HLADILNICA ZALOG ŠIRI DOPOLNILNE DEJAVNOSTI
Izkoristek večji kot pri razvitih
V hladilnici Zalog, ki sodi v sklop IMercator-Mednarodne Irgovine. tozd Slovenija Sadje, pravkar končujejo z deli za razširitev dopolnilnih dejavnosti. Prvi v Sloveniji bodo imeli tunel, ki jim bo omogočal zamr-zovanje višenj in jagodičevja v »sipkem stanju«, istočasno jim bo nova investicija omogočala šc sušenje in zamrzovanje jabolčnih krhljev.
Ravno te sodobne tehnologije bodo dmogočile našemu izvoz-niku, da bo dosegai višje cene na svetovnem tržišču. A to sta le dve izmed različnih dejavnosti hla-dilnice v Zalogu, prve v Ljublja-ni, ki zaradi skrbno načrtovanega dela dosega dokaj ugodne rezul-tate.
Njen direktor Tone Grilj nam je povedal, da je bila hladilnica zgrajena leta 1957. Takrat je imela 4000 ton zmogljivosti in je služila pripravi blaga za uvozno-izvozno pod jetje Slovenija sadje. Nekaj prostora pa je ostalo še za hrambo sadja, zelenjave ter tnesa za domači trg.
Z leti je postala premajhna in leta 1971 so povečali hladilniške zmogljivosti za 2000 ton ter za-
mrzovalne zmogljivosti od 20 na 40 ton. Niso pa povečali števila zaposlenih, saj so uvedli sodobno tehnologijo in mehanizacijo ter tako pocenili svoje storitve. A že čez 4 leta so morali dograditi nove hladilniške prostore s 6000 tonami zmogljivosti ter dva za-mrzovalna tunela, vsakega z zmogljivostjo 20 ton. Pet let zatem so uvedli še 1600 ton zmogljivosti hlajenja z nadzoro-vano atmosfero. Tako imajo danes skupno okoli 14.000 ton hladilniških zmogljivosti ter 60 do 75 ton dnevnih zamrzovalnih zmogljivosti.
Če vemo, da ima povprečen hladilnik v gospodinjstvu moč okoli 100 watov, si lahko pred-stavljamo, kako velikanske koli-čine električne energije potre-
Hladilnica Zalog ima slalne pogodbe i. nekaterimi večjimi porabniki. Tako ima Merca-tor-Sadje zelenjava v stalnem zakupu 2.500 ton hladilniških /mogljivosli in Mereator-Ljubljanske mlekame 2000 ton za sladoled, tu so še Ko-linska, Jata Zalog, Emona in PIK Vinkovci. Svoje storitve obračunava}o kilogram — bruto na mesec, pri čemer en dan predslavlja en mesec. To pomeni, da je vseeno, ali na-ročnik hrani robo le en dan ali pa 30 dni. Za kilogram ja-bolk je treba mesečno odšreti 1,1 dinarja, za meso, zamrz-njeno na minus 25 stopinj, pa 1,32 do 1,50 dinarja.
V Hladilnici imajo pov-prečno 2 do 3.0(M) ton sadja za izvoz, 2.000 ton sladoleda, 2 do 2 in pol lisoč lon sadja ter tisoč ton mesa. Vse to je spravljeno na 13.5OOkv. m površine v štirih funkcio-nabio povc/anih /gradbah, ki leže ob industrijskem tiru. Žal žele/niški promet upada, ker poslovni partnerji niraajo industrijskih tirov in se zato žele izogniti preto> arjanju na kamione.
buje Hladilnica Zalog za svoje obratovanje. V poletnih mesecih plačajo ravno toliko za elek-trično energijo, kolikor denarja namenijo za osebne dohodke de-lavcev. Lani so porabili 3.394.310kWh oziroma 6 od-stotkov manj kot leta 1983 ter zato plačali Elektrogospodarstvu 22,7 milijona dinarjev oziroma 89 odstotkov več kot leta poprej. Ko smo že pri energiji, po-veimo še to. da bi zaradi izpada električne   enersrfje   nastale   te-
žave po dveh do treh dneh, med-tem ko bi postal položaj v hladil-nici kritičen po sedmih dneh, še zlasti, če bi se to zgodilo v polet-nih mesecih. Doslej, razen v letu 1973, takšnih težav v hladilnici niso imeli.
i^irektor Grilj nas je seznanil, da imajo pri njih dve vrsti hlaje-nja. Prvo, pri nič stopinj Celzija, se uporablja za sveže sadje, ki se tako ohrani od 3 do 8 mesecev. Drugo pa je globoko hlajen je pri minus 25 stopinjah Celzija. Vteh komorah hranijo globoko za-mrznejo sadje za predelavo. ki ga izvažamo, meso in mesne izdelke ter mlečne izdelke za takojšnjo porabo.
Še podatek: hladilnica v Za-logu ima izkoriščenih okoli 80 odstotkov zmogljivosti. V razvi-tih driavah ocenjujejo, da dono-sno poslujejo hladilnice s 50- do 54-odstotno izkoriščenostjo zmogljivosti.
Dnevno jmajo 150 do 200 ton prometa, v sezoni spravila jabolk pa do 300 ton. Ravno zaradi teh nihanj so uvedli dopolnilne de-javnosti ter s tem dvignili storil-nost delavcev. Ti takrat, kadar je proraet manjši, p^ebirajo sadje, ga razvrščajo in pakirajo. Poleg tega izdelujejo še 25-kilogram-ske ledene kose, ki jih potrebu-jejo različni odjemalci, od Cin-karne Celje, mesne in tekstilne industrije, Železniškega gospo-darstva Ljubljana, Leka Mengeš, do posameznikov, Kilogram ledu prodajo od 3 do 5,5 dinarja, od-visno pač od količine in naročni-ka.
Zanimivo je, da v vseh 28 letih poslovanja niso imeli izgub.
ANDREJ DVORŠAK