URADNE OBJAVE
Leto XX	Murska Sobota dne 7. marca 1985	Št. 6
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin V inč ec .
52.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gornja Radgona za leto 1985
53.	Odlok o upravljanju, vzdrževanju in obvezni uporabi kanalizacije v občini Gornja Radgona
54.	Odlok o cenah za geodetske storitve v občini Gornja Radgona
55.	Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Ljutomer
56.	Odlok o spremembi območij naselja Cven, Krapje in Mota v občini Ljutomer
57.	Odlok o razlastitvi gozdov za posebne namene na območju občine Lendava
58.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lendava za leto 1984
59.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Gornja Radgona
60.	Sklep o prispevni stopnji za financiranje skupnosti za varstvo pred požarom za leto 1985 v občini Lendava
61.	Sklep o začasni prispevni stopnji za vzajemnost za leto 1985 v občini Lendava
62.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje Ne-gova-center
63.	Sklep o sprejetju pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona
64.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona
65.	Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta s — 3-stanovanjska zazidava ob železniški progi v Ljutomer-varianta II.
Na podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave štev. 41/81). 39. in 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št. 5/80) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 2. 1985 sprejela
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 36-1/85-10
Datum: 25. 2. 1985
Predsednik skupščine občine Jože Kolbl
STRAN 15 VESTNIK, 7. MARCA 1985
II.	VZDRŽEVANJE KANALIZACIJE
4.	člen
Upravijalec kanalizacije je dolžan skrbeti za redno odvajanje odplak in atmosferskih voda na tistih področjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in se zanjo plačuje kanalščina.
Upravijalec ne odgovarja za motnje pri odvajanju odpadnih voda in meteornih voda ali povzročene.škode, ki nastane zaradi večje sile (izredni nalovi, naglo topljenje snega, druge elementarne nezgode).
I pravljalec ugotovi motnje iz prejšnjega odstavka komisijsko z zapisnikom in je dolžan poskrbeti, daje stanje čim prej normalizirano.
V primeru, da odvajanje odplak in atmosferska voda dalj časa ni možno, je dolžan obvestiti vse večje porabnike na krajevno običajen način.
5.	člen
Upravijalec je dolžan najmanj enkrat letno pregledati in očistiti jaške in kanale, ter voditi dnevnik obratovanja naprav, rednih pregledov javne kanalizacije in objektov.
6.	člen
Uporabniki javne kanalizacije so dolžni vzdrževati hišno kanalizacijo ter kanalski priključek na javno kanalizacijo.
III.	PRIKLJUČITEV NA KANALIZACIJO
7.	člen
Vsak objekt je dolžan lastnik priključiti na javno kanalizacijo, če je ta položena ali ko je dana možnost za priključitev. Priključek je možno izvesti takrat, kadar je javni kanal oddaljen od objekta največ 50 m.
Novi objekt je dolžan lastnik oz. uporabnik priključiti na javno kanalizacijo pred vselitvijo oz. pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Stari objekt je dolžan lastnik oz. uporabnik priključiti na kanalizacijo v roku enega leta, ko je dana tehnična možnost za priključitev.
V krajih kjer ni zgrajena čistilna naprava je možen priključek na kanalizacijo le preko pretočne troprekatne greznice.
Priključke že obstoječih objektov na kanalizacijo, ki so izvedeno v ' nasprotju z določili tega odloka, morajo lastniki z upravljalci preurediti v roku enega leta skladno s tem odlokom.
8.	člen
Izjemoma se lahko lastnika ali uporabnika objekta oprosti priključitve na kanalizacijo, če je priključitev tehnično težko ali slabo izvedljiva, kar ugotovi upravijalec. V takem primeru mora zgraditi vodotesno greznico brez izpusta.
9.	člen
Priključek na javno kanalizacijo je izvesti preko vpadnega jaška. Način in mesto priključka določi upravijalec.
Priključitev meteorne kanalizacije se lahko izvede samo preko peskolova. Objekt v katerih se pri opravljanju dejavnosti uporabljajo mineralna olja in .maščobe, kot tudi površine na katerih se opravljajo dejavnosti uporabe mineralnih olj, se smejo priključiti na javno kanalizacijo le preko pravilno dimenzioniranega lovilca maščob.
,	10. člen
Lastnik ali uporabnik objekta oziroma stavbnega zemljišča si mora pred pridobitvijo lokacijskega dovoljenja pridobiti soglasje upravljalca kanalizacije.
Soglasje za priključitev mora določiti pogoje za priključitev. Soglasje se izda na podlagi vloge in priloženega situacijskega načrta ali katastrske kopije.
11.	člen
Pred izvedbo priključka mora uporabnik predložiti upravljalcu na vpogled načrt hišne kanalizacije.
Organizacije, ki poleg odpadnih in atmosferskih voda spuščajo v kanalizacijo tudi tehnološke vode morajo pred priključitvijo objekta na kanalizacijo predložiti atest ustreznega zavoda z izjavo, da te vode niso nevarne za ljudi in živali, oziroma morajo pred spuščanjem v kanalizacijo opraviti prečiščevalni postopek v lastni čistilni napravi.
12.	člen
Priključitev na javno kanalizacijo izvede upravijalec na stroške uporabnika.
Izjemoma lahko priključek najavno kanalizacijo izvede uporabnik sam. če je za to strokovno usposobljen in ima soglasje upravljalca, vendar mora dela izvajati pod nadzorom upravljalca.
IV. PLAČILO KANALŠČINE, PRISPEVEK ZA PRIKLJUČITEV IN IZGRADNJO KANALSKEGA OMREŽJA
Uporabniki kanalizacije so dolžni plačevati kanalščino po količini porabljene vode (m3) izjavnega vodovoda, in po oceni porabljene vode iz lastnih vodnih virov.
Izjemoma se lahko določi količina odpadne vode pavšalno, če ni možno ugotoviti količihe uporabljene vode. V tem primeru je upoštevati:
A.	pri gospodinjstvih
—	število oseb
—	število vehke živine
—	avtomobil ipd.
B.	pri obrti
— gostinska obrt — ostala obrt.
14.	člen *
Kanalščine ni treba plačevati v primeru, daje bila voda uporabljena za gašenje požarov in oskrbo prebivalstva v sušnem obdobju, kjer ni vodovoda, vendar je potrebno upravljalcu to vrsto porabe prijaviti najkasneje v 14. dneh.
15.	člen
Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo oziroma pred povečanjem priključnih količin plačajo uporabniki Samoupravni komunalni interesni skupnosti prispevek za priključitev v enkratnem znesku.
Sredstva zbrana iz tega naslova se uporabljajo za gradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja in objektov na njem.
16.	člen
Višino prispevka iz 15. člena tega odloka določi skupščini na samoupravne komunalne interesne skupnosti Gornja Radgona.
17.	člen
Poleg prispevka iz 15. člena tega odloka je uporabnik dolžan pokriti tudi sorazmerni delež stroškov za izgradno sekundarnega kanalizacijskega omrežja in uličnih kanalov.
Za prispevek iz prvega odstavka tega člena sklene uporabnik pogodbo s Samoupravno komunalno interesno skupnostjo, v kateri se določi predvsem višino prispevka, ter rok in način plačila.
18.	člen
Uporabniki morajo omogočiti delavcem vzdrževalca dostop do hišne kanalizacije, greznice in priključkov ter dovoliti pregled le-teh.
19.	člen
Upravijalec vodi kataster kanalizacije in evidenco priključkov in odcepov. Prav tako mora hraniti vso tehnično dokumentacijo o zgrajeni kanalizaciji, objektih in napravah.
20.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpektorji in pooblaščeni delavec upravljalca kanalizacije.
V. KAZENSKE DOLOČBE
21.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1.	če namerno ah iz malomarnosti poškoduje javno kanalizacijo, objekte in naprave
2.	če zgradi, obnovi ali razširi priključek brez soglasja upravljalca
3.	ne priključi objekta najavno kanalizacijo, čeprav je za to dana tehnična možnost
4.	ne vzdržuje kanalskega priključka ter redno ne čisti peskolovca.
Za prekršek iz tega člena se kaznuje tudi pravna oseba z denarno kaznijo v višini od 2.500 do 10.000 din. odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din.
Za prekršek iz 1. točke tega člena je povzročitelj dolžan poravnati tudi vso nastalo škodo.
22.	člen
Z denarno kaznijo od 2.500 do 20.000 din se kaznuje upravijalec kanalizacije, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din, če ne skrbi za redno vzdrževanje in delovanje kanalizacije in pripadajočih objektov.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in opravljanje kanalizacijskih storitev v mestu Gornja Radgona in zdravniškem kraju Radenci (Ur. objave pomurskih občin, št. 4-54/68).
24.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štefilka: 352-1/84-10
Datum: 25. 2. 1985
Predsednik skupščine občine Jože KOLBL
54
Na podlagi 16, člena zakona o geodetski službi (Ur. i SRS, št. 23/76) in 206. člena statuta občine G. Radgona (Uradne objave, št.
41/81) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 2. 1985 sprejela
STRAN 17 VESTNIK, 7. MARCA 1985
55
Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. list SFRJ štev. 21/82 in 204. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS štev. 35/82) ter 104. in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, štev. 44/81 in 12/83) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 18. 2. 1985 sprejela
ODLOK
O ZAKLONIŠČIH IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTIH V OBČINI LJUTOMER
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov v občini; njihovo financiranje, upravljanje in vzdrževanje. .
2.	člen
Za -zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo in materialne dobrine zaklanjajo v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih.
3.	člen
Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi konstrukciji in opremi izpolnjevati pogoje, ki so določeni s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev.
Glede na stopnjo' odpornosti se zaklonišča delijo na zaklonišča močnejše, osnovne in dopolnilne zaščite.
Javna zaklonišča so praviloma namenjena za zaklanjanje občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih v bližini zaklonišča.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so sestavni del teh stavb, oziroma skupni prostori v teh stavbah.
4.	člen
Zaklonilniki in cirugi zaščitni objekti so kleti in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti ter rovni zaklonilniki, ki se preurejajo oziroma gradijo v neposredni vojni nevarnosti in v vojni v skladu z ustreznim občinskim odlokom in načrti zaklanjanja.
5.	člen
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, uporabo, .vzdrževanjem in oddajanjem zaklonišč v najem opravlja oddelek za ljudsko obrambo, če posamezne zadeve niso z ustreznim predpisom dane v pristojnost drugega organa.
II.	GRADITEV ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
6.	člen
Za graditev javnih zaklonišč skrbi skupščina občine.
Za graditev zaklonišč v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah in za graditev, drugih zaščitnih objektov skrbijo družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu ,,investitorji”) imetniki pravice uporabe in lastniki teh stavb.
7.	člen
Zaklonišča ustrezne stopnje odpornosti se morajo graditi na območju in objektih v skladu s tem odlokom ter načrtom graditve zaklonišč, ki je sestavni del aktov o urejanju prostora.
Načrt za graditev zaklonišč se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbenotehnične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča, kakor tudi druge pogoje za zaklanjanje.
8.	člen
Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna graditev zaklonišč ter stopnje odpornosti zaklonišč, so prikazane na karti, kije sestavni del tega odloka.
9.	člen
Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojno-varstvenih in zdravstvenih organizacijah, domovih za ostarele in v organizacijah združenega dela, ki predvidevajo več kot.lOO.zaposlenih v največji delovni izmeni, tudi izven območij in naselij obvezne graditve zaklonišč, določenih v prilogi iz 8. člena tega odloka.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka oprosti investitorja graditve zaklonišča, če so zagotovljeni naravni in drugi pogoji za zaščito in če je ogroženost objekta majhna.
10.	člen
Investitorji morajo na območjih, v naseljih in v objektih, ki so določeni v prilogi iz 8. in 9. člena tega odloka, pri graditvi, pri zidavi,
nadzidavi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb s svojimi sredstvi graditi zaklonišče v objektu ali v njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi.	. ®
V stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji, se gradijo zaklonišča dopolnilne zaščite do zmogljivosti 15 zakloniščnih mest.
11.	člen
Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovoljenje, za objekte na območju ali v naseljih obvezi,- graditve zaklonišč in za druge objekte, v katerih se motajo graditi zaklonišča po tem odloku, le s poprejšnjim soglasjem oddelka za ljudsko obrambo.
12.	člen
Zaklonišča na območju občine se morajo graditi tako, da jih je v miru mogoče uporabljati -za druge namene, vendar to ne sme vplivati na mihovo uporabnost in pripravljenost na zaščito.
13.	člen
Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju ali v naselju, kjer je obsežna graditev zaklonišč ali če gradi objekt, v katerem se mora graditi zaklonišče, je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini, določeni s predpisanimi tehničnimi normativi, že zadostne zakloniščne zmogljivosti ali če graditev zaklonišč ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev.
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po prejšnjem odstavku, mora plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za zaklonišča razen, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali če je bil prispevek za zaklonišče že plačan pri njeni gradnji oziroma, če je investitor z lastnimi sredstvi že zagotovil potrebne zakloniščne zmogljivosti.
Odločbo o oprostivi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem členu izda oddelek za ljudsko obrambo na osnovi, strokovnega mnenja komisije, ki jo v ta namen imenuje oddelek za ljudsko obrambo.
14.	člen
Potreben zakloniščni prostor se določi tako, da se zagotovi zakloniščne zmogljivosti:
—	pri graditvi novih stanovanjskih objektov za najmanj polovico stanovalcev,
—	pri graditvi družinskih stanovanjskih objektov za število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe,
•	— organizacije združenega dela in organi, ki delajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse slučajne obiskovalce,
—	organizacije združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni, za 2/3 zaposlenih,
—	v samskih domovih, hotelih in drugih turističnih objektih, najmanj za polovico celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni,
—	v zgradbah s trgovskimi lokali za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvakratno število vseh zaposlenih v največji delovni izmeni.
15.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravna stanovanjska skupnost morajo v svojih razvojnih programih zagdtoviti, da se v obstoječih objektih na območjih in v naseljih obvezne graditve zaklonišč ter v objektih, kjer se morajo graditi zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, zgradijo s svojimi sredstvi ustrezna zaklonišča oziroma, da se v ta namen v roku 15 let po izdaji tega odloka prilagodijo in uporabijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti tako, da bo dosežena odpornost zakonišča dopolnilne zaščite.
lil.	UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
16.	člen
Javna zaklonišča uporablja in vzdržuje Skupščina občine Ljutomer oziroma organizacije, ki jih za upravljanje in vzdrževanje pooblasti Skupščina občine Ljutomer. u
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo in vzdržujejo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravljalce teh stavb.
17.	člen
Zaklonišče je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov ter bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravlja stavbo.
18.	člen
Zakloniščni red in navodilo o vzdrževanju in uporabi zaklonišča predpiše oddetek za ljudsko obrambo občine Ljutomer.
IV. UPORABA ZAKLONIŠČA V MIRU
19.	člen
Zaklonišča sc lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji:
— da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi poslabšal;
odpornost, higienske in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča, — da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah.
20.	člen
Sredstva, pridobljena z najemnino zaklonišč, se lahko uporabljajo samo za graditev in vzdrževanje zaklonišč,
V. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
21.	člen
Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljalci financirajo graditev, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi.
22.	člen
Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira skupščina občine iz sredstev za javna zaklonišča. Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih virov.
Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine.
Za obračun in zbiranje sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava za družbene prihodke.
23.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora na podlagi 13. člena tega odloka plačati prispevek za zaklonišča v višini 2 % skupne gradbene cene objekta oziroma adaptacije.
Za gradbeni del stavbe iz prejšnjega odstavka se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami brez opreme in pohištva ter ureditve prostora okoli objekta.
Gradbena cena objekta se ugotovi na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbenotehnične dokumentacije in ki ni starejši od enega leta.
Na podlagi 1. odstavka tega člena odmerjeni prispevek za zaklonišča pri graditvi garažnih hiš, skladišč in drugih podrobnih objektov, v katerih bo manjše število delavcev, ne more presegati višine stroškov, ki bi za investitorja nastali, če 1S lahko sam gradil zaklonišče.
Stroške, ki bi nastali za investitorja, če bi lahko sam gradil zaklonišče se ugotovi tako, da se po predpisanih tehničnih normativih določi potrebne zakloniščne zmogljivosti ter upošteva poprečna cena mesta v javnih zakloniščih dosežena v zadnjem letu na območju občine.
Poprečno ceno žakloniščnega mesta po prejšnjem odstavku ugotavlja pooblaščena organizacija za projektiranje.
24.	člen
Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 % na skupno letno stanarino oziroma najemnino. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarine in najemnine skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavb.
25.	člen
Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območju in v naseljih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za graditev zaklonišč v višini 0,06 % nabavne vrednosti stavb.
Prispevek za zaklonišča po prejšnjem odstavku se plačuje enkrat letno do 30. junija. Glede odmere, pobiranja in izterjave prispevka veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov..
26.	člen
Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb, s katerimi sami upravljajo, na območjih in v naseljih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek v višini 0,06 % od osnove za amortizacijo oziroma nabavne vrednosti stavbe, prostora ali dela stavbe.
VI. NADZOR NAD ZAKLONIŠČI
27.	člen
Inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč izvajajo organi, določeni s splošnimi predpisi za opravljanje inšpekcije v občini in oddelek za ljudsko obrambo.
VIL KAZENSKE DOLOČBE
28.	člen
Za neizpolnjevanje ali površno in malomarno izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazenske določbe zveznega zakona o splošni ljudski obrambi.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Vsa temeljna in izvedbena urbanistična dokumentacija se mora v roku dveh let uskladiti z določili tega.od'oka, v roku enega leta pa sprejeti načrte graditve zaklonišč.
30.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o zakloniščih v občini Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 7/78).
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, 'Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 8-1/83
Datum: 18/2.-1985
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r.
obstoječo naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti.
Opravljalec.mora gozdove s posebnim namenom posebej vidno označiti.	C '
3.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši pristojni organ za gozdarsko inšpekcijo.
4.	člen
Kršitev določil tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo:
— pravna oseba od 1.000 do 30.000 din
— odgovorna oseba pravne osebe od 2.000 do 5.000 din
— posameznik od 1.000 do 5.000 din
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 321-1/79-3
Datum: 7. 2. 1985
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Mirko Hajdinjak, 1. r.
58
Na podlagi 35. člena Zakona’o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 276. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 7. 2. 1985 sprejela
* ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LENDAVA ZA LETO 1984
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Lendava za leto 1984,
ki obsega: — skupne prihodke po bilanci proračuna — skupno razporeditev prihodkov po bilanci	( 148.202.189
proračuna — presežek prihodkov nad odhodki proračuna — skupne prihodke posebne partije žiro	148.131.101 71.088 14.034.38Š
računa proračuna — skupne odhodke posebne partije žiro	
	i
računa proračuna — presežek prihodkov nad odhodki posebne	i. 820.-86
partije žiro računa proračuna	8.213.802
STRAN 18 VESTNIK, 7. MARCA 1985
2.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 71.088 din se prenese kot prihodek proračuna za leto 1985. Presežek prihodkov nad odhodki posebne partije žiro računa proračuna v višini 8.213.802 din sej prenese kot prihodek posebne partije žiro računa proračuna za leto 1985. ■
3.	člen
Bilanca izvršitve proračuna za leto 1984 je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlck začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 400-4/85-3
Lendava, dne 16. 1. 1985
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK,!, r.
- - |
Na osnovi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebi-nega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št, 3/73 in 17/83) in 46. člena Statuta Krajevni skupnosti Gornja Radgona je skupščina krajevne skupnosti Gornji Radgona na svoji seji dne 21. 02. 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Gornja Radgona.
1.	člen
Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Gornja Radgona, ki bo dne 31. marca 1985 na običajnih glasovalnih mestih od 7 do 19 ure.
2.	člen
Za izvršitev programa bo potrebnih 60.000.000.— din. Sredstva /brana s samoprispevkom bodo predvidoma znašala 45.000.000.— din. Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za namene iz 5. člena o razpisu referenduma.
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 01. maja 1985 do 30. aprila 1990.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Gornja Radgona in sicer:
' — 1 v od netto OD zaposlenih
—	5 % od katastrskega dohodka
—	1 '0 od bruto OD obrtnikov in ostanka čistega dohodka
—	1 od pokojninske osnove obrtnikov pavšalistov
—	5 od odmerjenega obč. davka od postranskih jjoklicev
—	1 č qd pokojnin
—	4.000.— din letno na zaposlenega v tujini
Svet Krajevne skupnosti Gornja Radgona se pooblašča, da vsako Jelo določi novo stopnjo samoprispevka iz katastrskega dohodka in novo vrednost-samoprispevka od zaposlenih v tujini, v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko.
5.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za naslednje namene:
—	35 % za ureditev pokopališča in mrliške vežice
—	35 % za adaptacijo kulturnega doma in telesnokultumega doma
—	20 % za komunalne objekte in sicer:
—	pločniki v mestu Gornja Radgona
—	pločnik v smeri Podgrad
—	podaljšanje pločnika na ljutomerski cesti do železniške proge
—	pločnik ob mariborski cesti do poličke ceste
—	kanalizacija in pločnik v Meleh
—	.5 % tržnica v Gornji Radgoni
—	5 % telefonija v naselju Trate in Meleh.
6.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, invalidnino, pokojnino z varstvenim dodatkom. učenci in študentje, ki prejemajo štipendijo ali nagrado na proiz-vcdnem delu oziroma na delovni praksi.
7.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik in občani, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju. Volilni upravičenci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebine:
KRAJEVNA SKUPNOST
GORNJA RADGONA
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu krajevne skupnosti Gornja Radgona dne 31. marca 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Gornja Radgona za obdobje 5 let, od 01. maja 1985 do 30. aprila 1990. ki bo znašal:
—	1 % od netto OD zaposlenih
—	5 % od katastrskega dohodka
—	1 % od bruto OD obrtnikov in ostanka čistega dohodka
—	1 % od pokojninske osnove obrtnikov pavšalistov
—	5 1 <- od odmerjenega obč. davka od postranskih poklicev
—	1 % od pokojnin
—	4.000,— din letno na zaposlenega v tujini
Svet krajevne skupnosti Gornja Radgona se pooblašča, da vsako leto določi novo stopnjo samoprispevka iz katastrskega dohodka in novo vrednost samoprispevka od zaposlenih v tujini, v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani iz 10. člena Zakona o samoprispevku.
Zbrani samoprispevek bo uporabljen za namene iz 5. člena sklepa o razpisu referenduma.
GLASUJEM
»ZA<-	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo »PROTI«, če ne soglaša z uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu
št. 51910-842-008-8397 in se bodo koristila za namene iz 5. člena sklepa o razpisu referenduma.
9.	člen
Stroški v zvezi z izvedbo referenduma se pokrijejo iz finančnih sredstev krajevne skupnosti.
10.	člen
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti Gornja Radgona na osnovi izida referenduma in se objavi na enak način kot sklep o razpisu referenduma.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Gornja Radgona, ki o tem vsakoieto poroča na.zborih občanov.
12.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Gornja Radgona, 21. 02. 1985
Predsednik skupščine ‘ krajevne skupnosti Tone Brus, 1. r.
60
Na osnovi 12. člena Statuta Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lendava in skladno s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom občine Lendava je skupščina požarne skupnosti na seji dne 21. 12. 1984 sprejela sklep o prispevni stopnji za financiranje skupnosti za varstvo pred požarom za leto 1985 v občini Lendava
1.
Prispevna stopnja za financiranje skupnosti za varstvo pred požarom se obračunava po stopnji 0,32 % od osnove BOD iz dohodka.
2.
Sklep skupščine se objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Predsednik skupščine:
GAZDAG ing. Franc 1. r.
61
Na osnovi 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti in skladno š Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava ie skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti na seji dne 24. 1'2. 1984 sprejela SKLEP
o začasni prispevni stopnji za vzajemnost za leto 1985 v občini Lendava
1.
Prispevna stopnja za vzajemnost se obračunava po stopnji 0,475 % od osnove BOD iz čistega dohodka.
2.
Sklep skupščine se objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Predsednik skupščine SSS:
’ Alojz AUGUSTIN 1. r.
62
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/81) ter 254. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet skupščine občine G. Radgona na seji, dne 14. februarja 1985.sprejel
SKLEP	|
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje Negova — center
1.
Izvršni svet ugotavlja, da je osnutek zazidalnega načrta za območje Negova — center v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine G.
Radgona za obdobje 1981 /85 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84).
STS AN 16 VESTNIK, 7. MARCA 1985
V	tretjem odstavku 18. člena se besedilo druge alinee nadomesti z novim besedilom: ». . stalna hujša bolezen, za katero da mnenje iečeči , zdravnik specialist«, v tretji alineji se ob koncu doda besedile »za katero je potrebno predložiti ustrezna uradna dokazila«, ob koncu četrte ahnee se doda besedilo: »ki se dokaže z ustreznimi potrdili zdravniških komisij ali odločb SPIZ«, na koncu besedila pete ahnee se doda besedilo: »mnenje poda center za socialno delo občine«. V peti alineji se besedila »itd.« črta.
V	četrtem odstavku se na koncu besedila črta pika in doda besedilo: »in ne več kot pet let delovne dobe«.
3.	člen
Besedilo 25, člena se v prvi alinei v tretji vrsti spremeni in glasi »stanovanje, prav tako ne zakonec, oz. oseba, ki skupaj z njim živi v izvenzakonski skupnosti«, besedilo četrte alinee se v celoti črta, besedilo pete alinee se spremeni in glasi: »... da upravičenec oz. njegov zakonec ali oseba, ki skupaj z upravičencem živi v izvenzakonski skupnosti, ni lastnik počitniške hišice«.
4.	člen
V 31. členu se doda ob koncu še alinea: »... s potrdilom o delovni dobi«.
5.	člen
Besedilo prvega odstavka 32. člena sespremeni in glasi: »Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti imenuje komisijo za oglede stanovanjskih razmer tistih udeležencev, ki izpolnjujejo pogoje po 26. členu -prayilnika«.
6.	člen
V 33. členu se v drugi vrsti za vejico doda beseda »ugotovi«, v četrti vrsti istega člena se za besedo »lahko« doda novo besedilo: »predlaga odboru za solidarnost, ta pa naprej zboru uporabnikov skupščine, da se pri točkovanju stanovanjskih razmer teh prosilcev upoštevajo njegove predhodne stanovanjske razmere«.
7.	člen
V 35. členu serv drugi vrsti beseda »predlog« nadomesti z besedo »osnutek« in v šesti vrsti beseda »predloga« z besedo »osnutka«.
8.	člen
Prva vrsta besedila 40. člena se nadomesti z novim besedilom: »O uvrstitvi upravičencev na prednostno listo ter zavrnitvi vlog«. Zadnji stavek 40. člena se spremeni in glasi: »Zoper sklepe lahko vloži ugovor vsak udeleženec natečaja, ki meni, da je kršena njegova pravica v roku 30 dni od vročitve, na zbor uporabnikov.«
9.	člen
V 44. členu se v zadnji vrsti doda bededilo »sestavni del«.
10.	člen
V 45. členu se v tretji vrsti za vejico spremeni besedilo in glasi: »ki jo " izda odbor za solidarnost skupščine stanovanjske skupnosti«.
11.	člen
V 46. členu se v drugem odstavku številka 15 nadomesti s številko 30.
12.	člen
Doda se novi 46. a člen, ki glasi: »Imetnik stanovanjske pravice seje dolžan v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe vseliti v stanovanje. O preklicu odločbe, s katero je bila dodeljena stanovanjska pravica sprejme ustrezen sklep odbor za solidarnost.
Zoper sklep lahko prizadeta stranka vloži ugovor v 15 dneh od vročitve na zbor uporabnikov.
13.	člen
Besedilo 48. člena se nadomesti z novim besedilom: »Odbor za solidarnost skupščine stanovanjske skupnosti lahko odobri zamenjavo stanovanj na podlagi pogodbe o zamenjavi med nosilci stanovanjskih pravic.«
Vse zamenjave morajo biti izvedene po postopku, določenem v zakonu o stanovanjskih razmerjih.
14.	člen
Besedilo tretjega odstavka 53. člena se spremeni in glasi: »OZD, oziroma delovne skupnosti, ki so prevzele obveznosti reševanja stanovanjskih vprašanj teh družin, lahko izjemoma v skladu z dogovorom s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, nadomestijo to stanovanje z drugim enakovrednim stanovanjem.«
15.	člen
V 54. členu v drugem odstavku se številka »6 mesecev« nadomesti s številko »3 let«.
16.	člen
V sistemu točkovanja se v točki I/1 -a spremeni besedilo v oklepaju in glasi: »sam ali z družino stanuje v samskem domu, hotelu, ali je podnajemnik«. .
i % V. točki I/2-a se ob koncu doda besedilo v oklepaju: »Pod tem j ^kriterijem se upoštevajo tudi upravičenci, ki stanujejo pri starših in niso lastniki stanovanjske hiše, oziroma sostanovalci v stanovanju z ustrezno
j -odločbo, v kolikor nimajo sodne odpovedi na stanovanje. Točkujejo se , ’.Judi pod točko 3. 4. 5 in 6.
. j ! V točki V/H se ob koncu besedila v oklepajih doda še stavek: • ^»Upošteva se delovna doba, ki jo bo upravičenec v tekočem letu dc-! Jpplnil«.
; . V točki VII/13 se ob koncu besedila v oklepajih doda še stavek: ■-jiUpošteva se doba bivanja, ki jo bo v tekočem letu dopolnil«.
1	• Na koncu točkovnega sistema se dodata še A točka, ki se glasi: »Na
■ zapisnik in delo komisije ima navzoči naslednje pripombe:« in točka B: , zapisnik in delo komisije navzoči nima pripomb, kar potrjuje s • svojim lastnoročnim podpisom.
; '	S svojim lastnoročnim podpisom tudi jamči, da so vsi podatki, kijih
i je.članom komisije dal točni, pri čemer prevzame odgovornost za po-, sledicc. v kolikor se v poznejših postopkih ugotovi, daje dajal neresnične, . pomanjkljive in netočne podatke.«
1	17. člen
;	! Spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v
Uradnih objavah.
• Štev.: C25-9/84
; Gor. Radgona, januar 1985
PODPREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV Jože KOLARIČ, l.r.
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNITVE ZAZIDALNEGA NAČRTA S-3 — STANOVANJSKA ZAZIDAVA OB ŽELEZNIŠKI PROGI V LJUTOMERU - VARIANTA II.
L
Javno se razgrne dopolnitev zazidalnega načrta S-3 — stanovanjske zazidave ob železniški progi v Ljutomeru — varianta II, ki gaje izdelalo PGP Ljutomer, enota za projektiranje in urbanizem pod številko U-02/84 v januarju 1985.
2.
Načrt bo razgrnjen in v javni razpravi 30 dni po objavi sklepa v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Načrt bo na vpogled v prostorih Komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer in Krajevni skupnosti Ljutomer.
3.
V času javne razprave lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe in predloge k temu načrtu pismeno ali ustno na zapisnik na Komiteju za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer.
Številka: 351-1/79
Datum: 21/2-1985
Predsednik izvršnega sveta SO Ljutomer: Anton KOSI, 1. r.