Učiteljeva osebnost V pedagoški literaturi naletimo večkrat na trditev, da je učiteljeva osebnost prefipogoj učnega uspeha, predvsem je potreben moderni šoli učitelj - osebnost, ker le ta lahko vpliva na učence tako, da otrokova samodclavnost ne povzroča nemira in nereda v razrcdu, Ako jc torej odvisen uspeh nove šole od učiteljeve osebnosti, tedaj je v današnjem času bolj nego kdaj koli odvisen od nje ugled ueiteljskega stanu in njegova avtoriteta. Živimo v času, ki mu je neustaljenost glavna oznaka. Po vsem svetu valovi in vre, in neka nervozna nesigurnost se polašča narodov. Spreminjajo se režimi in tudi zemljevidi, nič ni trdnega in stanovitnega. RazumIjivo je, da mi ne tvorimo nikake izjeme v tem vrtincu, in zato ni nič čudnega, da se ravno v taki dobi pojavlja veliko slabičev, nesamostojnežev in klečeplazcev. Toda ti ne morejo ustvarjati narodove bodočnosti m tudi ne vzgajati značajev, ki so prav našemu narodu tako zelo potrebni. To so razlogi, da postavlja ravno taka doba stalne zahteve po osebnostih, predvsem med vzgojitelji mladine in naroda. Že večkrat smo imeli priliko v našem stanovskem glasilu žigosati namerno kratenje ugleda in avtoritetc učiteljstvu. Poudarjamo namerno, ker je v interesu nekaterih, ck učitelj ne uživa med ljudstvom onega ugleda in one avtoritete, kot je to po njegovem položaju in po važnosti poklica nujno potrebno. Ampak, ko poudarjamo to, ne smemo prezreti dejstva, da je kaj lahko kratiti ugled neznatni osebi, ki pač nič ne pomenja, ker si ugleda in avtoritete ni znala sama pridobiti. Poklic sam še ni nikomur ustvaril neomejonega ugleda in spoštovanja, pač pa je učiteljeva osebnost oni najvažnejši činitelj, ki mu ustvarja zaupanje med ljudstvom, vrednotcnje med tovariši in upoštevanje pri vseh nadrejenih. Učitelju. ki sc je pri vsem svojem delu, občevanju z ljudstvom in tovariši in s svojim znanjem in obzorjem pridobil sloves osebnosti, ne bo zlahka mogoče^ kratiti ugleda in mu jemati upoštevanja. Zavedati se moramo, da sloves, ki smo si ga sami ustvarili, ostane neizpobiten, zato ne gre zanašati se samo na onega, ki nam ga zagotavlja učiteljski poklic. In prav zato je učiteljeva osebnost pri vsem njegovem ustvarjajočem delu tako zelo potrebna. Na&tane vprašanje, ali je mogoče od siabiča žahtevati, da se spremeni v oseboost, da postane povsem neodvisen, siguren v vseh svojih ukrepih in neomahljiv pri svojem delu. Res je, da se v velike in močne osebnosti razvijejo le oni ljudje, ki imajo za to že neke prirojene lastnosti, toda do povprečne osebnosti se lahko povzdigne vsakdo, ki ima trdno voljo in zadosti vztrajnosti za samovzgojo in samoizobrazbo. Vsakemu učitelju je predvsem nujno potrebno, da povsem točno pozna prav vse svoje dolžnosti pa tudi prav vse svoje pravice, da ni v tem pogledu prav od nikogar odvisen, da mu nihče ne more nalagati dela, ki ne spada med njegove dolžnosti, da mu nihče ne more kratiti pravic. Zavedati se moramo, da niso vse učiteljske dolžnosti zapopadene v upraviteljevih aH nadzornikovih odTedbah, a tudi niso vse pravice upoštevane v veljavnih običajih. Uradniški zakon in zakon o ljudskih šolah nista samo nepotrebno zlo, s katerim naj se ukvarjajo juristi in kvečjemu še nadzorniki, marveč ju mora točno poznati vsak učitelj in vsaka učiteljica, ker prav v teh dveh, kot tudi v raznih določilih finainčnih zakonov so zapopadene vse dolžnosti in pravice. Poznanje teh je prva in najvažnejša stopnja za popolno osamosvo.jitev in neodvisnost učitelja poedinca, kajti to mu omogoča, da more povsem mirno in ob vsaki priliki zavzemati in zagovarjati svoje stališče do neštetih vprašanj, ki zadevajo njegovo poklicno delo. Le oni učitelj, predvsem upravitelj, ki dobro pozna vse svoje dolžnosti in tudi svoje pravice, si bo znal pridobiti spoštovanje podrejenih in upoštevanje nadrejenih. — Ne položaj, marveč osebnost ustvarja edino pravilno razmerje. Samoizobrazba v pedagoškem pogledu je ne samo predpogoj, marveč naravnost življenjska potreba vsakega pripadnika učiteljskcga stanu. Vsa najnovejša stremljenja moderne psihologijc in pedagogike, vse novosti na šolskem polju in vse ugotovitve pedagoškega tiska naj mu služijo kot sredstvo pri izpopolnjevanju v učiteljsko osebnost. Ako je veljalo vse navedeno le šoli in šolskemu delu, tedaj je samoizobrazba v raznih znanstvenih panogah nujna potreba za učiteljevo uveljavljanje izven šole. Študij službenega kraja, proučevanje kulturnih, gospodarskih in socialnih razmer, v katerih živijo in se razvijajo otroci, povrejeni mu v vz.gojo in pouk, mu bo najsigurnejši kažipot, kateri znanstveni panogi se mora predvsem posvetiti, da postane njegov nastop pred ljudstvom povsem siguren, da si bo mogel s svojim delom in nasvcti pridobiti spoštovanje in ugled, ki mu Ła ine bo mogia odvzeti nobena, čeprav še tako mojstrsko zavita de- magogija. Ako kje, tedaj so nam pred vsem med našim kmečkim in delavskim ljudstvom potrebni učitclji-osebnosti. Naše stremljenje mora torej iti za tem, da se potom samovzgoje in samoizobrazbe širi osamosvojitev učiteljskega stanu. S strokovnim in vsestranskim spcpolnjcvanjem pa utrjujmo in razmnožujmo število učiteljskih osebnosti.