40
Hmeljar, letnik 80
KAJ MORA UPOŠTEVATI IMETNIK VODNE PRAVICE PRI NJENEM IZVAJANJU
Irena Friškovec in dr. Boštjan Naglič
KGZS, Zavod Celje, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Konkurenčne pridelave kmetijskih rastlin brez namakanja ni več. V vsakem letu je zagotovo del, ko je suša (tudi letos je bilo tako). Zato vam vsem tistim, ki se še niste odločili, da pristopite k namakanju svojih pridelovalnih površin, to storite. Pridobitev vodne pravice za namakanje kmetijskih površin (vodnega dovoljenja) ni več noben bavbav.
Vodno pravico je mogoče pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrl-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/l3, 40/14 in 56/15) (ZV-1). Vodno dovoljenje je, med drugim, potrebno pridobiti tudi za neposredno rabo vode za namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin. Vodnega dovoljenja za namakanje kmetijskih površin (tudi rastlinjakov, plastenjakov) ne potrebujete samo v primeru, če je kapnica edini vir vode za namakanje.
Obrazec »Vloga za pridobitev vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč ali drugih površin« je objavljen na spletni strani Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) (delovna področja/raba vode/vodna dovoljenja/obrazci vlog in navodila).
Eno izmed glavnih načel upravljanja z vodami je načelo dolgoročnega varstva kakovosti in načrtne ter premišljene rabe razpoložljivih vodnih virov. Zaradi tega je v 3. odstavku 108. člena ZV-1 določeno, da se lahko posebna raba vode izvaja samo na način, za namen in v mejah, za katere je bila pridobljena vodna pravica ali je bila evidentirana v skladu s tem zakonom in jo lahko uporablja samo imetnik vodne pravice oziroma upravičenec do evidentirane posebne rabe vode.
V istem členu, a v 4. odstavku, je določeno, da je treba posebno rabo vode izvajati tako, da se zagotovita načrtna, premišljena in učinkovita raba vode z uporabo najboljše razpoložljive tehnike. Nadalje je v 4. odstavku določeno tudi, da mora imetnik vodne pravice zagotoviti redno spremljanje odvzetih količin vode z merilno napravo in elektronsko poročati ministrstvu o odvzetih količinah vode na način in v obsegu, ki ju določi minister s predpisom.
Glede na to, da predpis ministra še ni bil sprejet, upravni organ v vodnem dovoljenju predpiše način ugotavljanja dejansko odvzete količine vode. Namestitev merilne naprave je, glede na trenuten razvoj tehnologije, najučinkovitejše sredstvo za ugotavljanje količine porabljene vode. Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 40/14) v 34. členu določa, da mora do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka spremenjenega 108. člena zakona imetnik vodne pravice poročati ministrstvu o odvzetih količinah vode na način in v obsegu, določenima z aktom, s katerim je bila vodna pravica podeljena.
S tehnologijo kapljičnega namakanja se lahko doseže najučinkovitejša raba vode (foto: B. Naglič).
Če imetnik nima nameščene merilne naprave, kot je to zahtevano v izreku vodnega dovoljenja, s tem stori prekršek iz 25. točke prvega odstavka 181. člena ZV-1. Prav tako lahko v tem primeru Direkcija RS za vode po uradni dolžnosti odvzame vodno dovoljenje, če je taka kršitev poprej ugotovljena z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja (132. člen ZV-1).
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Hmeljar, letnik 80
35
Monitoring vpliva odvzemov vode za vodna dovoljenja je v pristojnosti ARSO, zato so obrazci in navodila objavljeni na spletni strani ARSO (ARSO/vode/ podzemne vode/monitoring vpliva odvzemov).
ZV-1 v 135. členu določa tudi razloge za prenehanje vodnega dovoljenja, ki lahko preneha pred potekom roka, za katerega je bilo izdano, v naslednjih primerih:
veliki namakalni sistem, ko je ta dan v uporabo, če gre za vodno dovoljenje za male namakalne sisteme ali za individualno namakanje kmetijskih zemljišč,
6.	s smrtjo fizične osebe, če v enem letu po smrti fizične osebe ni bil podan predlog iz prvega odstavka 121.a člena tega zakona (začasno imetništvo vodne pravice),
7.	s prenehanjem pravne osebe.
1. če imetnik ni začel z rabo vode v roku, določenem v dovoljenju, ali v roku dveh let od njegove dokončnosti ni pridobil dovoljenja za poseg v prostor (vodno soglasje) in graditev objektov ali dve zaporedni leti ne izvaja vodne pravice,
2.	če se imetnik odpove pridobljeni vodni pravici,
3.	v primeru odvzema,
4.	vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo preneha z nastankom obveznosti priključitve na javni vodovod po predpisih o oskrbi s pitno vodo,
5.	z možnostjo priključitve namakalnih območij na
Po pridobitvi vodnega dovoljenja vam priporočamo, da le-to natančno preberete in izpolnjujete tudi zahteve, ki vam jih nalaga.
Ne pozabite na vsakoletno poročanje o porabljeni vodi, saj se le tako lahko izognete nepotrebnemu prenehanju vodne pravice. Po pridobitvi vodnega dovoljenja pa morate pred izvedbo namakalnega sistema na svojih površinah pridobiti še odločbo o uvedbi zasebnega namakalnega sistema, ki jo na osnovi vaše vloge izda MKGP.
V kolikor menite, da pri pripravi vlog in poročanju potrebujete pomoč, se lahko obrnete na Kmetijsko svetovalno službo.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije