ZAPISKI.
JEZIKOVNE OCENE.
Isidora S e k u 1 i č : Dakon Bogorodičine Crkve. Novela. Knjižara Z. i V. Vasica. Zagreb, 1919. Isidora Sekulič se je rodila 1877. Proučevala je prirodoslovje na tujih vseučiliščih, sedaj je gimnazijska učiteljica v Beogradu. Njena glavna dela so: Saputnici (1913), Pisma iz Norveške (1914), Iz prošlosti (1919). Šolska Srpska čitanka piše o njej, da »je jedna od književno najobrazovanijih Srpki-nja i spisateljica od dara. U svojim pripovetkama i beleškama iz života, pisanim na retko izraden i ugladen način u našoj književnosti, ona je umela da prouči duboko žensku dušu (IV. del, Beograd, 1920, 259).
Pisateljica slika samo izobražene kroge, odvetnika Nediča in njegovo hčer Ano, dijakona Irineja in zdravnika Paškoviča. Povest nam nudi pogled v jezik izobraženih krogov. Znatna sestavina tujih posebnosti je latinščina. Da nekoliko spoznamo jezik, hočemo izpisati iz prvih strani, kjer se opisujejo nastopajoče osebe, glavne tujke. Prvi nastopi Paškovič- »Čudan je svetac taj Paškovič. Sila o d tela, sila od inteligencije, a opet je van života. Neki čisto kontemplativni i anališuči, skoro neaktivni sastojak života« (2). In kakšna je Ana? »Ana Nedičeva je na-ime veoma interesovala svoje sugradane ... Stara dvadeset i tri godine, odlična partija u svakom pogledu (4). Ana, baš kao i sve druge devojke, koketuje. Nešto rafinovanije i nešto duže od ostalih, jer jo j se tako može; neka osobita čednost u glasu, autoritet u hodu i u pokretima upadali s u u oči (fielen in die Augen) i iznenadivali su. A jak muzički talent i velika muzička obrazovanost su zanosili i osvajali. Ana je neobično lepo svirala i u klavir i u violin u. Sviranje njeno u klavir bilo je vir-tuozno, fino i inteligentno« (5). Zasnubiti jo utegne kak pevec. Svaka druga kombinacija bi bila p r o f a n a. Jer gospodica Nedičeva je svirala samo ekskvizitnu višu muziku, a od vokalne muzike najviše volela crkvenu... Počela je svojom jakom muzičkom inteligenci-j o m da vrši silan upliv ne samo na krug svojih prijatelja, nego na školu i crkvu, i na čelu varoš. U društvu sa dirigentima horova i sa mladim sveštenicima reformisani su (neslovanski trpnik!) gimnazijski koncerti, a naročito pojanje u lepoj Bogorodičinoj Crkvi. Služba božja u tom hramu značila je (francosko-nemški!) od tada koliko i j e d a n raskošni koncert crkvene muzike i počela se razvijati potreba kulta tih svečanosti. Obračana je (trpnik!) pažnja sklopu i značaju bogoslužen ja, i postepeno se dol a žilo (francoski!) do poznavanja umetničke čari tih simboličnih predstava iz života i stradanja Hristova ... Veliki praznici o č e k i v a n i s u sa (7) uzbuden jem ... Birajuči i slažuči kompozicije za to bogo-služenje, Ana je živela u ekstazi. Dizala se do zvezda, do direktnog saobračaja sa duhom pesnika te drame ... Anino ime je hvaljeno i slavljeno (8).
Če spremljamo naše junake dalje, bomo videli, da znajo samo imitovati (58), disciplinovati (97), kombinovati (131), imponovati (98), ignorovati (132) itd. Polno je posebej francoskih in nemških tujk. Napravio je grimasu (154), pevci daju koncert (98), rezonovala je (242), bila je deranži-rana (242), zlatna brasleta (114), vulgarisanje (61), u mokrom galopu je stigla jesen (167), konture lica do šle su meke (131; enako 90, 167, 228 itd.); detalj po detalj, brzo i živo, redali se momenti tragične monaške ljubavi (179); kao da je tu stvar takt po takt proučavala (24); evande-lje se čitalo sa tri mesta, stav po stav teksta (60) itd.
Nemške tujke: nije lako biti riter od Svetoga Duha (252); predstoji i meni borba (steht mir \'or, 79; enako 158)•, oi\a ga ;je isme;jala (lacTate ihn aus, 231). Nad niskim vratima nalazila se slika jedna, svetac jedan, nežna jedna pojava, izmalana kao san (93); ide u jednu flašicu (86); dunuo je svež vetar, predskazajuči (voraussagen) promenu vremena (57), šarlah (192) itd. Pod tujkami trpi tudi slog, ker zavajajo v netočnost, gostobesednost in pretiravanje. Če pisatelj ne misli na prvotni pomen tujke, je ne more pravilno rabiti. Kako more reči: ja sam veči i bana 1 n i j i krivac (248) ? Banalen pomeni navaden, prazen. Sva se srca stegla pred tragedij o m starosti (131); starost ni tragedija, morda tragika. Bazgovor je tekao još neko vreme, ali se tema adaljavala od Paškoviča, u koliko se više i više izolovala na gospodici Nedičevoj (4). Če se je razgovor oddaljeval od Paškoviča, se je mogel bližati (ali podobno) Nedičevi; izolovati (ital. beseda, izvedena od i s o 1 a, otok) pomeni osamiti, ločiti. Dalje. Ana je imela tako bujne lase, da ji klobuk ni bil več prav. »Ana se gro-hotom smejala to j komičnoj proceduri« (58). Procedura pomeni prvotno: pravda, pravosodno postopanje, metaforično: postopanje. Primera je čisto napačna.
Mnogokrat se s tujkami nič ne pove, n. pr.: a p s o -lutno nije razumeo šta hoče (154). Jedan nemir ... je imperativno hteo, preteči z a p o -vedao, osvetljive misli kovao (236); da z besedo imperativno pisateljica res ni hotela nič povedati, se vidi iz tega, da pove isto še z domačo besedo   zapovedao.
Pretirano je n. pr. Vas crkva toliko apsorbuje, da su vas ljudi izgubili (152); čemu reči po-uživa, požira (= absorbuje); stavčna zveza keže, da bi se reklo odteguje. V mirnem razgovoru govori o entuziastičkom osmejku (107). Pač samo zato, ker ne misli na pravi pomen tujke.                                                   Dr. A. Breznik.
SLOVSTVO.
Tone Seliškar: Trbovlje. Založila Slovenska socialna matica v Ljubljani. Tisk tiskarne Merkur. 1923. — Šele na 39. strani mi je prvič obstalo oko in sem se ustavil skoraj za pol ure. V čem je skrivnost te lepe prve kitice Pogreba?
Z visokega hriba sem te s pogledi na tvoji krsti spremljal pod ozke, zasnežene topole v večni mir tvojega telesa.