikom vsa potrebna pojasnila. Delovanje tega društva naj bi bilo popolnoma nepristransko, da bi dobili podjetniki popolno zaupanje. Stroški naj bi se pokrivali iz prispevkov podjetnikov. Ker so pri nas dani vsi pogoji za razvoj industrije, je neod-pustljivo, če kaj zamudimo. Treba je sistematičnega dela. To pa moremo vršiti le potom trdne, smotrer.e or-ganizaeije. A.
Izpred sodK&L
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Vojaka napadel. Pri vojaškem strelišču sta srečala vojaka Anton ' Zgajnar in Martin Bertoncelj domu grede Antona Srnjaka, slikarskega pomočnika. Žgajnar, ki Srnjaka pozna, ga pozdravi: »servtis, fant!« To pa je Srnjaka, ki je bil nekoliko vinjen, tako ujezilo,   da je potegnil
noš t«r a nJim jej vojaka obdelovati.
Obo jo eioer lahko ranil, a Bertone-ljey* poškodba je bila taka, da je bil veo kot mesec dni za službo nezmožen. To se je zgodilo s tako hitrostjo, da se napadenca nista mogla obdolžencu takoj z orožjem postaviti v bran. Ko je Zgajnar potegnil bajonet, je obdolženec zbežal. Obdolženec ki dejanje priznava, je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe.
Nasilen delavec. Jože Brolih, delavec v Spod. Šiški, je znan kot nasilen človek. Dne 1. maja je začel pri belem dnevu s trikeljnom v roki rogoviliti in napadati ljudi. Občinski stražnik ga je aretoval in od vel v zapor. Tu pa je Brolih pograbil stražnika za prsi, ga udaril po glavi in se z njim rnval. V ozkem zaporu se stražnik ni mogel braniti, šele s pomočjo došlega orožnika je bilo možno ga z vezati. Sodišče um je za kazen priznalo 6 mesecev težke ječe.
— Nov žitni škodljivec. Kot nadomestilo za majnikovega hrošča se je v velikih množinah prikazal takozvani junijski hrošč, ki pridno sesa sedaj se mlečno žitno zrnie ter naprav-lja poljedelcu mnogo kvare. Junijskih hrošče v je zlasti veliko v ljubljanski okolici, pa tudi drugje jih ne manjka.
Zaslužena kazen je doletela Jerneja Čertanea. delavca v Ljubljani. Mož zaradi svoje surovosti ni ravno na najboljšem glasu. V neki tukajšnji gostilni se je spri z Luko Toma-šičem. katerega je pozneje zunaj pretepel. Med tepežem je pristopil mestni stražnik, ki je Čertanea aretoval. Obdolženec se je stražniku uprl, ga zgrabil za ramo, mu odtrgal gumb, prijel na to za sabljo ter mu jo od irrtnena odtrgal. T'm*i?:ni1 je tudi stražnika v roko in ga opraskal. Izgovarja se, da je bil tako pijan, da nič ne ve, kaj je d »dal. Ta njegov zagovor pa ni obveljal. Ker je bil Čertane zaradi raznih deliktov že večkrat kaznovan, obsojen je bil na eno leto težke ječe.
Kor ni vojaški dolžnosti zadostil, se je moral zagovarjati pred sodiščem Miha Rok. posestnikov sin iz Žerovnice. Obdolženec je bival od leta 1905. v Ameriki in je zamudil tri vojaške nabor«'. Rok se izgovarja, da ga je v rudniku plast premoga pod-sula in ga tako poškodovala, da je več mesecev bolehal. Za težko delo ni bil več poraben, in je le malo zaslužil. Ta zagovor pa ne odgovarja resnici, ker so izvedenci izjavili, da ni na Roku najti nikakršnih posledic kake poškodbe. Obsojen je bil na 10 dni strogega zapora in na 10 K denarne kazni.
Sovraštvo med sinom in materjo. Posestnik Janez Vičič iz Jablanice ima prepirljivo in jezično mater. Ker pa sin tudi ni dosti bolj>i. je med njima prepir na dnevnem redu. Nekoč sta se srečala blizu Jaksetičeve gostilne v Trpčanah. Mati je sina podražila s tem, da mu je zaklicala: Juhu. juhuhu«! To ga je tako ujezilo, da je z dežnikom udaril svojo mater po levem ušesu tako, da je krvavela. Vičič je bil radi tega obsojen na 14 dni ječe.
44
so zopet odprte
za mnogobrojni obisk se uljudno priporoča
„kavama Prešeren44.
2243
kib ta mMtcofc. pasvjaa i»«m—. asaaSjgSjai >td.
priporaćajo aajprve zdravniške kapacitete poseftno radi
liiili toplice v Triičn
(Monfalcone) na Primorskem.
Prirodni Tango-sktadi hi sta'ai 3§ 4> sioptnj vroči kloro-vonatrijevi vrelec, dietno in pitno zdravljenje, elektroterapija ia nasaia. Vae i4rarl|aate pod lariiaMilM vttavMn. — 40 elegantno opremljenih sok t etakfiss«. ■eata. A « to n obiski omr.irus voii Med J r žiten in Toplicami. — Prospekte in pojsscila daje grartciaska upava Nj. svetlosti kneza Aleksandra Tkora in Tatis v Devinn na PrlHorskea. ,M7»
Slovenski elektrotehnik
fr. Sax
izbijana, gradišče 7
»•Pri kroni."
Uvaja vsakojakc
kot
m
______ _ r, nasvete sa njih popravo,
oziroma oskrbi popravo in novouredbe.
Izven Ljubljane se priporoča za
cldtt uprav aKta wtL
Na razpolago dobro in zanos ftjtvo
Perje
postsvfjmt in puli
priporoča ps sajaiijih cenah
H\ HITI
Prati teoffijo fttev. 20.
Zunanja naročila se toča* izvršujejo.
Cene brez konkurence! Edina zaloga lo pri tvrdkl
Keber
(pri alatena čewM.)
Ijnbljana, Stari trg 9.
■ sj—b a mmm
Ustanovljeno 1846. Ustanovljeno 1S46. Jjj9
Edini zavod I
v Ljubljani ™
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvanja in likanje sukna na par. Uj
:jos.reich!
■ Poljanski nasip - Ozka ulica št. 4. | Sprejemališče
Šelenburgova alica št. 3.
* /-------\ *
Važno! z« Valno!
gospediDie, triom in nvinoreice.
Najboljša Id najctneiin postrežbi
u eroevs, eeininallje, sallsća rja, korenine Itd. tati ve belem, astas veee ta sotai sv sisa, ribjo ol|o, rotila* ta
in sploh
O
* o o
-o
m
e
o
o
i
* aesaadefccMov vsesa za
* iti. — Velika zaloga J, rmssa in nselaes — Zaloga svežih I aminermlnla voi ta sen  za kopel.
$ Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce
posebno priporočljivo ovojna sol, soUter, krmilno apno Sat- — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
O
♦ o> o ♦ e
:
ANTON KANC
Ljubljana* Židovska alica št. 1.
Kapate po najvišji cent razsa zelišča ^ro/e), cvetje, korenine, seaeu, skorje itd.
t t
ta
t
e
t
* o ta B
ta ta
i umu ssb a n
Velika zaloga
■a, tvetllkp zrcal, ttpi keisvee¥| vrćkov Ltd.
SosttUSa is luvurur-
zmožnega
so dandanes na torišču negovanja lepote najboljši. Po njih rabi izginejo vse nečistosti obraza in rok: dosežemo mladostno izgie-danje. Dobiva se povsod, kjer ne, se obrnite na izdelovalca S« l~~
! tnnskega Mika
f nrOtmO takoj   osir. čez 6 tednov
tvrda* Aatoa Ditrich v Postojni.
2229
1787
Borovnlk
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstni* pnssk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pro-eoie|o stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — iiuatro-13 van I oenlkl zastonj.
1*
i
E K 0
0
9
JANUS
Tvornica
Tvornica
Inta.
3 lata
t
Prve vrste vosu kolosa s arostizm tokom ia zavoro aa pritisk nazaj od OS K na-
pevavakmsasli 11sssjsssa^^ 15 K. Plašče od 4 B naprej, dobre pnevmatike, prima padali in prima verižice od 3 K naprej, tmrl od 30 vin. naprej, kolotečen zvonec od I L Acetiilenke od S K naprej, varovalo proti blata kompletno iz pločevine ali lesa S E 20 vin. sedlo, torbe, ost, kuoail vaeb sistemov v zalogi m poceni. Lastna popravila, ponikljanje in emajliranje.
ZabtOTajto bogati glavni katalog 1010 gratis ia franko.
Uvozna trgovina  za industrijo vozil
Max Skutetzky
Dunaj laf Stubcnring It. 6.
lifRtna prilika za potnanje
Ameriko
Kil Kl»! mm pinita
velikani:
Ksiseria Aagaste Victoria. 25.000 toa
Amerika......24.960 „
aevelaad...... 20.000 „
Ciadaaati...... 20,000 „
Fres. Lincoln.  *  . • • 20.000 „
Fres. Oraat..... 20.000
Jrczpbin pojasavila Šajc
fr.seunig
LluMjana.
Sprejme« takoj v stalno Ide
(BiliakTooiilia
Plača od kosa ali na teden. Andre) KlavorOf BovoCf Primorsko. 2205
Krompir in kislo zelje.
Zastopstva za prodajo teh dveh predmetov na tržaškem trgu išče posebno zanesljiva, že 35 let tamkaj z odjemalci poslujoča oseba, ki eventualno prevzame jamstvo za inkaso.
Pisma pod „Na z dar" v Trst« glavna pošta restante. 2127
Za vocio tvornice se išče spreten
korespondent
Zahteve: Kristjan, 23—26 let star, samski, popolnoma vešč nemščine in slovenščine v besedi in pisavi ter dobre splošne in trgovske znanosti, stenografija, lična pisava, veselje in spretnost za samostojno delo. Upanje je, da pride pozneje do potovanja. Natančne ponudbe s fotografijo in prepisi izpričeval pod PIW. D. 8123" posreduje AnončnaekspedicijaRudolf Mosse, Dunaj I., Seilerstfttte 2.
Pošiljajo naj se samo ponudbe, ki natančno odgovarjajo tem zahtevam, da se obojestransko olajša delo.
2234
lasne vpletle
(kite)
dolga preveza ... K 5"—
poldolga preveza   . H T"—
kratka preveza .  . 9'—
„        „     veča „12'—
nežno svetle (blond) in sive 20° 0 dražje priporoča
S. Strmoli,
brivec in lasnicar,
tjnbljana, pod Trančo it. 1,
(zraven čevljarskega mosta).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupnje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1164
hotel,
hi kovorno
v ijnbljam, blizu kolodvora
ga odda a 1. avgustom pod n^odalad pogoji v najem.
Naslov za pojasnila pove upravn. »Slov. Naroda«. 2228
mineralni in animalni, najpreiz-kušenejše,   najzanesljivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 kislino mm vso vrata zemlje.
Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največji donos.
Zt spomtadnjo setev nestrpljivo. Dalje
avajSm
Pata: Ret
68
41
0260
45
am
ansssnnennnu
mm..
mmmm
Delniški
ileo in Laski
Ljublj
največja slovenska pivovarna, priporoča svoja svetla in črna piva.
Ravnateljstvo v Laškem trgu.
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirituiarjev, pitam in dragih tukoTin oikrbi oene ▼ tej stroki isreibaa aradnik.
Naslov   v   cprarmitvu .Slov. Naroda".
Utisnite si podobo in ime
„Ottoman" (cigaretni papir
in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 424
SVETOVNOSLAVHI
BSiANCA
tvrdke Fratelli Branca v Milanu
selite In izključne lastnice tajnosti o pripravljanju
je najuspešnejša želodčna grenčica na svetni
Nentrpljiva v vsaki družini! — Dobiva se v LJubljani pri:
BmF~ J. Buzzoliniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznika. H
OLLa
je več nego 2C00zdravni-kov označilo za najzsne-slivefic. Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka. R. Sašnik. Gabriel Piccoli, lekarnar. A. Kane, drogerija, Ar.t. Krisner.
Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov ,;a isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno ^ako dobro blago".
Ilustrovan, poučen in crieinalen cenov-nik z navedbo prodajališC: zastonj od tvornice za gumi OLLA na Dv.naju II. 300, Fraterstr. 57. 1000
OLLA'
specialiteta gumija po današnjem stanju znanosti dokazano najbolji 6UMI.
Dobivaše povsem lekarnicah in
dregerijah.
pristni kranjski
laneneoljnati firnsž Oljnate barve
1 kg I
v poiMNilcak po 1 kakor tudi v vodjih posodak.
fasadne barve
za hiše, pc vzorcih.
Slikarski vzorci
ia papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano ta strokovno
proizliusesc najbolji!.
Karbolinej Jnavec (gips)
za podobarje ia za stavbe.
prve
vrste
Čopiči
283
domaćega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
jlMf }(anptmann
v Qnbljani.
Prva kranjska tov oljnatih b ia
Zahtevajte cerite!
Linoc: Zlato kolajna, najvišjo priznanje.
WOLF
Devin-Buckau
Podratnlca: naša] m, Ani Henmark« 21.
njanr- Premične in nepremične polnoparne in patentne "^aflnj
vročeparne iokomobiie
od 10 do 300 konjskih sil. Najbolj ekonomični, najbolj trpežni in zanesljivi stroji za
vse industrijeine in poljedelske obrate.
Revmatizem. protin, iscfilas. Nervoznim 4511
rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se rešil mukepolnega trpljenja.
Karel Bader, Ulertissen, Bavarsko
V celem izdelanih nad 650-I
PS.
i
Vinske sode
nove iz klane in žagane domače in slavonske hrastovine, izparjene in ovinjene, porabne takoj za vsako vino, prodaja zadruga
Agro- Merkur v Ljubi Jani.
Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek!
kakor žlindro, kalijevo sol, kajnit, rudninski superfosfat naročite za pomladansko gnojitev takoj pri zadrugi
Agro - Merkur v Ljubljani.
MOKO
otrobe in druge mlinske izdelke izvrstne kakovosti  dobavlja zadruga
Agro-Merkur v LJubljani.
VINO
kakor ljutomersko, haloško, bizeljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, zanesljivo pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 litrov
I
naprej zadruga
Agro-Merkur v LJubljani.
Kose s
u najboljšega avstrijskega jekla, enotne oblike, ki ustreza različnim željam posameznih pokrajin, kaljene in klepane, ponuja
zadrega „Agro - Merkur
po najnižjih cenah. Vsaka kosa ima vtisnjeno ime »Agro Merkur«.
pogum in krepost
moč in vztrajnost ima zdravi človek, toda vsa ta svojstva so tujke za bolnega; in vendar jih
doseže, če jih le išče pravim potom. Mnogo bolnih še nc ve, da imamo v galvanski trajni elektriki sredstvo, s katerim se borimo uspešno proti splošni živčni oslabelosti, revmattsmu, glavobolu, pomanjkanju spanja, potrtosti, omrtvenju podobnemu stanju, nevralgijam, nervoznemu motenju prebave, malokrvnosti, slabostim vseh vrst, najrazličnejšim Ženskim boleznim itd. Opisali smo način svojega zdravljenja v interesantni brošuri in pošljemo vsakemu, ki se obrne do nas
gratis in franko
fjUUf   brez vsake obveznosti ~anj|
to knjigo. Še nikdar se ni nudila v Avstriji tako  dragocena  knjiga občinstvu popolnoma zastonj.
Ctektro - teravpetiška ordinacija
Dunaj« I., Schwangasse 1.
2251 2/VII 1910.
Kupen sa brezplačno knjige.
■o Na
0 £lektro-terapevtlško ordinacijo 2   na Dunaju, I, Schw*nfasse
1, Mezzanln Abt. s/2.
Prosim pošljite mi knjigo:
Baz prava o moderni
1 tre-terapiji*1 !■!   BSaj" gratis in franko.
Ime: ______________
Naslov: _______ _
41 h
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 1942 vplačili.
64
.•. - .•.  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Beservni fondi K 48,812.797— — Isplaeaaa odškodnine in kapitalife K 100,356.860-—.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
Vsa pojasnila dajas —————
lastnej bančnej hiši
(Meram zartaln i LjiMjaii
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Podraiaiee v Spljeta, Celovca, Trsta ia Sarajevu.
m glavnic« K 3,000.000.
Rezervni fond 400.000 krem.
i
Sprejema vlogi u tajčke n u tekoč nbm ter fk obrestijc o) lat vioft po Sstfli
14
4
J2 [O
priporoča žrebanje
prosKK aa Dunajske kom. srečke a K 18—    1. julija kreditne srečke      k „ 24-—    „ g
Obe promesi skupno le K 40*—.
tt
glavni dobitek K 300.006-—-• 300.000*—
Fr. Mally « dr.
Parna opekama in tvonuca za zaremi ijKko
v Srednji* flsaolfutt pri Lfus^asi.
Pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta 2»
priporoča
1073
itn da eb. mili strašil in rolo m suši int
Zs trseisett zarezale opeke I. is II. vrste se daje najobSirnejSe janstve.
I) žMlenli kroOfl rfflm.
Meseca februarja leta 1901. je ležal na Dunaju na smrtni postelji pozabljen in od vsega sveta zapuščen
bivši srbski kralj Milan.
Gospodar hišo, kjer je stanoval, je vedel, da je njegov najemnik nekdaj nosil kraljevsko krono na glavi.
Beda je zavladala v njegovem stanovanju. Ko je izdihnil, ni bilo ljubeče roke, ki bi mu bila zatisnila trudne oči.
Ako bi se ne bil eesar Fran Josip, ki je izvedel za tragično usodo kralja Milana, pobrigal zanj in po-maaral. kralj Milan bi bil pokopan, kakor siromak v kak brezimni grob.
Umrl je, kakor je živel: v tuji zeruji, med tujimi ljudmi, brez utehe in ljubezni.
Vse življenje je kralj Milan hrepenel in koprnel po ljubezni, a ljubezni, prave, vse žrtvujoče ljubezni ni mogel najti nikjer.
To je brez dvoma odločilno vplivalo tudi na njegov značaj.
Kot mladenič, ki je dobro poznal vse tajnosti pariških budoarjev, prišel je, kakor sani pravi v svojih pismih, v ledeno Srbijo.
V soprogi svoji. Nataliji, ni našel onega bitja, po katerem je hrepenel. A tudi v Srbiji ni bilo zanj življenje tako. kakoršnega se je preje nadejal.
Leta 1^SJ>. je utrujen in razočaran zapustil Srbijo in se umaknil v inozemstvo.
Še prodno se je odpovedal presto-se je seznanil z gospo, o kateri je mislil, da je v njej našel svoj ideal, P«» katerem je zaman koprnel vse svoje življenje.
Na nekem dvornem plesu so mu predstavili krasotico gospo Artemi-zijo Jonanides, /eno srbskega poslanika v "Carigradu Kristiea.
V to firkinjo se je kralj Milan zaljubil z vsem žarom moža, ki je že prekoračil eenit svojega življenja.
To znanstvo z orientalsko lepoto je bilo izhodna točka ljubezenskih vezi, ki so bile brezmejno bogate srečnih trenotkov. kakor tudi gorkih razočaranj.
Štiri leta so ju vezale najnežnej-še ljubavne vezi, dokler jih niso prekinili neugodni politični odnošaji.
V oktobru 1. 1888. se je kralj Milan ločil od svoje soproge Natalije, obenem pa je tudi zapustil Artemizi-jo Johanides.
Artemizija se je vrnila v Čari-crrari, kjer je svojemu kraljevskemu ljubimcu rodila dete.
Rodil se je Gjorgje Kristie. ki je po svojem očetu podedoval nestalnost in nebrzdan temperament.
Dasi sta se kralj Milan in Artemizija ločila, vendar sta z neodoljivim hrepenenjem koprnela drug za drugim. Ker nista mogla živeti skupaj, pLsala sta si pisma, polne žarke ljubezni.Kralj Milan.ki je že zdavnaj kupo življenja izpil do dna in ki se je že zdavnaj prepričal, kako silno neidealno je življenje, je pisal Arte-miziji ljubavna pisma, polna zaljubljenih vzdihljajev, pisma, ki bi delala vso čast petošolcu, ki se je prvič zagledal v svojo drago.
Nekaj teh pisem se je ohranilo, priobčilo pa jih je belgradsko »Novo Vreme« deloma v faksimilu, da s tem dokaže, da so pisma res izvirna.
Ker so ta pisma res zanimiva, ker dajejo globok vpogled v dušo, v mišljenje in čustvovanje nesrečnega kralja, ki je na Dunaju umrl, zapuščen od svojce v in od vsega sveta, priobčujemo tudi mi ta pisma. Prvo pismo je pisano iz Belgrada in se ^lasi tako-le:
Belgrad, 4. junija 1889. Oboževana Jenikica! Danes je zame, moja draga Jenikica. dan radostnih spominov. Zamislil spin se dve leti nazaj v čas, ko sva se sestala na otoku Prinkipo. • Otok blizu Carigrada v Marmar-skem morju. Opomba ured.) Moje misli plavajo nazaj v čas, ko sem se ob zori napotil proti samostanu sv. ftjorgrja. To so bile gorkp in iskrene molitve, ki sem jih pošiljal v nebo. Ves dan sem bil nemiren, nervozen in razdražen. Nazadnje proti večeru sem dobil brzojavko, ki sem jo čakal s toliko nestrpnostjo.
Da, moja draga, mala ljubica! To je bila moja najiskrenejša želja, da me razradostis z detetom. Ali se še spominja«, kaj sem ti rekel pred letom, ko sva se po dineju skrivoma umaknila v stransko sobo? Ali se spominjaš na vse ono? In če se spominjaš, me moraš imeti rada, kakor te imam rad jaz. Bodi prepričana, da je bog tako hotel, da naju združi v najini ljubezni.
Dovoli mi, da te ta dan iz vsega srca poljubim in da te pritisnem na srce, kakor tudi našega malega dragega Gjorgja — na žalost samo v dnini! Kako si želim, da bi bil dane« pri vama!
Naj mi očita karkoli moja Jenikica, razumeti pa mora silno moć čustev, ki me vežejo ž njo in ki so do-
segi* svojo inkameetjo v Gjorgju, našem dragem, sladkem Gjorgjn.
Moje življenje je bilo polno nesreče: edini tre note k neminljive sreče dala si mi ti. Misli, karkoli hočeš, a veruj mi, da te ljubim kakor nihče. Prepričan sem, da bo prišel čas, ko bova lahko živela skupaj združena na veke.
Obožavam te, smatram te za razumnejšo od sebe, zato zaupam vse pametni tvoji glavici. V tvojih rokah sem orodje s krepko voljo. Življenje, ki ga sedaj živim, je brezupno in jaz koprnim po trenotku, ki bo naju združil pred oltarjem. Vsa moja duša, vse moje srce hlepi za tabo. Moje življenje je pustinja, daleč od vsega, kar sem imel nekdaj rad in za kar sem se zanimal.
Artemizija je v pravici, da me kara, ker igram. Volja moja je, da se predmgačim.
Kar se dobička pri igri tiče, je to seveda fantastično pretirano. Govori se samo o dobičkih, ne pa tudi o izgubah. Ce časopisje govori o moji igri, to mi je najbolj neprijetno. V prihodnje bom bolj pameten.
Prosim te, da mi priznaš olajševalne okolnosti, saj veš, da v vsem svojem življenju nisem vžil srečnega, radostnega trenotka.
Ti veš, da sovražim družbo. Zlasti mrzim to srbsko družbo . . . Najraje bi imel mirno življenje, najsrečnejši človek bi bil, ako bi se za-me nihee ne biigal! . . . Moja želja je, da >e ljubiva, da razumeva drug drugega. V zakonu bova oba našla svojo srečo.
Poklanjam ti vso svojo vdano ljubezen, od tebe pa zahtevam kot revanžo, da mi ostaneš zvesta, da me imaš rada, ker jaz koprnim po tem.
Tisoč gorkih poljubov od tvojega vdanega — Milana.
Avtomobil
za 4 osebe
se po jako ugodni ceni proda.
Več se poizve 1528
v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku.
na zelo dobrem in zdravem zraku, z 3 sobami in pritiklinami, pripravno za
oženjene penzioniste, 1607
se odda
v Vižmarjih blizu kolodvora.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Stampilije
vseh vrst sa
itd.
Anton čeme
kavcukevUi stameull
LjDbllBBmSf.PetroLB.
i k svojim!
179
Prva io edina češko - slsvanska Mdka za
uglaševanie klavirjev
posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. — Uglašuje „PllBSSBl MatiCt"  in   drugim   slovenskim zavodom,
— Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno.
Najtopleje se priporoča
G. F* Jurisek,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a* I. nadstr.
ee
(IMMfMftta
stoji se državni cesti v Mirisi sestale električne železaice. Preskrbijea je z vessvseesi hi električne razsvetljavo. Sobe isiajs krasta1 razgled na morje. V setets je restavracija z izvrstne knhlaje. Tscijs se znamenita istrska in emhaatinssa vina.
1949
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova nasip it S.
kterietsova hiša.
ModllnJk ognjtti.
1  t točno izvršujejo, i i
um nas hi** s
otroških vozičkov
žime.
M. Pakte
v LJmM|aaL
Imuna uraftikm it r»i\{\i s pmutjM.
Josip Kojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
Franca loH cesta 1
konkurira z naj večjim i tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tvorniška žalna najfinejših angl. in Irant. specijalitet Han
: Zavod za UDitonniraDje.:
o Na obroke II
za gospode in osme. Pristne aveere
tm aSnSe brez povišanja cen. Razpošilja  na vse strani. Ugodni pogoji. 4 K mesečno. Zahtevajte naročilni list.
st ti.
Srage vseh vrst
Hamerlejeve paske, trocevke, lan-castrice, floberti. samokresi itd. po tvonriških cenah. Popravila najceneje. Udobni plačilni pogoji. IS dni na ogled io poizknšnjo.
F. Dušek, tvornica ©rsCja, st. 76 na stat arahi, Cesno.
V Ameriko in Kanado
■s In sanesMva vesnfa
Cunard Line.
s
ce
e
m
k
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
JO miXo P« 80 h, IM = cream po ::
1 K;
s Mentbol s ustna voda po t «i
zobni prašek po SOh;
za ohranitev in rast las:
Ti izdelki .Ada-, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
Ph. Mr. Josip Čižmar
v Ljubljani.
Kopajte zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva laranladui
tvornica Mam
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5 Gradišče
Ultonia, 5. julija 1910. Caroathia 26. julija 1910 Pannonia, 9. avgusta 1910.
Is Uverpoela: 1515 Lusitania (največji in najlepši parnik sveta
9. julija, 6. avgusta, 27. avgusta, 17. septembra, 8. oktobra, 6. novembra in 17. decembra 1910
Mauretania 2. julija, 30. julija, 20. avgusta,
10. septembra,   1.   oktobra,  29. oktobra 19. novembra in 10. decembra 1910.
Pojasnila in vozne karte pri
v LlubltseJ, SlomSkove ulice stav. 2S'
poieg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
•Uj bolje za zobe
Henrik Lam
Mannheim.
lin hranili
loRomobil
u tatu.
Mi. jrabjH liana
Eiil Hiiiiiani
Dnna] IX,
Loblichgasse 4.
Luska razstava
Dunaj
Rstnnde-SpiegeL
SI
z nekaj premoženjem
v večjo, dobro založeno trgovino z zelo velikim prometom. Eventualno bi se sprejel kot voditelj trgovine, ako bi mogel vložiti primerno kavcijo.
Ponudbe na .»zlata Janma" poete reatnnte, Ljubljana. 2214
Nedosežno
Najnovejša m
ameriška iznajdba t
blago za moška. Forabne na leta. K 4-60.
Čez 2 miljena kosov prodanih v kratkem čass.
Hlgi|ensko gumasto blago sa ionsko*
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2-SO-Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
AUER
tvornica za gumasto blago. Dunai XX 2, Nuaseerferstrasse 3—0.
+
je na prodaj,
2219
3ščc se kompanjon
ali pa se proda obrt, ki nosi najmanj
30% dobička.
Več posestev na Štajerskem
se proda po ugodnih cenah. Poizve se v prometni pisarni Petef Matelič, Škofja ulica 10. Telefon 155.
Pod HajnJUm pokroviteljstvom Nj. c. in kr. . naenSsen VeUcanst*« casarja Franca Joteta I.
Piva mednarodna lovska razstava na Dunaju 1910
maj — oktober.
Lov in lovski obrat industrija in obrt, promet s tujci, umetnost in nmetna obrt, poljedelstvo, stalna razstava avtomobilov. Časovne prireditve: Razstava konj.  Razstava domačih zajcev in perutnine.  Razstava trofej. Razstava psov. Tekma lovskih fanfar. Letalna tekma 1534       listov ni h golobov itd. Lnna-park. Kinematografi, lovske diorame itd.
Razstavna loterija. L liani mliitrt H1M.0B0
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki naknpni vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega  5*10 K; lkg velefinega sne-_____________ 'žnebelega, puljenega, 640 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prni puh 12 K Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje %avT^
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, U6 cm široka, z dvema zglavnicaroa, 80 cm dlg, 58 cm Sir., polnjena z novim, aivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 84 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, iglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Razpošilja se po povzetja, od 12 K naprej franko. Lahko so franko zamenja ali vzame nazaj, sa neugaja-joče se vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko.
L itniKO. Delnice ff. 767. Somova.
Svoji k svoji«!    Karata tvrtka 1
Milko Krape*
urar Is trgovec
f jrtljaaa, JvBfo mj Star. 3.
—  Ustanovljeno leta 1852.
Cenj. oefinstvu priporočam svojo bogato zalogo
1954
Osobito sedaj ob priliki božiča in Novega leU, namenil sem se prodajati
ftUsisU Ws» k «»!
C
^281
68^1
9854
so si vsled krogov. — odreče, zs vse
{cacmovlut^ \vmkz a Motorje Jdib Raunerv jjloggmtzii na Sp. Avstrijskem 10
ctolrazujcjo i na strojno dalo
▼e (s rokodelce,
tekom) prav varčao porabo obratne snovi in na leta trajajoče delovršbe pridobili popolno zaupanje vseh pisma cenj. mojih odjemalcev, jc Rnnnuarjev motor najzanesljivejši pomoćni motor, ki nikoli ne mizarje, kolarje, tesarje, za žage, stmgarje, ključarje, mehanike, strojarje, mlinarje, peke, prekajevalce itd
Najbolj*! motor za kmetovalce      Stroji za obdelovanj
se tudi lahko prepelje ob žetvi. najpopolnejše izvršitve.
2130 Preračuni stroškov, cenovniki, priznalaa pisma, zaznamek odjemalcev ter obisk inženirjev zastonj od centrale tvornice motorjev
e lesa
Feliks ReuKf. Hi Sal Antnjsti - ^ -
Vsled nanovo zgrajenih velikih tvor-
niškib naprav z najnovejšimi strojnimi uredbiami, nam je posebno lahko v
priznano izborni izvršitvi dobavljati
za ssrst aa
roke, si geselj ali aa
aUtitikc
stoje u iritrnijsijt krae SiR (istiliid
Stiskalnice za vine, sadje in sadorni tok. — ietveni stroji. Obračalniki za seme, eraMl-niki za seae ta tisa, § epi jL
Sadni in grozdni mlini, robkalniki za grozdje in vsi poljedelski stroji.
PARTH Oo.
tvornica poljedelskih strejev, ielezolivnice in parne fniine.
Ustanovljeno 1872. Dunaj II 1 TaboraŽrnSSe 7L lOOS delavcev.
Odlikovani s čez 670 zlatimi, srebrniki svetinjami itd.   —   Natančni ilustrovani katalogi
gratis. — zastopniki in prekupčevalci se žele. 2111
Lekarnarja
lis« rrrstsi u^arc
\i kfcarae pri aaajetu va?hu
1 Upov v Pras««.
pri Bor »i k i Vat in,.
53 fObl. varovano.)
Edino pristen z nuno kot varstveno znamko.
Največjega učinka proti želodčnemu krču. napenjanju, zaslezenju, motenju prebave, kašiju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti itd. -  Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče.  12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika specialna steklenica K 5-—.
Lskaraarja A. fliiermia ceoiitoliisko mazila
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škatljici K 3-60. Naslov: lekarna ari snf fu varku
A. Thlcrry v Pregradi pri Rogatca.
Dobiva se v skoro vseh lekarnah.
S
S
e
E o
Poštne hranilnice št. 49,063.
Telefon št. 135.
Glavna posojilnica
registre vam zartruga z neomejeno zavezo
wm na Koogresnein trgu št. 15, Mmm M v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge,
obrestuje po i\\ od dne viole do doe vzSlpa
brez odbitka rentnega davka. 1950 Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejelo kot gutcvina, m Sa bi se obratovanje pretrgalo.
ti
3
CD
a o
3 s
o* e
s-
&> i
3
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v londonu.
pod nadzorstvom c kr. avstrijske in angleške vlade. Od c. kr avstrijske vlade za varnost v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost
K 36.433,020-65
- Izredno liberalni pogoji polic. -
Pri kritnih policah nudi družba takoj pe sklenitvi zavarovanja odškodnino za smrt po
samomoru ali dvoboju
Nove in hasnovite tarife — Informacije in prospekti zastonj.
Podružnica za Avstrijo.
Gresham Life Assurance Societv Limited Dunaj I., Gisela str. 1. Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2.
VIKTOR MORO.
V zavarovalpištvu uvedene osebe, ki imajo v mestu in na deželi dobre zveze, se sprejmo
pod ugodnimi pogoji 3487—1
Krasna umetniška reprodukcija
.-. znamenite Groharjeve slike ■••
Primoža Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
Stalne
zastuiike
s stalno mesečno plačo 100 K poleg provizije Sprejme velik avstrijski bančni zavod za prodajo zakonito dovoljenih srečk na mesečno odplačilo.
Ponudbe pod „Srcee" na uprav-
uištvo »Slov. Naroda«. 2224 «uuuunuuuuuuuauuuuuuuuuuuuuuuuuuuuniw~
Vsi. ki se iuliji M.
zlasti taki, ki jih muči trdovratno telesno zagatenje,
napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspehom razkrajajoči čaj, preje
Gastlov čaj ,.znamka Obelisk" Ta iz najboljših
in najbolj zdra-
vilnih rastlinskih snovi pripravljen čaj, je že 50 let neutrpljiv domač pomoček ki po-ŠpeSuje prebavo, jači želodec, čisti kri, razkraja slez in se zlasti dobro obnaša tudi pri o d e be 1 el o sti. V zavitkih po
60 vinarjev in 1 krono.
Dobiva se v lekarni preje Birnbacher „Pri Obelisku", Viktor Hauser v Celovca, Knežji
trg. Manj nego 4 male ali 2 velika zavitka se ne razpošilja. 1102
pristno brnsko blago
Spmlaiasila in pletu serija.
1 kupon I kupon
7 kron 10 kron
1 kupon 12 kron
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 18 kron
1 kupon 20 kron
KUPON
metrov 310 dolg
a postlno milil obleko
(suknja,hlače,telovnik) stane samo
Kupon za črno salonsko obleko K 20—,. dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrio znana
Zaloga tvornice za sukno
Siegel - Imhof  v Brnu
Vzorci gratis in frank..
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Zaradi obi lega prometa vedno največja izbira popolnoma svežega blaga. Stalne najnižje cene. Tudi najmanjša naročila se izvrše naipozomeje in natančno po 601 vzorcu.
Edino I
zastopstvo znamke i
KINTA
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedanjosti. 1053
Zaloga Puchovih koles.
Kolesa sprejema t paprava, Mlj"
Hraala ia p—lkHaa|a ter
izposojevanje koles.
točna, solina ia cen fevtiftev.
Karel Čamernik
fjnbljana, Dunajska cesta 9.
Ceniki zastonj in frank«.
GODI
no
Mi stroji
vsa ls mogoče
•t
ne samo industrijske stroke, nego za vsa šivalna dela v rodbini, se lahko dobivajo pri nas.
Pazite aa
srn, aa kupujete v naših Naše prouafalnice spoznate po zgor-prenalalnicah. njem kazalu.
SINGES Co. d. d. za šivalne stroje.
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
Vrlo val za
\\m, m
bodisi majhna bodisi velika, n. pr. hiše s trgovino na kmetih, v mestu, tvornice, parne in vodne mline majhne in velike, žage, opekarnice in kakršnekoli podjetja, naj se prijavi z vsem zaupanjem na
»pozemkovo banko v zlati pragi na Češkem"
ki ima pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji vsak čas na prodaj različne objekte, n. pr. mlin z zemljiščem za 1*00 K, plačati tretjino kupnine, ostanek s 4*/.% obrestmi na odplačilo na 2n do !0 let. — Lep mlin s 40 orali lepih njiv, travnikov in lepega gozda, vse skupaj en kos za 4500 K. — Velik mlin, četrt ure od mesta Klatovkoje, zmelje se do 15.000 hektolitrov pšenice, rži itd. za 150.000 K. — Veliko posestvo z do 390 orali tik drž. železnične proge Praga-Plzenj za 220.000 K ali vse skupaj, aii se pa lahko razdeli na manjše kose. — Posestva z 10, 20, 50, 100 orali in več z gospodarskimi poslopji, opremljena z vsemi gospodarskimi stroji in z letošnjim pridelkom ob plačilu tretjine kupnine, za dve tretjini se pa čaka na 4- ,—5° obresti 10, 20 do 40 let. — Opekar-nlca v velikem mestu za 24.000 kron. — Jako lepo' posestvo, 41 oralov travnikov s 3 košnjami in polja s krasno veliko zgradbo, 14 sob, kuhinja, posebej pa še lepa hiša na dvorišču, za mlin, tvornice itd., ker je zadosti vode, za vkup 60.000 K po pogojih po dogovoru. 2215
—— Naslov: Pozemkova banka v Pragi na Češkem. ———
Nihče ne plača
za britje in striženje nič, kdor to oskrbi sam.
Sam se brije Sam se striže
lahko takoj vsakdo mehko in voljno, ne da bi se ranii, z brilnim aparatom „Rdeča kapica", h kateremu rabimo lahko klinje
Cena za dvojnato klinje K 3.—
lahko takoj vsakdo s prima solingenskim strojem za striženje las iz najfin. jekla, najfin. ponikljano, se prestavi lahko na 2, 7 in io mm dolgosti reza z nadomestnimi deli in natančnim navodilom
K 5-50,
II. vrsta K 4-50.
i
Dunaj I.9 Wippiingerstr. 15.
C kr. avstrijske     ^   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
We»nf#nwMe *»«* Odkod Is LJubljane Uni. isL)
7"08 zjutraj. Osebni Vlak v smeri: Tržič, lesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
"95 zjutraj« Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
Št. Janž, tcudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje, 9 12 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jese-
•ice, z zvezo   na brzovlak v Celovec,
Dunaj j. k., Line, Prago, Draioane, Berlin,
Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo,
Kolin.
WmU> dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, lesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst.
i aa popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, St. Janž, Straia-Toplice, Kočevje.
3-30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, lesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
e*S5 zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vleissingen, Trbiž.
reo zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št. Janž, Rudolfovo, Kočevje.
10*10 peneei. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beliak, Gorica, Trst, Celovec.
Oenee is Ljubljane (državni kolodvor).
7 28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik.
206 popoldne 1 Mešanec v Kamnik.
7-3S zveoer Mešalec v Kamnik.
H* peneči: Mesanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih.
C. kr. (snavno-železniško ravnateljstvo v Trstu.
S.   maja IS Prihod v LJubljano dnine telssules).
7*09  zjutraj*.  Osebni  vlak iz  Jesenic, v
zvezi na brzovlak iz Berlina, Dr?ždav, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta. Tržiča.
e-52 zjutraj: Osebni vHk iz Kočevja, Ru-
dolfovega, Grosuplja, St. Janža. 11*20 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka. 2*G9 popoldne: Osebni vlak is Kočevja, Straže - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, St. Janža.
4M7 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča.
6-58 ivoder: Osebni vlak iz Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8M5 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, Trbiža
Celovca, Trsta, Gorice. Jesenic, Tržiča. 0-07 zveoer: Osebni vlak is Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št. Janža, 11-22 ponoći: Osebni vlak is Trbiža, Celovca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic
Prihod v Ljubljano (državne zelesnice).
e*«e zjutraj: Mešanec   iz Kamnika. iO*ee do poide: Mešanec iz Kamnika, eto zveoer: Mešanec iz Kamnika. IO 30 pe noči: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
Uatanevljeno leta 1842.
visoka ee cm te široka S S caa je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenejša kar jih imamo Slovenci.
sjaajr   Cena s pošto K 3.20. "H
Doki*
Nejbofr^
11 Uiii, n&ma il /.
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
Brata
LjUblj...« 343
otettvja, lakfararja, stavbna ia aolrišrvoa jSeskarJa,
ProdaJalnica ■
Miklošičeva ulica St. 6.
nasproti hotela
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
leta 1842.
8807
36
BB
40
151948
3483