■minleom d.o.o., v«gov» 13, Niiliii ISSN 0351-6407 8 770351 640019 i' 1 I I ‘ , I I VREME . 'i/. |4 [ 1] .i:;i T( ’ 1 lil I II lll'l ,1, I :Jii; '1 'l ll* Murska Soboto, 7. decembra 1995, leto XLVII, št. 49, cena 150 SIT [ I ' I I I II i' ift. J bila v puDcdcIjek in torek sodna obravnava zoper obtožene: na svetovnem trgu “bravnavo preložili priče in strokovnega izvedenca. Š, S. t ^-l^ktronika, Gorenje, S; ^oisung, Sonny, Sharp... Vzonta skrb ali samo krinka? I I POTROŠNIKOVIH prodajalnah s tehničnim blagom. od 1. do 31. decembra \ ti! 2elo nelagodno, še zlasti ob pogledih nekaterih gostov JOŽE GRAJ Plačilo sladkorne pese dOALlFIEO OEAITR poti vodijov Murales se je utrdil Oh praznovanju jtthileja madianke skupnosti v Sloveniji smo lahko sli.ialt veliko pohvalnih besed o tem, kako je r Sloveniji vzorna poskrbljeno za uresničevanje pravic pripadnikov narodnosti. Prav gotovo je res tako, še zlasti, Če pogledamo, kakšne pravice imajo manjšine drugod po svetu. Ni treba iti daleč, ampak pogledali k sosedom, in vsakdo ho lahko opazil občutno razliko. Pa lega ne navajam zato, da bi spraševal, češ zakaj hi pri nas dali pripadnikom narodnosti več pravic kot jih imajo drugje. Mi živimo r Sloveniji, ki je naša lastna država, in prav je, da dajemo manjšincem še celo nekaj več pravic, kot jih ima večina. Le-to Je namreč poroštvo, da bodo obstali, se razvijali in bogatili našo skupnost. Tudi oni čutijo Slovenijo kot svojo domovino, vDomove smo si zgraditi na tej zemlji, branimo jo, sanjamo v ma- iz tujine. Velikokrat sem imelpriložnosi spoznati drugačne razmere - da so me v trgovinah, go.iliinah ter drugod v Lendavi in drugih dvojezičnih krajih ogovarili najprej po madžarsko, da večkrat slišim, kako se mladi na nogometnih tekmah in tudi po šolah pogovarjajo v svojem maternem Jeziku, da me ponekod sploh niso razumeli ali pa hoteli razumeti, ko sem govoril slovensko itd. K nekaterih gostinskih lokalih na dvojezičnem območju so zaposlene natakarice, ki slovenščine sploh ne razumejo, ker so doma iz Madžarske. Večkrat se zgodi, da dobim razna povabita na narodnostne sestanke ali prireditve, ki so napisana samo v madžarščini, čeprav bi pričakoval, da bodo dvojezična, in čeprav toliko govorimo in opevamo dvojezičnost kot posebno vrednoto na narodnostno mešanih območjih. In še bi lahko našteval, kar bi govo Vestnikov koledar 7. december, četriek, Ambrož B. december, petek. Brezmadežne 9. december, sobota, Valerija 10, december, nedelja, Smiljan 11. december, ponedeljek, Daniel 12. december, torek, Ivana 13. december, sreda. Lučka Drnovšek samotnejši od princese lady Di in močnejši od Kučana 3 Zadnja vest Preprodajali heroin Pred 5-članskiin senatom Okrožnega sodišča v Murski Soboti rilo v prid temu, da le ni vse tako črno. Zdi se mi tudi, da je lahko tvegano sprejemati določene splošne trditve o kritičnem stanju na osnovi tega, češ med otroki je čedalje manj slišali materni jezik. To je prav gotovo lahko skrb zbujajoče, vendar se otroci vsekakor premalo zavedajo, kajje to narodna zavest. Če bi na primer ocenjevali stanje na osnovi uporabe maternega jezika med pora-bskimi otroki, potem tamkaj sploh ni Slovencev ali jih je kvečjemu le peščica. Ko pa odrastejo, se vendarle začnejo bolj zavedati svojih korenin in začnejo govoriti tudi slovensko. Strinjam pa se, da se dogajajo tudi napake in krivice. Ampak potrebno Je biti realen, ne pa pričakovati idealnosti. In treba je vedeti, da je asimilacija tudi naravni proces, kar sta omenila tudi madžarski predsednik Arpdd Gonez in predsednik Slovenije Milan Kučan, ko sem Ju na tiskovni konferenci povprašal, kako komentirata tako različne poglede na uresničevanje narodnostnih pravic med pomurskimi Madžari Po njunem mnenju je zelo pomemben babičin jezik. džarskem jeziku ... Solze mi silijo v oči, kadar zaslišim slovensko himno in ravno tako ob madžarski.« (Maria Poszonec) Nekateri pa so kljub temu precej drugačnega mnenja. Tako Je Jozsef Varga iz Genterovec. lektor za madžarski jezik na Pedagoški univerzi Maribor, na sobotni konferenci v Lendavi dejal, da je vse lepo napisano le krinka In vsmešna prevara«, saj v praksi večina (posebej je omenil uradnike na občini) izvaja politiko, ki je usmerjena proti Madžarom. Kot dokaze za to Je navajal pačenje madžarskih priimkov in imen, da v Lendavi ni niti ene ulice, ki bi bila poimenovana po znanem Madžaru In da je madžarski jezik potisnjen v ozadje tako družinah, na delovnem mestu kot v Javnem življenju nasploh. Zato pomurski Madžari ne izgubljajo le svojih korenin, ampak tudi Jezik, narodnostno zavest, vero v sebe „. Vprašati se velja, ali Je res tako kritično in vse tako črno? Ali niso takšne ocene pretirane in napenjanja strune nestrpnosti? Kot pripadnik večine sem se ob teh mislih poču- ('I' za agrarno ekonomijo dr. Matthias Schneider '^DEOREKORDERJEV in 'IDEOPLAVERJEV: S ► VELIKA PONUDBA DOMAČIH IN TUJIH TELEVIZORJEV, Krnele ne propadajo zaradi Evropske zveze, pravi v našem pogovoru avstrijski strokovnjak CREDITANSTALT Banka _u spe snih _ M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780 Posojila Ekološkega sklada za pitno vodo in kanalizacijo tudi v Pomurju I I I Ob koncu tedna bo suho brez večjih temperaturnih sprememb. Pregovor Zima In gospoda nič na podari. g*lili. . ji.;-:' WINDOWS '95, slovenska različica — nadgradnja le 14.990,00 SIT R. in D. Š., oba iz Murske Sobote, in J. P. in D. K., oba iz “adenec. Obtožnica, ki jo je vložil okrožni državni tožilec, jim storitev kaznivega dejanja po 196, členu Kazenskega zakrh R Slovenije: neupravičeno proizvodnjo in promet z mami-Obtoženi naj bi nakupili sicer manjše količine heroina, da bi Jih pozneje prodali, seveda po višjih cenah, V torek so nadaljnjo “hravnavo preložili na 13. december, ko bodo zaslišali še preo- POTROŠNIKOVA BOŽIČNO-NOVOLETNA košarica 31 izdelkov po super cenah za 31 prazničnih dni popusta ob gotovinskern ' n? -4''^ nad 30.000,00 SIT, blaga s čeki z odlogom ' k niesecev, brez obresti, ** (mročno odplačevanje na J’ o in 12 mesecev i i A M RAČUNALNIKI, KI LETUOl| Rf^TIS IV \ '/ rpJ 2 vestnik, 1. decembra J 99j ktiialno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Slovenska vladaje sprejela sklep o priznanju Zvezne republike Jugoslavije in o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in ZRJ, Obenem vlada predlaga, da obe državi odpreta diplomatskokonzularni predstavništvi v Ljubljani in Beogradu. ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so v nadaljevanju izredne seje z večino glasov sprejeli novelo zakona o sanaciji mariborskega Tama, njegovih sorodnih družb in ljubljanske Avto montaže Am-Busa, ■ LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je sprejel ameriškega veleposlanika v Sloveniji Viktorja Jackovicha, Sogovornika sta izmenjala stališča do daytonskega mirovnega sporazuma in perspektive za njegovo uresničevanje in za dolgoročno umiritev jugovzhoda Evrope. ■ LJUBLJANA - V počastitev dneva univerze (3. decembra 1919 smo Slovenci dobili prvo univerzo) je bila slavnostna seja univerzitetnega sveta, na kateri so podelili nazive častnih doktorjev in profesorjev. I PO SVETU ■ PARIZ - Stavka francoskih delavcev v javnem prometu je v ' mnogočem ohromila življenje v Franciji. Ker se protestnikom utegnejo pridružiti tudi zaposleni v javni upravi, bankah in bolnišnicah, grozi Franciji splošna stavka. ■ ZAGREB - »Današnji dan bo zapisan z zlatimi črkami v 900-letni zgodovini Zagreba,« je po izvolitvi za mestnega župana izjavil liberalec dr. Goran Granič. Vladajoča stranka HDZ in prava-Ši so bojkotirali ustanovno skupščino, na kateri je bil za predsednika mestne skupščine izvoljen dr. Zdravko Tomac (SPD). Dr. Franjo Tudman je izjavil, da mora biti na čelu Zagreba njihov človek, zato je to imenovanje zavrnil. ■ KAIRO - V prvem krogu parlamentarnih volitev je dobilo potrebno večino 136 kandidatov, od tega jih kar 123 pripada vladajoči Nacionalni demokratski stranki predsednika Mubaraka. ■ GORICA - Tukaj so se drugič sestali župani 26 italijanskih in 14 slovenskih obmejnih občin med Trbižem in Miljami ter Bovcem in Piranom. Cilj srečanja je bil poglabljanje čezmejnega sodelovanja glede na vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, ■ LONDON - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler seje na , povabilo kolega Malcolma Rifkonda mudil na obisku v Veliki ■ Britaniji. Tema delovnega pogovora je bilo aktualno politično dogajanje po sklenitvi mirovnega sporazuma za BiH v ameriškem Daytonu. ■ BELFAST - Ameriški predsednik Bill Clinton je bil na obisku v Severni Irski. To je bil prvi obisk kakšnega ameriškega predsednika v provinci Ulster. Med evropsko turnejo je Clinton obiskal še Veliko Britanijo, Nemčijo in Španijo. ■ PEKING - Kubanski predsednik Fidel Castro je bil na prvi turneji po LR Kitajski. Poudari! je. da bodo kitajski uspehi zgled njegovi viziji »socializma s kubanskim obrazom«. ■ SKOPJE - Na delovnem obisku v Makedoniji je bil slovenski državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ignac Golob. Z makedonskim zunanjim ministrom Stevom Crvenkovskim sta se pogovarjala o vprašanjih, ki so po sklenitvi mirovnega sporazuma v Daytonu pomembna za vse države, naslednice nekdanje SFRJ. ■ PALE, ZAGREB - Bosanski Srbi so nezadovoljni s sklepi daytonskega mirovnega sporazuma o položaju Sarajeva, ki bo prešlo v bošnjaško-hrvaške roke. Na protestnem shodu v Zagrebu pa so nekdanji prebivalci bosanske Posavine, kjer je živelo večinoma hrvaško prebivalstvo, nasprotovali priključitvi tega ozemlja Srbom. ■ BRUSELJ - Na tridnevnem obisku v Belgiji je bil slovenski predsednik Milan Kučan, ki gaje sprejel tudi belgijski kralj Albert II. Srečal seje tudi s predsednikom Evropske komisije Jacque-som Santerjem, ki mu je zagotovil, da si bo prizadeval za čimprejšnje pridruženo članstvo Slovenije k Evropski uniji. ■ RIGA - Latvijski predsednik Guntis Ulmanis je predlagal Zie-donisa Čeversa, voditelja stranke Sajmnieks, za mandatarja za sestavo nove latvijske vlade. ■ BUDIMPEŠTA -■ Slovenska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika državnega zbora Jožefa Školča seje mudila na obisku na Madžarskem. Sprejela sta jo predsednik Arpad GOnez in premier Gyula Horn. ■ MOSKVA - Sem je prispel novi slovenski veleposlanik v Ruski federaciji Dušan Snoj, kije zamenjal dosedanjega veleposlanika Sašo Gerdino, ki je zaradi osebnih razlogov predčasno zapusti! ta položaj. ■ ZAGREB- Hrvaško-slovenski odnosi so precej boljši, kot so videti v očeh javnosti, je bilo slišali po sestanku zunanjih ministrov dr. Mateja Graniča in Zorana Thalerja. ■ ATENE - Zdravstveno stanje grškega premiera Andreasa Pa-pandrea je še naprej kritično. ■ MADRID - Ameriški predsednik Bill Clinton, španski premier Felipe Gonzales in predsednik Evropske komisije Jacques Santer so podpisali sporazum o čezatlantskem sodelovanju. V Madridu seje v ponedeljek začel tako imenovani ameriško-evropski vrh. MJ Ruska klinika Scliwarzwald Še ne tako dolgo nazaj je bil skoraj edini način ugotavljanja pomembnosti tega ali onega politika v Rusiji natančna študija slavnostnega odra na paradah na Rdečem trgu. Glede na to, kako so se funkcionarji primikali ali odmikali od generalnega sekretarja partije, se je dalo sklepati, kako se je njihova moč v zadnjih mesecih spremenila in kakšen je postal njihov položaj glede na druge visoke fukcionarje. Temu fenomenu so kremljoiogi, posebna vrsta ljudi, ki so se ukvarjali s proučevanjem zakulisjih dogajanj v Kremlju, dali ime Ted kljuvanja’. Ruska visoka politika je res presenetljivo dobro spominjala na proces, ki se dogaja na vsakem kmečkem dvorišču. Tam se petelini z neusmiljeno natančnostjo v kratkem času 'dogovorijo', kdo koga lahko kljuva, in ko se enkrat vzpostavi ustrezna hierarhija, osnovana na razmerju moči, se nikoli ne zgodi, da bi petelin začetnik pomotoma kljuvnil svojega kolega z višjim rangom. Funkcionarji nekdanje Sovjetske zveze so bili takšni petelini in iz proučevanja njihovega položaja na slavnostni tribuni smo lahko zvedeli presenetljivo veliko o dogajanjih za debelimi zidovi kremeljske trdnjave. Potem je prišla demokracija, vojaške parade ob obletnicah oktobrske revolucije in med prvomajskimi prazniki so postale stvar preteklosti in razpored funkcionarjev ob Jelcinu nam ni več povedal kaj dosti. Vendar volk svojo dlako menja, čudi pa ne tako hitro. Ob nedavni hospitalizaciji ruskega predsednika zaradi težav s srcem so kremljoiogi odkrili nov način merjenja pomembnosti posameiznega ruskega politika: analiza dostopa do Jelcina v bolniški sobi. Časopis Komsomol-skaja pravda je prejšnji teden objavil zanimiv seznam vseh obiskov v centralni moskovski kliniki, kjer se Jelcin od 26, oktobra zdravi. Iz seznama se da z relativno lahkoto ugotoviti, kdo je pri Jelcinu v nemilosti in za koga ima razumevanje. Nesporni zmagovalec v tekmovanju za Jelcinovo naklonjenost je general Aleksander Koržakov, prejšnji visoki funkcionar KGB-ja in uradno sedanji šef Jelcinovih varnostnikov, čeprav njegova pooblastila očitno segajo bolj široko. General Koržakov, ki ga ruski tisk pogosto prikazuje kot modernega Rasputina, je bil pri Jelcinu celo večkrat kot njegova žena Nina, Kremljologom je dalo to kar misliti. Drugouvrščeni v tekmi za kljuko Jelcinove sobe je po mnenju poznavalcev prav tako milo rečeno nenavadna oseba: to je Viktor Iljušin, vodja predsednikovega urada, ki si je pred bolniško sobo postavil nekakšno čuvajnico. Njegova najpomembnejša zaposlitev je ugibanje Jelcinovih misli in njihova pretvorba v predsedniške dekrete. G. Iljušin se sreča z Jelcinom vsako jutro, da sestavita dnevni urnik, nato pa ima roke proste. Viktor Černomirdin, predsednik ruske vlade, ki bi v primeru Jelcinove nesposobnosti za vladanje prevzel krmilo ruske države, je moral na sprejem pri državnem bolniku št. 1 čakati kar osem dni. Za Komsomoslkajo gospodarsko reformo, ki je na sprejem moral čakati do 17, novembra, torej skoraj tri tedne. Ta nenavadno dolga čakalna doba je v finančnih krogih, ki pazljivo spremljajo gospodarsko prenovo, sprožila manjši alarm, vendar je že naslednji teden Ču-bajs dobil dovoljenje za 30-mi- nutni obisk pri Jelcinu, ki sta ga na koncu podaljšala na celih petdeset minut, Zalo pa se je kasneje pokazalo, da dolžina obiskov ni vse: general Pavel Oračev, ruski obrambni minister, je imel s predsednikom kar devetdesetminutni pogovor, vendar, je bilo vsem jasno, da je bilo to zaradi Jelcinove namere, da se ga odkriža. Kremljoiogi so ugotovili: če hočeš preživeti v ruski politiki. je bolje biti povabljen na več kratkih obiskov kot en dolg. Ves ta cirkus okoli vhodnih vrat v moskovsko glavno kliniko pomeni samo eno: Rusija je še ■zelo daleč od neke normalne demokratične družbe. Navkljub vztrajnemu ponavljanju Zahoda, daje Jelcin poosebljenje teženj po demokratizaciji in prenovi inskega družbenega tkiva, je jasno, da sedanji ruski predsednik tujini diši le zaradi njegove sposobno- j: I pravdo je bil to zanesljivi znak, da ■ so odnosi med dvema najvišjima funkcionarjema več kot hladni. Prvemu podpredsedniku vlade Olegu Soško ve cu kaže bolje, saj je imel s predsednikom več daljših sestankov. Slabše se godi drugemu podpredsedniku Anatoliju Ču-bajsu, ministru, odgovornemu za Kakšno je mesto brez četrti? sti vzdrževanja ruske stabilnosti. Žalostno je, da zaradi podpiranja nedemokratičnih predsednikov in političnega sistema, kije^*' snovan na osebnih intrigan m prilizovanju glavnemu šefu, sija zamuja pri izvedbi gospoda ■ skih in političnih reform in ta o škoduje sebi m drugim. bil, da bi lahko politični anam' ocenjevali ozračje v Rusiji po razmerju sil v parlamentu ali « zultatih javnega mnenja, ne P da se gnetejo pred jeklenimD^^^ tiste nesrečne ruske bolnice, »J vsak dan gledamo po televiziji’ štejejo avtomobile, ki vozijo n ter in ven. Samo želimo si lahKW da bo dežela Čajkovskega in Istoja končno postala država jenja: mnogi od nas so živi- že siti i!f gikomičnosti ruske Schwarzwald in klinih:' IUSPlV ■* .L. ponavaljajo^'^- se državnih pogrebov. .. Mag. Tomaž Lovren j-s d jtir * I I II II esee K Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože BedemjaL Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek {odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jeršc, Feri Maučec, Štefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13. tel. št.: 31 99S (naročniška služba) . n.c. 31 760. 33 019 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 33 015. št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za JV. trimesečje 1995 je 1.900,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPN[ Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512, Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/lB z dne 30. L 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 1 J. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Po predlogu mestne komisije za lokalno samoupravo naj bi bila Murska Sobota v prihodnje razdeljena na sedem mestnih četrti. Te so: Center, Industrijska, Lendavska, Park, Partizan, Prešernova in Turopolje. Tako so namreč pokazale tudi javne razprave, čeprav se ljudje niso povsod strinjali z ozemeljsko razdelitvijo sedanjih šestih mestnih krajevnih skupnostih. V Murski Soboti je trenutno po številu prebivalstva največja Krajevna skupnost Lendavska z velikim blokovskim kojnpleksom. Na tem območju živi po zadnjih podatkih 3,307 prebivalcev. Sledijo pa KS Turopolje (2.856 prebivalcev). Ali Kardoš (2.275), Park (1,882), Boris Kidrič (1.772) in KS Partizan s 1.751 prebivalci M. J. = h Zagreba piše ~~ - Narobe svet V državi, ki ne priznava rezultatov volitev, izvoljene lokalne oblasti, zmago opozicije na lokalnih volitvah pa razglaša za državni problem številka ena, bi bilo že to hudo narobe, četudi bi bila nekako obvarovana pred drugimi težavami. Gre za našo Južno sosedo, kjer Je opozicijski Zagreb tako razjezit centralno hadezejevsko oblast, da se je tako rekoč čez noč otresla še zadnjih ostankov demokracije ali vladavine ljudstva in tudi tam, kjer so Ji volilci odrekli »poslušnosti, ne priznava niti statistike; 64 odstotkov glasov, ki Jih je dobila opozicija na mestnih volitvah v Zagrebu, je za centralno oblast manj kot Je 36 odstotkov glasov za HDZ in njeno pra-vaško podružnico. V takih okoliščinah celo tisti, ki so na oktobrskih volitvah še oddali svoj glas za HDZ, pravijo, da so se hadezejevci iztirili. V resnici pa je najbolj vznemirjena glavna volilna baza HDZ-ja, to pa so pregnanci in begunci, zlasti tisti iz bosanske Posavine, ki so samo v Zagrebu pripravili več množičnih demonstracij, na katerih so sežigali Tudmanove slike in do včeraj ljubljenega očeta hrvaškega ljudstva razglašali za drugega največjega izdajalca v nacionalni zgodovini. Tako sta se Tito in Tudman, veliki vzornik in njegov učenec ali posnemovalec, znašla v istem kotlu: prvi naj bi Srbom prodal Srem in Boka Kotorsko, drugi bosansko Posavino in polotok Prevlako na skrajnem jugu Hrvaške. Prvi se sicer ne more braniti niti z besedami, drugi pa lahko z vsemi sredstvi, ki so mu na voljo, se pravi z močno vojsko in policijo zagotovi, da obvelja samo njegova resnica, ki ob drugem pojasnjuje zakulisje trgovine z Bosno, kot prizadeti imenujejo tritedenska mirovna pogajanja v Daytonu. Tako so uradno za padec bosanske Posavine, za najbolj hrvaško območje v Bosni, krivi njeni prebivalci, ker so se, po Tudmanu, v Jeseni leta 1992 umaknili in jo prepustili Srbom. Druga resnica, ki Je bržkone prava, pa govori drugače; bosanska Posavina Je padla po umiku jugovojske z območja Dubrovnika, ko so vojaški poveljniki dobili ukaz, da svoje enote umaknejo čez Savo na hrvaško stran. Ta umik je bil tako bliskovit, da so srbski poveljniki tri dni ugibali, kaj se gredo Hrvati, šele zatem so zasedli izpraznjene vasi in mesta. »Menili stf ^‘ da so nam Hrvati postavili pasti, je ' priznal srbski general Mladič. , Hrvaški voditelj dr. Franjo Tudman i ponavlja, da ni nikakršnega dogovora s ol | danom Miloševičem, toda po trditvah Jevških oblasti - premiera Harisa Silajd^^^,^ donedavnega voditelja Hrvatov v BiH Kreši' rja Zubaka - ima najbolj prizadeta balkanski moriji pisne dokaze o trgovini I , man-Miloševič. To pa Je tudi edini razlog, । pred dnevi dokončno odstopil predsedniki racije BiH in HR Herceg-Bosne Krešimh’ j bak. »Nisem tako naiven, da pred daptanš pogajanji ne bi vsaj dvomil o nekakšnih rih Tudman-MUoševič. Rekel sem si, dti i prav v Daptonu razkrilo ozadje umazane klhtb temu pa sem bil v pravem šoku, ko š ________________________________J 6054^;^ Posavini nimamo več kaj pogajati, kerj^k^, blem že urejen,e pravi Krešimir Zubak, k J očeh opeharjenih Hrvatov postal nacionaik nak tudi ob vsestranski podpori in blagoš najmlajšega kardinala 50-letnega saraje'tš nadškofa Vinka Puljiča, ki je s »prodajoš^^ prodajo bosanske Posavine izgubil skotaj zle slutnje potrdile in so pravzaprav ve šale postale resničnost, češ da se o tretjini svojih vernikov. jjfi- »Mir je vsekakor najvišja vrednota, vičen mir ne more trajati dolgo, e pravi kao^ ki hrvaškim protestnikom vneto pošilja ■5’^,'-^^ s to Is ki blagoslov. Zato pa lahko v naj bo V primeru pričakujemo, da se napovedana m Nata z okoli S7.000 vojaki (ob sklenitvi v/een tnir ne more trajati dolgo, e pravi skift sporazumov so predvideli »ler vojakov) ne bo končala v enoletnem temveč bo trajala nekaj desetletij. , Posavina ni edini problem, ki se je Daptonu, temveč predstavlja le delček v skem mozaiku, ki ga sestavljajo tudi bov in Bošnjakov, z njim pa po Daptontt, oblasti v Zagrebu in Beogradu, nihče ni no zadovoljen. To pa pomeni začetek obračunov med tremi sprtimi narodi na nu, ki se tudi lahko izidejo s prelivanjem^ Prihodnost še zdaleč ni tako svetla, ka nekateri radi prikazali po Dav tonu PETER POrO^ , T. I I I I I I cestnik, 7 decembra 1995 5 f Aktualno doma Tako predsednik Slovenije Milan Kučan kot madžarski predsednik Arpad Gonez sta se v Lendavi počutila, kot da bi prišla domov Imajo razloge za zaskrbljenost? Osrednja proslava ob dvajsetletnici Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti je bila v Dobrovniku, v Lendavi pa so pripravili mednarodno konferenco vse druge. Med drugim pa dijaki, ki se odločijo za šolanje na Madžarskem, niso zadovoljni tudi z dokaj visokim obveznim plači- po odprtju novih mejnih prehodov. Madžarski predsednik je povedal, da ima njihova država pripravljen denar za gradnjo žle- I J i' ! I i I I H S: te kakšen Jubilej počastita s svojim obiskom in nastopom kar dva et^avna predsednika, je to vsekakor velika čast. In to se je zgodilo minu-10 soboto ob praznovanju 20-letnice Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti. Predsednik Slovenije Milan Kučan je bil celo po-*f**'telj, madžarski predsednik Arpad Gonez pa Je prišel na njegovo povabilo na enodnevni delovni obisk. Oba sta največ časa namenila ^^anju ter pogovorom s pripadniki madžarske narodnosti in oba sla 'odvila, da sta se počutila, kot da bi prišla domov. Gonez je pri tem finenjal tudi svojo ženo, ki da je bila doma iz teh krajev. Osrednja proslava ob dvajsetletnem jubileju je bila že v petek * l^altufnem domu v Dobrovni-Začela se je z igranjem slo- ''®nske in madžarske himne, ude- I ‘tii a ‘STs;:;*- nim in političnim razmeram nenehno upada. Tega ne dokazujejo le podatki ljudskega štetja, ampak se je dovolj le sprehoditi ] po naseljih in videli bomo, da । TT-J-L Madžarskemu predsedniku so pripravili prisrčen sprejem na mejnem prehodu v Pincah. "J ■ s 'V »■ -L l’ Klican in drugi gost|t med pripadniki madžarske narodnosti v Lendavi pa so se je tudi veleposlanik hladžarske v Sloveniji J, Balogh in več poslancev ^(.i^^nskega parlamenta (predsta-Večine strank). Morda so 1. '.hhriD zato tisto popoldne v “°'jani nesklepčni. Vo ? ^«S£dah slavnostnega go-h na proslavi, predsednika •ftUraki madžarske narodne pravne skupnosti Jozsefa jLp je postala madžarska subjekt lastne Začetek ni bil lahek, saj ni (jg, ''Zorca, ampak je bilo po-1^0 naiti c-in-.r.cfj-.in/, nnt h ^četek ni bil lahek, saj ni najti samostojno pot. je bilo potrebno ki v katerem so dejavnosti, uhstajale, na primer dvo-izobraževanje, narodno-luaj *'*'^'*ra in narodnostno izo-■ ^'J^uje, dobile tako veljavo, zares koristile ohra-hko* ”®5®^oosti. Tedaj so se la-tudi tesnejši stiki z gOst narodom, začela so se uganja madžarskih gledališč kulturnih skupin, usia-itvg laslna kulturna dru-■ je narodnostna za- tlejavnost, izboljšale so za infomiranje ptipa-5« niadžarske narodnosti in “bi ,ahb- _ .. 'Ja lil H* lastna kulturna dru- »Ce Pot, . aikbr lic , ahko naštevali. Se ozremo na prehojeno ,,, upravičeno sprašujemo, sploh vzrok za neza-1 ^^^vo? Iskreno povedano, ni mogoče odgo-*ij s' "^P^sredno. Nimamo ga, Sis,zgradili institucionalni je temelj za naše na-- - tako za negovanje Kzik" kot za ohra-'hta kulturnega izročila, ker število pripad-kljujj* uaSe tiatojne skupnosti fako redkim idealnim prav- Mi; lik. zniške proge in da bi lahko začeli z deli leta 1987. Traso za železnico in avtocesto pa morajo določiti drugi, ne pa predsednika držav. Načrtujejo tudi odprtje dveh mejnih prehodov, da ne pride do realizacije, pa je vzrok pomanjkanje denarja. Vendar pa ob Ob 20-letnici Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti so podelili priznanja najzaslužnejšim narodnostnim aktivistom in posameznikom, ki so veliko pomagali pri njenem delovanju. Dobili sojih; Erno Eory, Ferenc Hajos, Rozsa Keresmar, Istvan Molnar. I Maria Pozsonec, JozsefVa-I rga, Sandor Varga, Geza Bačič, Ferenc Feher, Peter : Winkler in Laszlo Gone z. I I 'I Drnovšek: samotnejši od princese in močnejši od Kučana Med britansko princeso Diano in slovenskim premierom Drnovškom je kajpada tudi nekaj podobnosti. Oba živita samsko življenje, oba gledata spod čela in o obeh se priobčujejo fotografije z vadišč za telesno utrjevanje. To pa je tudi vse, kar pri eni majesteti spominja na drugo. Saj si že v ozadju teh podobnosti nista več slična. Kar se samstva tiče: ona se včasih razvedri s kakim učiteljem Jahanja, on pa vztraja pri svojem psu. Pogled spod čela: pri njej je »žmurkanje« igrane nedolžnosti, pri njem pritajena aroganca. Po fotografijah v športni opravi sta si sicer podobna tudi po anatomski začilnosti, oba imata koščena kolena! Toda razlika izbrune pri spolnem značaju kosti! Ene so ženske, druge moške. Vse nadaljnje primerjave pa kažejo na naraščajočo različnost. Diana je zadnjič v znamenitem televizijskem intervjuju izjavila, da bi rada bila »kraljica src svojih podanikov«. Prvemu ministru Slovenije tovrstno kraljevanje seveda ne pomeni nič, kajti on je že v srcih svojih podanikov, ne kot ljubljenec ampak kot alter ego. Drnovšek je redkobesedna, a ponotranjena avtoriteta. Nelep, a v srcih. Britanska princesa Diana in predsednik slovenske vlade Drnovšek sta si podobna po samstvu, pogledu spod čela in koščenih koternh Toda premier ljubi samoto, princesa se je otepa. Slovenska visoka politika je, gledajoč na stopnjo medijske pozornosti, enako, kot je za Britanijo njen kraljevi dvor. Velika dinastična familija, v kateri sta, le poglejmo raziskave javnega mnenja, Drnovšek in Kučan prvi zvezdi. Dve zvezdi! Princesa je dejala, da bi v dvoje vzdržala, tesno ji je bilo samo v troje, skupaj z moževo ljubico. Če bi Diana kot lojalna žena in vzgojiteljica njunih otrok še vzdržala ob (bledejšem) liku svojega moža, sp mo da one druge ne bilo bilo, za Drnovška tega ni mogoče reči. On hoče biti zvezda sam. Kučan mu je čedalje bolj v napoto. Nemara mu ni po volji niti naraščajoča priljubljenost lastnega psa, ki ga zaradi tega v javnosti čedalje manj kaže, medtem ko ga duharaorni poslanci še kar omenjajo v parlamentu. Dr. Janez Drnovšek je v zadnjem dobrem mesecu predsednika države tako rekoč ugasnil. Raziskava slovenskega javnega mnenja, ki jo opravlja Kučanov svetovalni krožek, je bila sklepna pred zadnjim naskokom monomana Drnovška, zalo se jo še da citirati v prid predsedniku. Po tej raziskavi velja še vedno za največjega slovenskega politika. Poslej je drugače, Ali pa slovenska zunanja politika ne zadeva slovenske politične notranjosti. Začelo seje s sprejemom pri Clintonu, Kučan je pri ameriškem predsedniku oplel kot da bi bil na kakšni interni )>watch« listi. Javna »watch« lista je ameriški seznam nezaželjenih politikov, na njem je bil nekdanji avstrijski predsednik Waldheim, ki je imel zaradi lega status nekakega predsednika za notranje zadeve Avstrije, zunaj pa ga ni sprejel nihče, razen nekaterih ekzotičnih arabskih držav. Medtem ko se je Drnovšek s Hillaiv in Billom fotografiral ob kaminu Bele hiše, je bil po funkciji najvišji uradnik slovenske države Milan Kučan v Washingotonu nekje na planem. Strogo protokolarno in hie- 1 arhično vzeto si Drnovšek tega ne bi smel privoščili. Kljub očitnemu pregrešku zoper afiniteto gostitelja bi moral reči, sorry, nekdo je tukaj, ki je legalno bolj država kakor jaz. Diana je bila zmožna priznati, da je Charles večje utelešenje države kot ona! uporabljajo mladi in otroci pri medsebojnem sporazumevanju madžarski jezik le redkokdaj. In za to niso odgovorni oni, ampak okolje: družina, šola, cerkev. Pri njej pogrešamo izpovedovanje pripadnosti. Ali bo naša narodna skupnost izginila? Upam in verjamem, da se to ne bo zgodilo.« Mi pa bi lahko dodali, da se ne sme zgoditi, saj si enako želimo tudi za pripadnike slovenske narodnosti, ki živijo v sosednjih državah. Kaj bi bilo potrebno urediti Predsednik Slovenije Milan Kučan se je ob prihodu v Lendavo (vse se je dogajalo vjiotelu Lipa) najprej sestal s predstavniki madžarske narodnosti, da bi zvedel, kakšen je njihov položaj in katera so tista vprašanja, ki naj bi jih načel s predsednikom Madžarske Arpadom Gonezem, ki je pripotoval k nam nekoliko ka- sneje. Čeprav prihaja tudi do -----------r - različnih pogledov, živijo Slovenci in Madžari v Pomurju po oceni Joszefa Balaska v sožitju. Ker imajo v slovenskem parlamentu le enega narodnostnega poslanca, ki ni strankarski, pričakujejo, da bodo njihove predloge kljub temu enakovredno obravnavali. Trenutno jih najbolj moti, da še ni urejeno vprašanje nostrifikacije spričeval oziroma diplom in da morajo tudi dijaki iz Slovenije pred vpisom na katero od madžarskih univerz najprej na enoletne priprave, da bi se naučili govoriti madžarsko, čeprav je njihovo poznavanje tega jezika še kar dobro, saj jim je madžarščina materni jezik. Poleg tega jih čakajo še sprejemni izpiti kot lom (4,500 forintov) za zdravniški pregled. Naš predsednik jim je obljubil. da bo v pogovoru z madžarskim kolegom Gonezem vse to omenil in izrazil pričakovanje, da bodo problemi čimprej odpravljeni. Na kasnejšem skupnem pogovoru obeh predsednikov je madžarski gost dejal, da pravzaprav ne ve, kakšne so dejanske težave glede nostrifikacije diplom, in da je na vsak način potrebno omogočiti izobraževanje pripadnikom madžarske narodnosti na madžarskih šolah pa tudi njihovo zaposlovanje v Sloveniji, saj se s tem oblikuje narodnostna inteligenca. Milan Kučan pa je omenil, daje sporazum o nostrifikaciji že pripravljen. Precej besed sla namenila tudi cestni in železniški povezavi med državama ter želji ljudi ob meji meji ni potrebno graditi palač, ampak poskrbeti za kulturen prehod ljudi. Oba predsednika sta se za krajši čas pridružila tudi udeležencem mednarodne manjšinske konference in ob tej priložnosti posebej čestitala pripadnikom madžarske narodnosti ob 20-letni-ci delovanja Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti. Sledil je še delovni pogovor obeh predsednikov v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah, kjer sta ob koncu srečanja podala tudi oceno obiska. Oba sla poudarila, da sta imela skoraj enake poglede na vsa vprašanja, tako tudi glede sporazuma v Daytonu, s katerim naj bi dosegli mir v Evropi. Arpad Gonez je ob tem tudi podprl naša prizadevanja za podpis asociativnega sporazuma z Evropsko zvezo, saj si Evropo težko zamišlja brez Slovenije. JOŽE GRAJ Fotografiji; JDRE ZAUNE-KER I :i Drnovšek je pred kakima dvema tetama v tujini kritiziral komunizem in ameriški diplomati so si to zapomnili, zalo Je Clinton sprejel njega, ne Kučana. Od kod Clintonova afiniteta do slovenskega premiera in njegovo zavračanje Kučana, je jasno. Čeprav sta oba nekdanja komunista, je predsednik države deponiral svojo partijsko izkaznico, predsednik vlade pa je pred kakima dvema letoma v Strasbourgu govoril slabo o komunizmu. Takrat se je zdelo, da tega nihče ni zaznat, Dntovšek pa je vedel, kaj govori. Ker ve, kaj se v diplomaciji beleži in pomni. Doma ni zoper komunizem rekel še nobene. Ameriški predsednik si seveda še vedno ne more privoščiti, tudi ce bi si to še tako toplo želel. I i^; Qido5 da bi se pred kamin postavil s kontinuiranim reformiranim komunistom. To je Drnovšek izkoristil. Znano je, da je bil predsednik Milan Kučan pred dobrima dvema letoma, ko je takratni srbski predsednik Milan Panič priznal Slovenijo, zelo proti povratnemu dejanju. Iz notranjepolitičnih razlogov, ker se je bal, da bo obdolžen jugonostalgije. V tistem času mu je opozicija iz nekih drugih razlogov prav to očitala, in ker Kučan vso svojo politično podobo in ugled vzdržuje samo na notranji politiki, je moral nastopiti proti. Zdaj pa poglejte, kako je Drnovšek, milo rečeno, še enkrat deplasiral Kučana! Ogotavljanje Zaradi perspektivne širitve kamnoseške in keramičarske dejavnosti v delniški družbi GIDOS vabimo medse novega sodelavca: POMOČNIKA DIREKTORJA PE KAMNOSEŠTVO-KERA-miCarstvo, VODJO DELAVNIC Pogoji za zasedbo: končana VI. ali Vil. stopnja gradbene smeri. Zaželjene so delovne izkušnje. Prošnje z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh na gornji naslov. Vse dodatne informacije dobite v tajništvu podjetja, telefonska številka je 75 420. naklonjenosti Sloveniji pri približevanju Evropski uniji je seveda zadeva zunanjega ministrstva, torej zadeva Drnovškove vlade. Seveda ni res, kakor so skušali nekateri zmanjšati »sramotitev predsednika države v Bruslju, da s« se naši diplomati uračunali, ko so Kučanu namignili, naj gre tja in si ob glasovanju, ki se bo izšlo ugodno za Slovenijo, nastrga nekaj zunanjepolitičnega ugleda. Ceš da sta tako govorila tudi premier Ir zunanji minster. Evropski poslanci so z 283 glasovi proti, s trinajstitni za in ob štirih vzdržanih zavrnili Slovenijo, pred predsednikovimi očmi. Kdor vejame ali hoče verjeti, da se lahko, kakorkoli zaletava in naivna, diplomacija tako zmoti, tisti je pomilovanja vreden. Drnovškovi diplomati so Kučana zavedli po naročilu? Dokaz? Vlada je v času predsednikovega pomujanja v Bruslju priznala Jugoslavijo, predsednik pa ni o tem nič vedel. Še večje sramote ga rešuje samo naključni intervju za beograjsko Vreme, ki ga je dal pred kratkim, v njem pa je govoril kakor vedno in kakor se diplomatsko govori, da se namreč srbski in slovenski narod nikoli nista sovražila. Lojalni, dobronamerni, naivni in drugi čuvarji Kučanovega imena ali vsaj njegove funkcije iz tega izpeljujejo dokaz, da ga Drnovšek vendarle ni osmešil, da je intervju napovedoval priznanje. Hm! V. OSREDKAR > 4 vestnik, 7, decembra 1995 ospodarstvo kljub zmanjšanemu obsegu proizvodnje bodo gomjeradgonski mesarji poslovno leto uspešno sklenili Stavijo predvsem na kakovost svojih izdelkov Preobrazba videmskega podjetja Ali sijaj zvezde iz Ščavniške Ponovno odpiranje nekdanjega jugoslovanskega trga jih ne bo pričakalo nepripravljene, zahtevajo pa, da se v reševanje nekaterih vprašanj aktivneje vključi tudi država doline bledi? Mesna industrija Radgona se Je v preteklosti ponašala z dobrimi poslovnimi rezultati in z odličnostjo svojih izdelkov, kar je potrdilo tudi eno od ocenjevanj v okviru mednarodnega kmetijskega sejma v Gorivi Radgoni, ko je ta mesna industrija s svojimi mesnimi izdelki postala nosilec kakovosti. Na vprašanje, ali to še drži, direktor Branko Križan pritrdilno odgovarja za kakovost, medtem ko nad poslovapjem ni ravno navdušen. Po njegovem Je položaj v slovenski mesnopredelovalni industriji zelo težak, saj imajo težave vse večje družbene firme. Vzrokov za to Je več, od tistih z izgubo nekdanjega jugoslovanskega tržišča, do družbenih sprememb in vključevanja v Evropo ter prilagajanja evropskim normativom. Na evropski ravni Je nastala nova konkurenca, ki bo ostala in s katero se bo potrebno spoprijemati, družbene mesne predelave pa imajo največ pripomb zaradi davčnega nereda v naši državi. Direktor Križan zatrjuje, da so zasebni mesarji v dosti ugodnejšem položaju, saj se dostikrat izognejo nekaterim predpisom, nemalokrat pa tudi plačilu davkov. Usmeritev na trge nekdanje Jugoslavije Zaradi slabše konkurenčnosti v primerjavi z zasebnimi mesarji sc morajo zato večji mesnopredelovalni obrati usmerjati v izvoz in tudi MIR iz Gornje Radgone bo letos 30 odstotkov prihodkov ustvaril s prodajo na tujih trgih. Zaenkrat prodajajo le na trgih nekaterih nekdanjih jugoslovanskih republik, najdlje z Makedonijo, kamor izvažajo že dve leti, V letošnjem prvem polletju so morali izvoz v to državo prekiniti. saj so imeli preveč neplačanih terjatev, junija pa so na osnovi akreditiva makedonske banke z izvozom nadaljevali. Izvažajo tudi v Bosno in nekaj na Hrvaško, vendar je slednja likvidnostno problematična in hrvaški kupci s plačili zamujajo tudi do 200 dni. Navkljub vsemu so v drugem polletju izvoz povečali in oktobra so že izvozili 40 odstotkov proizvodnje. Čeprav je kakovost Mirovih mesnih izdelkov sprejemljiva tudi za zahtevnejša tržišča, na zahodne trge ne izvažajo, saj ne dosegajo primernih cen in bi potrebovali prevelike subvencije države. Pravijo, da bi morala slovenska vlada narediti več za sodelovanje z Bosno in Makedonijo, saj bi zlasti za slednjo lahko bilo še večje zanimanje med izvozniki. Tako pa ima Makedonija že dve leti višje carine za slovensko blago, kar seveda vpliva na obseg menjave s to državo. Makedonski kupci se tako zdaj za Mirove izdelke zanimajo predvsem zaradi dobre kakovosti. Radgonski mesarji pa seveda računajo tudi na tržišče Zvezne r-epublike Jugoslavije in odpiranje tega trga jih ne bo dočakalo nepripravljene. di izvoza, saj je domača surovina predraga. Zatrjujejo pa, da se prav z uvozom dogajajo smešne stvari, saj uvažajo vsi in vsevprek brez pravega nadzora, zato tudi ne preseneča, če vsi ti uvozniki državi dolgujejo čez 3 milijarde tolarjev neplačanih carin in dajatev. Mesne industrije Radgona med temi dolžniki ni. Pri uvozu bo morala država narediti red, je pa dejstvo, da brez njega ne bo šlo, vendar s plačilom vseh dajatev, ki naj bi jih uvoznikom vrnili ob izvozu. Radgonski mesarji pravijo, da se cena živine na domačem trgu ne more več povečevati, saj so pri govedu zdaj dosegli raven, kot jo imajo Avstrijci, pri prašičih pa so celo za 30 odstotkov dražji, Z vključevanjem v CEFTO in druge integracijske procese se bomo pač morali tudi pri nas prilagajati ter rezerve iskati drugje in ne v zviševanju cen. Slabe izkušnje z lastno rejo V Holdingu od 80 strokovnjakov ostalo le osem - Sanacija in vodenje v prihodnje v družinskem krogu -Nelojalna konkurenca in blatenje zaradi političnih igric EEK Videm je bil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih pojem uspešnega zasebnega podjetja. Tja so si želeli vsi pomurski strokovnjaki, ki so bili v tistih letih zaposleni v propadajočih podjetjih Elradu, Avto radgoni, TPO-ju in drugih. Privlačevale so jih visoke, že kar bajne plače in možnost zares samostojnega strokovnega dela pri raznih projektih. Reference EEK-ja so tako velike, da mu jih še danes zavida marsikateri veliki sistem: računalniško vodeno vodovodno omrežje v Splitu, športna dvorana v Mariboru, mariborska »vrata-:«, slovenski »Pentagon«, razni drugi objekti ministrstev. V zadnjih dveh letih pa se Je marsikaj spremenilo; nekateri povezujejo poslabšanje razmer zaradi nakupa Cevovoda v letu 1993, drugi z vse večjo nelojalnostjo zaposlenih, ki so si ob pomoči EEK-ja ustvarili prostor za svoje samostojno delo. Dejstvo je namreč, da je danes v Holdingu namesto 80 le osem strokovnjakov, toda ostane vprašanje: ali so se razmere v podjetju začele slabšati zaradi odhajanja pomembnih ljudi ali pa' so ti odhajali zaradi slabšanja razmer v podjetju in nerednih plač? Direktor se vrača Uvažajo le najnujnejše Ker je bil v letošnjem prvem polletju izvoz cenovno in plačilno sporen, so ga zmanjšali, to pa se bo poznalo tudi pri celoletni realizaciji, saj obseg proizvodnje ne bo bistveno presegel 85 odstotkov lanske. Seveda ob tem ne zanemarjajo domačega tržišča, ki je zanje še vedno prednostno, radgonski mesarji pa pri tem stavijo predvsem na konstantno kakovost svojih izdelkov. Razmerje med prodajo mesa in gotovih izdelkov je enakovredno, ob skrbi za domači prodajni trg pa dajejo v Mesni industriji Radgona tudi na nabavnem področju prednost slovenski živini. Tako v zadnjem mesecu niso uvozili niti ene svinjske polovice, pri govejem mesu pa uvažajo le najnujnejše, in to v glavnem zara- Navkljub pomanjkanju živine na domačem trgu v radgonski mesni industriji ne razmišljajo o organiziranju lastne prireje. S to imajo slabe izkušnje v preteklosti, zato Branko Križan pravi, naj se s tem ukvarjajo tisti, ki so za to poklicani, to pa so zadruge. Pred šestimi leti so imeli v pitanju 12 tisoč lastnih prašičev in 6 tisoč goved, ko se je liberaliziral uvoz, pa so bili na račun te reje oškodovani za 2 milijona mark in posledice čutijo še danes. Precej sredstev pa vlagajo v razvoj in tehnološko posodobitev proizvodnje, za kar so samo letos namenili poldrugi milijon mark. Čeprav položaj ni rožnat in načrtovanega obsega proizvodnje ne bodo dosegli, upajo, da ne bodo imeli izgube, V dobro gospodarjenje podjetja pa zaupajo tudi zaposleni, kijih je trenutno 306, saj so lastninske certifikate vložili v podjetje in bodo tako postali njegovi delničarji. Mesna industrija Radgona se lastnini po zakonu o zadrugah. 45 odstotkov vrednosti podjetja bo prešlo v solastništvo 17 zadrug, 20 odstotkov premoženja bodo dobili zaposleni z interno razdelitvijo in 35 odstotkov z notranjim odkupom. Po njihovem pa postopki lastninjenja tečejo prepočasi, saj so pravočasno vložili zahtevek, ki so ga ustrezno dopolnili, zdaj pa že leto dni čakajo na prvo soglasje agencije. Ustrezno so rešili tudi denacionalizacijski zahtevek, saj bo denacionalizacijski upravičenec dobil del premoženja podjetja in bo tako postal okoli 9-odsioinl Branko Kocuvan, direktor EEK-ja Videm, ima danes spet vizijo, kako poslovati v prihodnje; za vsako ceno bodo obdržali osnovno proizvodnjo v Vidmu in Mariboru, tako da bodo imeli možnost izdelovanja energijske opreme po naročilu ali serijskih izdelkov, če bodo potrebovali strokovno narejene projekte, jih bodo kupili oziroma naročili strokovnjakom, da jih izdelajo. Pred nekaj meseci je bilo vse nekako zamegljeno, ljudje so bili brezvoljni, opeharjeni, onemogočeni, denarja za že opravljena dela ni bilo. Delovna morala je bila na tleh. Tudi direktor se ne more otresti občutka, da so ga med njegovo odsotnostijo, ko je opravljal funkcijo direktorja Holdinga, doma prevarali. Prav v času velikega vzpona in zavidljivega uspeha, ko so k njim prihajali priznani strokovnjaki »zvenečih imen«, so ustanovili EEK Holding kot »inženiring«, v katerem so bili zaposleni ie strokovnjaki z višjo in visokošolsko izobrazbo,»Ta inženiring trenutno miruje, vse posle, ki Jih je treba dokončati, Je prevzel EEK Videm. Od okrog SO strokovnjakov v Holdingu jih Je videmsko podjetje prevzelo S. in to zadostuje za potrebe področja, na katerem delujemo. Drugi so odpuščeni ali je dogovorjeno, da so šli »na svoje« s samozaposlitvijo ali pa smo jih odstopili nekaterim dm-gim firmam. Nekaj smo jih tudi preusmerili v okviru tečaja v Montaži v Mariboru,« je povedal Branko Kocuvan, ki je bil prej direktor Holdinga. Celotna organizacija EEK-ja je dokaj nejasna. EEK je zaščitni znak sistema in pomeni energetika, elektronika in komunikacija. EEK Videm zaposluje 130 delavcev (od tega 50 v Mariboru), ki se ukvarjajo s proizvodnjo in montažo energijskih elementov in procesne tehnike. V ti posel od izdelave projektov do izvedbe in prodaje - tako gre le nekaj časa in pri resnih plačnikih, v sedanjem času splošnega neplačevanja pa je to zelo tvegano. »Pozneje so začele nastajati težave pri nadzoru te izvedbe; za vodstvene in vodilne ljudi še vedno nimamo ustrezne zakonodaje, tako da lahko ti ljudje odnesejo v svoje ali konkurenčno podjetje znanje, projekte in kupce. Prav to pa je bil v tem Holdingu razlog, da smo rekli, da tako več ne gre. Holding je bil za na.s prevelik strošek, plače so bile tako velike kot plače vseh drugih delavcev v Vidmu in Montaži. Vsak mesec je bilo od njih manj koristi, ti fantje pa so poleg svoje redne plače začeli služiti še ob delu, na črno. Zaupanje Je bito veliko, kontrola pa majhna. V glavnem gre za iste ljudi, ki so enkrat v preteklosti že zapustili svoje podjetje zaradi višje plače. To se Je zdaj ponovilo že drugič. Čakam, da se bo to uredilo zakonsko, potem pa nameravam vložiti tožbe, kajti gre za nekaj milijonov mark povzročene škode.c dem z 1,3 milijona prihodka in zaposlenimi. . Vse to le dokazuje, da vlada pn razumevanju organizacije in pb* slovanja EEK-ja zadnje čase popolna zmeda, povsem jasen pr« gled nad vsem pa imajo verjetno le direktor in najožji družinski d« ni, kajti usmeritev v prihodnje bo, ustvarili trdno družinsko podjetje-Se bo to imenovalo EEK Videni ali pa bodo prisiljeni (kakor številna druga podjetja, kjer nas ve nič ne preseneča) spremeniti iin Kajti EEK Videm bi bil tudi danes kar uspešno podjetje in imel dovolj sredstev za teko« plače in razvoj, če ne bi imel bf men Holdinga iz preteklosti-demsko podjetje skrbi za do n Čanje večine projektov Holding' za katera še niso dobili plačila- I I I I J .1^' •it I s? ! Ali torej eno podjetje (in de la rešuje zgrešene poteze dfug zato, da bo oprano Ime direktorja obeh podjetij -Kocuvana? Menda bodo dela p čana, najsi bo s prodajo terja ali prodajo nepremičnin v um« in Sarvarju na Madžarskem, _ plačana dela pa so tudi vJ-jn I .--»zaradi j čaja Gradisa postali upniki prav bodo prodali nepreniief' in dobili nekaj denarja, je vp šanje, kakšna bo vrednost teg _ Vprašanje, če bodo letb poslovanje sklenili z izgub , . Branko Kocuvan odločno za” ni in Mariboru, kjer so v '»Videm ne bo imel izgube. lutno ne, pokazan bo čisti dohodek, ne bomo pa koristiti, ker ga bomo uporttbi « dokončanje objektov, kijih “ kjer v principu je strošek, __ ..J J-______ pa ni. Vendar pa zdaj priof‘^' ' H I/. J .... _r„ JitH-hi' ■■ ' . rešujemo Videm, da bo rJ^™' bo lahko delal, ker če ne sape za naprej, potem je I I 1 delničar. LUDVIK KOVAČ Branko Kocuvan, direktor EEK-Ja Videm: ^^Glavite pasle maraš voditi sam ati pa ljudje, ki jim stoodstotno zaupaš, ko gre za denar, je tudi najboljši prijatelj lahko najbolj pokvarljivo blago. Moja velika napaka je bila, da sem zaupal »zvenečim'^ imenom.« mariborski Montaži so od Sklada prevzeli 93 delavcev, v EEK ADRIA na Reki je zaposlenih šest ljudi, EEK TRADE Videm je pravzaprav predstavništvo TRADA Maribor, kjer je zaposlenih osem ljudi, ki skrbijo za prodajo in nabavo, EEK EKO M.Sobota seje preimenoval v SEPING; spremenila pa se je tudi struktura lastništva; danes je to delniška družba, katere 60-odstotni lastnik je g. Sraka, 40-odstotni pa g, Kocuvan. Vse družbe bodo v prihodnje specializirane za posamezna področja. Branko Kocuvan je spet direktor EEK-ja Videm, to pomeni, da se je vrnil domov. Priznava, da je bilo dejansko težko obvladovati takšen kompleksen sistem, kakršen je bil v prejšnjih letih. Prevze- Polna izkoriščenost zmogljivosti Lendavska Petrokemija se kljub ostri konkurenci na zahodnoevropskih trgih dobro uveljavlja. Po lanskem zastoju v proizvodnji, ko so izgubil pomembne kupce, so uspeli pridobiti večino izgubljenega trga in ga še povečati s prodorom na zahodnoevropsko tržišče. Danes so proizvodne zmogljivosti ponovno izkoriščene, polno izkoriščenost pa pričakujejo tudi pri proizvodnji EF-smol. Matanol so bolj kot doslej namenili za proizvodnjo len-daforma, UF-lepil in drugih izdelkov. Na ta način namreč lahko metanol bolje ovrednostijo. Prav taksa usmeritev pa obeta, da bodo v Petrokemiji Še naprej zagotavljali neprekinjeno proizvodnjo brez zastojev in problemov pri oskrbi s surovinami. Jani I nacija bfezpred^netfja^ Tako torej v Vidmu. bo usoda drugih podjetij, k bodo poleg Montaže stečaj, pa nismo izvedeli- ■ Miia nBMt 'k i! i*i 5 •U' M 1 1. r bUh-■ M EEK Videm Je še vedno zelo iskan, ko gre za izdelavo posebej ob^***^ in varnih izdelkov, najsi bo za domači ali tuji trg. Kdo bo likviden, kdo bo ostal... Poleg odhajanja nekdanjih »zvezd« Holdinga sta nam v zvezi z EEK vzbudili pozornost vsaj dve objavljeni zadevi. Prva je prodaja terjatev 28, septembra letos v Avkcijski hiši na Šmartinski 152 v Ljubljani, kjer je EEK Holding Videm prodajal čez 5,2 milijonov tolarjev terjatev, EEK Montaža Maribor pa skoraj milijon tolarjev terjatev - pri tem je potrebno pozabiti na 30 odstotkov vrednosti. V Gospodarskem vestniku pa so biti prejšnji mesec objavljeni podatki 500 največjih zasebnih podjetjih v letu 1994, kjer je na 42. mestu EEK Holding Videmz L4milijona prihodka in 77 zaposlenimi, na 45. mestu pa spet EEK Holding Vi- ■■rn« - - hil le-vor na to vprašanje je podjetje mora biti močno« tem lahko sanira drugo, ■ pa postopoma »prenašaj tja. kjer je poslovanje dobro- :51, EEK Videm ne bo jfl' moral pa se bo tako [CSlll IZ I1II41ICI1C »Jb" milijonske vrednosti in liit bra volja domače banke« P ne bo dovolj. Kljub vsemu mišljajo o nakupu nove gije, saj bodo le tako 1“*’^ rtUfI renčni na tujem trgu, stra strojništva in inženirja ® j,iiP nlke pa pripravljajo vs« za pridobitev standarda Pripravljajo se tudi na »južnega« trga, še prej K' morali zaposliti-več vafi ključavničarjev, kijif’ rešiti iz finančne stiske- časa neuspešno iščejo liki brezpbslenosti. BERNARDA B. pečeK [ 4 11 1 vgglnik, 7. decembra 1995 5 '1 I ospodarstvo Zdravilišče Moravske Toplice neuradno končalo lastninjenje Milijon mark dobička milijarde tolarjev premoženja ima že znane lastnike - Zadovoljni s sodelovanjem Sklada - Črna pika vodstvu zaradi prijave UNZ-ja ^ravilišče Moravske Toplice je prav gotovo eno najbolj priljubljenih in bujenih slovenskih zdravilišč, še prav posebej novi hotel Ajda (ki je sicer star že pet let), zato ni čudno, da so karseda hitro končali zbiranje certi-"^tov za javno prodajo delnic. S postopkom lastninjenja so lahko začeli sredi leta, in to s soglasjem Sklada za razvoj, saj je bilo zaradi predhodnih zapletov in nerešenih sodniških tožb do konca leta 1994 premoženje Moravskega zdravilišča preneseno na Sklad R Slovenije za razvoj. V na-^totju z večino »podržavljenih« podjetij so v zdravilišču s sodelovanjem Sklada in njegovega pooblaščenca Gorazda Tršana zadovoljni. y primeru moravskega zčravi-itšča Je Sklad le pomočnik pri la- stninjenju in ne nadzornik, kar je f*zumljivo, saj je bilo zdravilišče Preneseno na Sklad nekako po ^rivici. Zgodba Je stara že nekaj in danes že lahko trdimo, da Hitom iz Nove Gorice, ki Je predlagal, da bi del denarja {poslovni sklad) prenesli najprej na Hit, nato pa na novo skupno družbo Holding. Taki prenosi na osnovi 145. člena Zakona o podjetjih so pol leta, od konca 1991. leta do srede 1992. leta. Ko je prišla v podjetje revizija SDK-ja, ni ugotovila nobenih tovrstnih nepravilnosti, Kljub vsemu pa direktor Dušan Bencik še vedno čaka na poziv sodišča, da se bo zagovarjal zaradi obtožbe gospodarskega prekrška. S prijavo UNZ-ja se ne strinja, saj po njegovem v času pregleda in revizije ni bilo nobenih nepravilnosti: »Jaz si postavljam vprašanje, zakaj takrat v podjetje ni prišla SDK, ki Je strokovna organiza- i i bile v ozadju politične igre in žasebni interesi povzpetnikov Pilsde države Slovenije. Kljub J^^žkemu finančnemu položaju, J® j® bilo potrebno podjetje dokapitalizirati in vračati posojilo, " ga najeli za terapijo, Terraal ® Ajdo, in čeprav so imeli revi- SDK-ja in prijavo UNZ-ja, so Po skoraj petih letih uspeli obdr-žaii zdravilišče na kakovostni ra- in v letu 1995 ustvariti za 20 1 ^'lijonov mark prometa ter pre-■''idoma milijon mark dobička. , V začetku devetdesetih let je 'lo le redkokateremu podjetju ' ^srolj znano, kaj se sme in kaj pr| gospodarskem in organiza-^jskem preoblikovanju podjetij. zaseje iskal najboljše mož-9®'* in številna takrat ustano- V’' ’ A - .tZL_ »Ne morem biti samo jaz osebno odgovoren za morebitne nepravilnosti pri finančni sanaciji, saj smo se z njo ukvarjali vsi, tudi pravna in finančna služba,« trdi direktor Zdravilišča .Moravske Toplice Dušan Benoik. i C- Novo vodstvo Pomurske turistične zveze %na »by pass« podjetja obstaja-se danes, čeprav Je na dlani. ij , So Jih ustanovili na škodo I i^^benega premoženja. Zdravi-Moravske Toplice je 1991. iskalo možnosti za linančno podjetja: najprej so se “fnili po pomoč na Sklad, ven-So Jim povedali, da nimajo ®^arja. Tako so se dogovorili s se takrat opravljali po vsej Sloveniji: očitneje bila razlaga vsebine člena nepravilna oziroma je Ustavno sodišče razsodilo, daje prenos premoženja možen le med povezanimi podjetji. Še preden je bil sklep Ustavnega sodišča objavljen, so v zdravilišču vzpostavili prvotno stanje - poslovni sklad je bil torej odstopljen le dobrega cija in pooblaščena za kontrolo premoženja poslovnega sklada. Postopek SDK-ja Je naslednji; naredi se zapisnik, dana Je možnost pripomb in po uskladitvi zapisnika s pripombami se izda odločba. To se pravi, da če bi v obdobju, ko del poslovnega sklada ni bil v našem podjetju, prišla v hišo SDK, bi izdala odločbo, da se ta sklad mora vrniti nazaj v pod/etje. To se ni zgodilo K podjetje je prišla UJV in ponovno se sprašujem,'•zakaj; takrat so začeli razmišljati o vsebini kaznivega dejanja in sprožili postopek. Ta zadeva je sedaj na sodišču, stoji, nisem bil še klican na zagovor, vendar menim, da osebno nisem odgovoren za gospodarski prestopek. S jinančno sanacijo podjetja, ki je bila uspešna, smo se ukvarjali trije, poleg mene še pravnik in finančnik. Po strokovni plati Je vse rešeno. Drug problem pa je. da tudi organi, kot so SDK, UNZ in sodišče med sabo ne sodelujejo.« Revizija SDK-ja pa Je prinesla na plan drugo »nepravilnost«, za katero pa niso bili krivi zaposleni v podjetju. Po mnenju revizorjev naj bi najeti cenilec nepravilno ocenil vrednost kapitala, Ker napaka ni bila namerna, so na lastno pobudo sklicali sestanek za poravnavo, »Splet okoliščin Je kriv«, da jih je družbeni pravobranilec raje tožil. Ko Je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbo, se je pritožil na drugostopenjsko, to pa Je zadevo vrnilo sodišču v Murski Soboti. Čez čas se Je pokazalo, daje bilo vse zrežirano zaradi zavlačevanja, saj pravobranilec do spomladi ni uspel zbrati novih argumentov za dokaz krivde, ampak je tožbo pred iztekom roka umaknil. Seveda pa je medtem že potekel čas za lastninjenje, zato je Zdravilišče Moravske Toplice z letom 1995 formalno postalo državna last. Na srečo zares le formalno. Čez trideset ostotkov premoženja ima že znanega lastnika vse od 1991, leta, največji pa so Radenska, Pomurska banka in HIT. Preostanek družbenega premoženja so lastninili po zakonu, in sicer je bilo 40 odstotkov premoženja že preneseno na sklade, 13 odstotkov premoženja so pridobili zaposleni, preostanek pa bodo olastninili z javno prodajo, v kateri sodelujejo predvsem gostje prekmurskega zdravilišča. BERNARDA B. PEČEK Izdelki ljutomerskega Muralesa so si utrli pot na svetovna tržišča V Rusijo z lastno blagovno znamko Visoki stroški dela zmanjšujejo konkurenčnost, Vendar zaenkrat z izvozom ne ustvarjajo izgub -Rezerve so v tehnološki posodobitvi J bi pes lova uje ljutomerskega Muralesa ocenjevali po obsegu proizvo-potem zadovoljstva ne kaže skrivati, če bi ga ocenjevali po dohodko-pa je položaj nekoliko manj ugoden, pravi Stanko Skallč, direktor ^fiutomerskega podjetja, ki seje po izločitvi iz mariborskega Marlesa podalo na samostojno pot. Čeprav takrat nekateri niso bili pov-L I prepričani o pravilnosti takšne odločitve, se je že kmalu pokazalo, da 3^*»« kot samostojno podjetje dosega boljše poslovne rezultate. (Mgo-»Ijntomerskem podjetju so že pred izločitvijo nenehno opozarjali, da la skupne službe Marlesa plačevati preveč, prave koristi pa od Piso imeli, saj so večino poslovnih funkcij opravljali sami. _^^je že jasno, da so Ijuto- Tf JV tc jasno, ua so ijmo-I ' ^!i mizarji za izločitev iz Mar- \ jitn^ trenutek in to Prav^ ^ft^^Sočilo tudi obstoj. Ce-PiŠt '^.^°^kurenca v lesni in po-industriji izredno velika, pozitivno. Prve ocene Slov ’ letošnje po- sklenili z dobičkom, v p bo ta bistveno manjši kot letih.Tudi pohištvena spada med delovno in-dejavnosti in mizarji se s podobnimi teža-VnJ--/" drugih podobnih deja- spada med delovno in- ^Postih Pitala , Pa. ^'^nnjšujejo konkurenC-^'f°^®^nost na tujih trgih, iz-j® ’^di za ljutomerske mita saj na slovenskem trgu * ni dovolj prostora. Visoki stroški dela in ka- v I Jhtomerskem Muralesu J ................... ®Jo '^merskem Muralesu im-že -|’rtkriii dela dovolj, imajo hJ « ,^| da zboleli šele čez deset ali * Ne zaznamujmo jih, ne odri jih, ne otežujmo jim ir med nami. Naučimo se z ItLihri' veti varno in brez tveganja- pred aidsom, če izoliramo --------------------- odgovorni do svojega zdra^ slepimo se z mislijo, da bonm^^^ pred aidsom, če izoliramo vse le. Kaj pa vsi skriti in ženi, s katerimi smo md dan v stiku? Dr. med. Zorica Levačič /fart i vestnikj 7. decembra 1995 9 metijska panorama Bodimo pozorni na trakuljo Ikravost pri govedu Z mesom doma zaklanih živali se lahko okužimo 4 Ker v zadnjem času v klavnicah pri govedu dokaj pogosto ugotavljamo ikravost, menimo, da bi bilo o tej bolezni koristno zapisati nekaj vrstic. Človeška trakulja, imenovana Taenis saginata, prebiva v človekovem tankem črevesu in je dolga do 15 m . Od odrasle trakulje se ločijo odrivki, ki vsebujejo jajčeca in s človeškimi ižtrebki lahko okužijo živalsko krmo, To so navadno trava, detelja in podobno. Odrivki z jajčeci so relativno dolgo časa sposobni za okužbo govedi, saj so odporni proti zunanjim vplivom: na travnikih preživijo do 150 dni. Tudi zelo nizke temperature jih ne uničijo tako zlahka. Ko žival poje hrano, okuženo z odrivki trakulje, se iz prebavil prenese po krvi razvojna oblika trakulje v mišice. Prizadeta »okužena« žival praviloma ne kaže vidnih znamenj bolezni. Le v primeru močne invazije se pri živali dvigne telesna temperatura. Žival je neješča, ne prežvekuje. Bolezen se zelo težko ugotavlja, saj se po 8-12 dneh zdravstveno stanje spontano izboljšuje. V 10 odstotkih množične invazije žival pogine. Veterinarji ikravost ali stroko- vno cisticerkozo ugotavljamo samo pri zaklanem govedu. Ikravost je v mišičnih vlaknih v obliki vodnih belkastih mehurčkov velikosti 7,5-9 mm k 5,5 mm. Najpogosteje so mehurčki v žvekalkah, jeziku, med rebrnimi mišicami in v srcu. Če je okuženost manjšega obsega, se meso da v predelavo, kjer se razvojna oblika trakulje uniči z nizko temperaturo do -15 ’C ali kuhanjem. Če je v mišicah veliko iker, se meso celega goveda zapleni in uniči na človeku neškodljiv način. Da preprečimo okužbo, živali krmimo z neoporečno čisto krmo. Odrivki z jajčeci so namreč zelo odporni proti zunanjim vplivom, zanesljivo pa jih uniči sili- ranje krme. Največja nevarnost za ikravost govedi so travne površine ob avtocestah z neurejenimi stranišči ob parkiriščih, ob avtobusnih postajah med naselji, travne površine okoli velikih gradbišč in podobno. Nevarne so predvsem okužene fekalije, ki se mešajo z gnojevko, ki jo kmetje polivajo po travnikih. Človek se najpogosteje okuži s trakuljo, če uživa veterinarsko nepregledano meso. To je meso doma zaklanega goveda, ki je nekoliko cenejše ali pa tudi ne. »Črni zakoii« so brez kakršnega koli pregleda in kontrole. Statistični podatki kažejo, da imamo v Sloveniji 0,77 % govedi, okuženih z ikrami, kar sicer ni preveč, toda tudi ne premalo. In zaradi tega previdnost ni odveč. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE OE M. SOBOTA mag. BORISLAV ŠIMUN-DIČ, dr. vet. med. specialist epi zoot iolog Zorica Abraham - Panič, dipL kmet. inž. Rejska središča zasebne prašičereje v Pomurju (nadaljevanje iz prejšnje številke) Zgradili so se številni objekti - zelo modemi, od katerih pa so danes žal nekateri tudi prazni. V zadnjem času se tehnolc^ija gradnje objektov nekako prilagaja tudi počutju živali in ne samo normativom, ki dajejo najgospodarnejši učinek ne glede na počutje živali. Osnovno je, da skušamo v plemenskih rejah posamezne faze proizvodnje med sabo ločiti. Predvsem je pomembno, čc lahko ločimo porodnišnico in čakališče pa tudi vzreja pujskov naj poteka ločeno, ker zahteva drugačne zootehnične normative, kot so potebni za plemensko svinjo. Vzreja plemenskih mladic poteka v skupinskih boksih z možnostjo izpusta, pri čemer imajo živali večjo možnost gibanja in s tem pridobivanja boljše kondicije. Porodnišnice so v glavnem na nastilj s poševnim vkleSčenjem ali dvižno košaro, imamo pa tudi še sistem rešetk, ki je ob skrbni negi prav tako zelo primeren. Tehnologije krmljenja so v glavnem suho krmljenje s pripravo krmnih mešanic ah koncentratov za posamezne kategorije živali posebej ter dodatno krmljenje s koruzo (suha, konzervirana, silirana). Tekoče krmljenje se ni najbolj obneslo in so ga rejci opustili. Tehnologija reje je pomembna, vendar bi lahko z manjšimi vlaganji in več adaptacijami že obstoječih objektov dosegli prav tako solidne rezultate. Včasih z dragimi gradnjami tako obremenimo prašičerejo, da tega n c prenese nobena ekonomska kalkulacija. I Tovarna sladkorja v Ormožu bo letos predelala 274 tisoč ton sladkorne pese Do konca leta plačilo celotnega pridelka Ormoška tovarna se mora tehnološko tako posodobiti, da bo letno lahko naredila 80 tisoč ton sladkorja od območja do območja različne. Po besedah mag. Vinka Štefančiča, direktorja Tovarne sladkorja v Ormožu, pridelek plačujejo tako, kot je bilo dogovo- odstotni delež in do novega leta bodo pridelovalci dobili plačilo za vse količine, vrednost prevzete pese pa znaša skoraj 2 milijardi tolarjev. Za to si v tovarni prav gotovo zaslužijo pohvalo, saj so morali sredstva za plačilo priskrbeti sami. Če upoštevamo, da so vse letošnje tržne presežke pšenice prevzele blagovne rezerve, 5. Zdravstveno varstvo Kmetije, ki imajo status rejskega središča, so pod stalno kontrolo veterinarske stroke, ki vsako leto opravlja z zakonom določene preglede (tuberkolinizacija, TGE, AUJESZKVJEVA, leptospiroza in bruceloza). Prav tako so vse živali brez zunanjih in notranjih parazitov. Vsa rejska središča imajo poseben veterinarsko-sanitami red. Vsakdo, ki pride na kmetijo, se mora pred vhodom v hlev razkužiti in po možnosti dobi tudi zaščitni plašč. I r .I Vreme priddovalcem pese že dolgo ni bilo tako naklonjeno kot letošnjo Rsen. Lepo vreme med spravilomjiridelka pa je povzročilo tudi nekatere heugodne posledice, ki so se kazale predvsem pri prevzemu. ormoški tovami sladkorja priznavajo, da so bili prav na tem področju nekoliko sla-organizirani, zato se je dogajalo, da so morali deponije občasno zapi-f^ti in ustavljati prevzem sladkorne pese od pridelovalcev. Letošnje izku-sitje bodo morali zato upoštevati pri organizaciji prevzema v prihodnjem letu, načrt spravila pa bo potrebno izdelati tako rekoč za slehernega pridelovalca, To so ugotavljali tudi na zadnji seji upravnega odbora Zadruge Pridelovalcev sladkorne pese, k« so ob oceni letošnje kampanje spregovorili tudi o načrtih pridelovanja te poljščine v letu 1996, Po koncu prevzema ugotavljajo, da bodo predelali 274 tisoč Jon sladkorne pese. Nekaj manj Ijot 142 tisoč ton soje prevzeli od Zasebnih pridelovalcev na depo-oijah, skoraj 40 tisoč ton soje pridelovalci sami pripeljali v tovar-"o. družbena kmetijska gospodarstva so pridelala skoraj 93 tisoč 'on, poleg tega pa bodo v tovarni storitveno predelali še 15 tisoč 'on madžarske pese. Povprečno je prevzeta pesa vsebovala blizu •S odstotkov sladkorja, povpreč-vsebnost primesi pa je v tovarni znašala 17,28 odstotka. Tudi cena je za pridelovalce spodbudna, saj je pri sladkorni stopnji 15,5 odstotka znašala 7 tolarjev za kilogram, prišteti pa je Potrebno še nekatere spodbude, s saierimi se ta izhodiščna cena po-na 7,38 tolarja za kilogram, t^ladkorna pesa ostaja tako še na-Pt®! dohodkovno zelo zanimiva Poljščina, zato tudi ne preseneča, se za pridelavo zanima vedno novih pridelovalcev, ki ji na-?®Pjajo iz leta v leto več površin. Prihodnje leto naj bi se površi-P® sladkorne pese pri kmetih po-v®čale za 1.200 hektarjev, druž-®Pa posestva bi jo pridelovala Pp Približno enakih površinah kot '®Jos (2.000 hektarjev), skupno P® bi ji tako v Sloveniji namenili okoli 7.600 hekurjev, V ormoški tovarni sladkorja sedaj dnevno predelajo povprečno 4.200 ton sladkorne pese, kot pravijo v tovarni, pa m orni« zagotoviti takšne predelovalne zmogljivosti, da bodo lahko slovenskemu trgu letno ponudili do 80 tisoč ton sladkorja, zato bo potrebno podjetje posodobiti in dokapitalizirati tako z domačim kot tujim kapitalom." Hkrati z večanjem površin sladkorne pese se bo potrebno tudi opremiti z ustrezno mehanizacijo, pomembno vlogo pri tem pa bo morala odigrati tudi Zadruga pridelovalcev sladkorne pese, Le-ta je letos za nakup specialne kmetijske mehanizacije razpisala 8 milijonov tolarjev posojila, ki je bilo v celoti izkoriščeno, medtem ko je tovarna prispevala precej sredstev za ureditev odkupnih postaj. Letos je vanje vložila 60 milijonov tolarjev, tako da so fladkorno peso tokrat prevzemali na 36 prevzemnih postajah. Pridelovalci pese, združeni v specializirano zadrugo, bodo morali v prihodnje še aktivneje sodelovati tudi pri oblikovanju cen strojnih storitev. Letos so se okvirno sicer dogovorih za cene posameznih strojnih storitev, ugotavljajo pa, da se vsi lastniki strojev tega dogovora niso držali, zato so bile cene storitev »I i rjeno. 60 odstotkov vrednosti prevzete pese so pridelovalcem že plačali, za to pa so morali zagotoviti 1,1 milijarde tolarjev. V tednu po 18. decembru bodo začeli izplačevali še preostali 40- odkup pa'je sofinancirala država, za kar je morala zagotoviti 2,2 milijarde tolarjev, potem sta odkup in plačilo sladkorne pese za tovarno Se toliko večji uspeh. LUDVIK KOVAČ O li* h KO je w(tWŽ (•»«• (T ■ ' J-č 6. Kratek opis delovanja rejskega središča Rejska središča v taki obliki, kot so sedaj, in s takšnim nacionalnim selekcijskim programom, imajo prihodnost. Cilj je, da bo povprečna velikost kmetije, ki se ukvarja z vzrejo mladic, nekje 30 čistopasemskih živali v osnovni čredi ali več. Še večji poudarek moramo dati tehnologiji vzreje mladic in prehrani živali nasploh v rejskih središčih. Cilj rejskih središč je vzreja čim kakovostnejših mladic $ čim večjim deležem uspešno pripuščenih živali po prvi prasitvi. Kmetije, ki se ukvarjajo z vzrejo mladic v Pomurju; 1, FRANC BERTALANIČ, SodiŠinci 17, p.Tišjna 2. ALOJZ BERDEN, Filovci 67a, p. Bogojina 3, SLAVKO ČERNEL, Slaptinci 18, p, Videm ob Ščavnici 4. BRANKO KOLAR, Logarovci 19, p. Križevci pri Ljutomeru 5, ALOJZ KRALJ, Spodnja Ščavnica 71, p. G, Radgona 6. KAREL KUZMIČ, Nuskova 56, p. Rogašovci 7. JOŽE LANČIČ, Žihlava 9, p‘. Videm ob Ščavnici 8. JANEZ MARIN, Boreči 40, p. Križevci pri Ljutomeru 9. JOŽE MEGLIC, Mali Bakovci 22, p. Murska Sobota 10. FRANC SINIC, Vanča vas 46, p. Tišina 11. ŠTEFAN ŠERUGA, Pečarovci 78, p. Mačkovci 12. JANKO VRZEL, Dragotine! 31. Videm ob Ščavnici Kmetija, ki se odloči, da si bo pridobila status rejskega središča, mora izpolnjevali naslednje pogoje; - nekajletna praSičerejska tradicija z ustreznimi oziroma nadpovprečnimi rezultati, - zaokrožena kmetija z dovolj obdelovalne površine za pridelavo krme in možnostjo uprabe gnojevke in gnoja, ki nastane pri reji, - kmetija, ki ima naslednika in prihodnost. To so osnovni trije pogoji, da se kmetija lahko poteguje za pridobitev statusa rejskega središča. Čreda plemenskih živali, ki je na kmetiji, se postopoma začne nadomeščati z osnovno pasmo materino linijo, to je švedska laiSrace, in pripadajočim merjascem velikim jorkširom, ki mora biti najmanj iz kategorije pleme - osemenjevanje. Pujske, ki so produkt križanja med švedsko landrace in velikim jorkširom, začnemo označevati - tetovirati, ko so stari nad sedem dni, in sicer ženske živali, ki imajo več kot 13 zdravih seskov. Čreda se zdravstveno pregleda, in če je zdrava, dobi potrdilo. Prav tako se pošiljajo vsi podatki o plodnosti na obdelavo v Ljubljano na katedro za prašičerejo, od koder potem dobimo povratne informacije o plodnosti in drugih parametrih, ki so potrebni za presojo doseženih rezultatov na kmetiji. Ko imamo na kmetiji 15 čistopasemskih živali pripadajočega merjasca, objekt za vzrejo mladic in potrdilo o zdravstvenem stanju ter dovolj podatkov o plodnosti, damo vlogo za pridobitev rejskega središča republiški komisiji za licenciranje, ki po ogledu odloči, ali si kmetija zasluži status ali opozori na pomankljivosti, ki jih mora odpraviti do naslednje seje komisije. Status rejskega središča pridobi kmetija za eno leto, in če rezultati niso ugodni, se lahko status kmetiji začasno ali tudi dokončno odvzame. Osnovna dokumentacija na kmetiji je kartica svinje, na kateri je ušesna številka živali, rodovniška Številka, ki jo plemenska svinja pridobi ob prvem tetoviranju pujskov, osnovni podatki o živali in na to kartico sc sproti zapisujejo vsi pripusti, prasitve in odstavitve. Poleg tega osnovnega dokumenta se vodi mesečna dokumentacija (dnevnik pripustov, dnevnik odstavitev, dnevnik izločitev, dnevnik prasitev, odbira mladic, pripusti mladic), ki jih pošilja na obdelavo na BTF na katedro za prašičerejo. Osnovno pravilo in vodilo v rejskih središčih je opazovanje živali, pravilno zapisovanje in evidenaca, kar je osnova za uspeh rejskega dela. Sistem, ki ga imamo v Pomurju, to je vzreja in prodaja brejih mladic linije 12, pa zahteva še dodatno delo. Pravilno zapisovanje ušesnih številk, načrtovanje pripustov, pravočasni pripusti in kontrola brejosti z ultrazvokom. Vsak prašičerejec, ki se ukvarja z vzrejo mladic, pa se zaveda, da se vzreja začne že z uspešnim pripustom matere, pravilno prehrano, tako v nizki še bolj pa v visoki brejosti, pravilnim porodom, zdravimi in vitalnimi pujski, s pravilno in uspešno odstavitvijo pujskov in na koncu seveda s pravilno vzrejo (nega živali in prehrana) mladic. Naš sistem vzreje mladic narekuje, da žival ob ustreznem času in pravilno pripustimo k ustreznemu merjascu, kar je potem jamstvo, da dobimo res kakovostno mladico, ki bo sposobna uspešne prasitve in bo lahko ponovno pripuščena. (Nadaljevanje prihodnjič) I I 10 vestnik, 7. decembra 1995 I tem in onem 732 milijonov iz proračuna za naložbe lokalnih javnih služb 153 milijonov za prekmurske komunalne projekte Davčni manifest Lahkotna neznosnost idealnega davčnega sistema Od 178 prijavljenih ponudb za sofinanciranje je Ministrstvo za okolje in prostor izbralo 63 najbolj upravičljivih naložb čeprav se letošnje leto že izteka, vsi še vedno niso dobili obljubljenih ali zahtevanih proračunskih sredstev. Te dni je bil objavjen seznam občin in projektov, ki so bili izbrani na podlagi Javnega razpisa za pridobitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije za leto 1995, namenjenih za sofinanciranje lokalnih Javnih služb. Na razpis je prispelo 178 ponudb. Ministrstvo za okolje in prostor pa bo dodelilo skupno 732 685 000 tolarjev za 63 naložb. V glavnem gre za nujne komunalne naložbe v gradnje vodovoda, kanalizacij, čistilnih naprav, deponij in v varstvo zraka. V primerjavi z reševanjem velikih »slovenskih ekoloških problemov«, kot so termoelektrarne. Je to bore malo denarja, vendar so prav vse naložbe za določeno lokalno območje velikega pomena, marsikje Je od njihove uresničitve odvisno tudi zdravje ljudi. Nerazumljivo Je, da je ta denar nakazan (če Je sploh že nakazan) šele proti koncu leta, saj Je potrebno v tem primeru odgovoriti tudi na vprašanje, na kateri banki Je bil denar naložen in v kakšen namen se bodo porabile obresti od tega denarja. Izbranih je le 63 investicij, čeprav je na razpis prispelo kar 178 ponudb - torej bo potrebno pomagati tudi drugim, in to čim prej. V veliki meri Je uresničitev tovrstnih projektov odvisna tudi od sodelovanja domače občine, krajevne skupnosti in krajanov. Marsikje (vsaj v Pomurju) so obupali nad nesodelovanjem države in so si vodovodno. kanalizacijsko ali drugo omrežje zgradili z lastnim denarjem ali pa so ostali brez pomoči države samo zato, ker niso znali sestaviti pravilne ponudbe. Vsekakor bi nove občine morale prijavljati čim več projektov na državne razpise, za kar pa je potrebno sprotno informiranje pri pristojnih državnih službah, spremljanje Uradnega lista in objav razpisov ter najetje primernih strokovnjakov in pravnikov, ki Jim bodo pripravili prijave. Ce ne vložijo nobenega truda in denarja, ne morejo pričakovati ustreznih učinkov niti sofinanciranja države. Iz proračunskih sredstev za leto 1995 bodo v Pomurju sofinancirali šest projektov, in sicer v višini 153 564 000 tolarjev. Glede na to, kaj vse bodo z ekološkim proračunskim denarjem financirali v drugih slo-, venskih krajih (kanalizacije v mestnih ulicah, kolektorji, rekultivacije deponij, toplifikacije in plinifikacije), bi verjetno moral imeti marsika- teri prekmurski in prleški projekt prednost. BBP Izvajalec (občina) Naziv naložbe S PODROČJA KANALIZACIJE Višina sofinanciranja Mestna občina M.S. Odranci Mestna občina M. S. Cankova - Tišina Moravske Toplice S PODROČJA ČISTILNIH NAPRAV Ljutomer |[ Za vodooskrbo bosta sofinancirana tudi projekta Vitomarci in Zg-Partinje v višini 14 milijonov, za deponije in naložbe v varstvo zraka pa iz Pomurja ni bilo izbranega nobenega projekta. V letu 1994 začetek projekta strokovnjakov iz Nizozemske, Poljske in Slovenije, ki ga v okviru programa COPERNICUS financira Evropska zveza .Minuli teden se Je v Radencih sestala pestra skupina strokovnjakov iz Nizozemske, Poljske in Slovenije, ki se že drugo leta ukvarjajo z izpopolnjevanjem (za laike dokaj neznane) metode rentgenske fluorescence $ totalnim odbojem. Pravzaprav Je strokovno delo zares natančno in na najvišji ravni, koordinira ga prof. dr. Renne van Grieken z Univerze v Antwerpnu, s slovenske strani pa Je vodja projekta in koordinator dr. Peter Kump z Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. Če pa poskušamo njihovo delo opisati z enostavnimi besedami: želijo iznajdi aparat, ki bo zelo natančno analiziral kakršno koli tekočino in ne bo predrag. Takšen aparat bi izdelati v sodelovanju s Philipsom in naj bi bil dostopen vsem, le tako bi potem lahko omogočili tudi primerljivost rezultatov. Zdaj le težko dokažemo, da je pitna voda v Rusiji bolj onesnažena kot v Kaliforniji, saj se pri tem uporabljajo povsem različne analitske tehnike, vse pa Je odvisno tudi od opremljenosti laboratorijev. Sestanek članov mednarodnega razvojno-raziskovalnega projekta v Radencih COPERNICUS v Radencih * Evropska zveza vsako leto financira razvojne in raziskovalne projekte prek programov TEM-PUS. ACE, COST, PEKO, COPERNICUS in drugih, 1994. leta Je na te razpise prispelo kar 1641 prijav, od tega iz Slovenije 303. Sprejetih Je bilo le 38. odobrena sredstva pa znašajo okrog 2,5 milijona ekujev. Večina prijavljenih iz Slovenije, ki niso uspeli, je spregledala zelo pomembno določilo v razpisih: raziskovalna skupina si Je morala poiskati uporabnika. Tako se Je dr, Peter gradnja zadrževal, bazena gradnja kanal, in ČN - 3.faza 40 502 000 25 000 000 kanaliz. omrežje Rakičan - 2.faza 42 444 000 gradnja kanal. vCankovai - 2.faza 11 741 000 gr, kan. vMartJancih - 2.in 3.faza 33 904 000 čistilna naprava v Veržeju 8 660 000 Kum p z Inštituta Jožef Stefan obrnil na raziskovlno skupina Radenske in dr. Jožeta Drinovca, kajti prav Radenska Je zelo zainteresirana za natančne raziskave pitne in mineralne vode. Njihova naloga Je, da pripravijo vzorce, ki Jih zanimajo in za katere želijo imeti natančne analize, poleg tega pa so določili elemente, ki še posebej zanimajo Radensko, Poleg tega je bil pogoj za pridobitev sredstev tudi, da v projektu sodelujeta vsaj dve vzhodnoevropski državi tn ena država Posamezni davčni sistemi v svojem zgodovinskem razvoj'u so posledica kompromisa med različnimi * interesnimi skupinami določene države, Schumpeter na primer vidi razloge za določeno strukturo davčnih sistemov posameznih držav predvsem v različni politični in ekonomski strukturi ter prerazdelitvi moči odločanja. In ko tej definiciji dodamo še zgodovinski vidik razvoja, je slika zaokrožena. I Gre torej za dejstvo, da davčni sistem posamezne države določa njena politična ureditev; če pa Je pritisk kapitala na odločitve dovolj močan, potem ima seveda besedo tudi ekonomija. Klasični konflikt med kapitalom in delom tukaj na videz izgine; oboji so si enotni v želji po plačevanju čim manj in čim nižjih davkov. Tako si podjetja in nosilci finančnega kapitala želijo čim manj davčnih obremenitev premoženja in dobičkov. posamezniki čim manjšo obdavčitev dohodka, vsi skupaj pa manj davkov. Zadeva se ideološko zaostri šele na strani davčne s tem pa tudi pre razde lit ve n e politike v neki družbi. Tukaj ima potem besedo politično-ekono-mski sistem, s tem pa seveda politična in ekonomska ideologija. V teoriji, in to normativni, je tudi pri davčnih sistemih svet zelo enostaven; naj učinkovitejši bi tako bil sistem neposredne obdavčitve v obliki neposrednega pavšalnega davka »po glavi«, to je tako imenovani ^poU Jim, kot si ga Je ob koncu osemdesetih let zaželela vlada angleških kon-zervativcev. Temu davku je praktično nemogoče »ubežati« ali ga prevaliti na drugega, je pa hkrati zelo nepravičen, saj morata enak davek plačati tako kralj kakor tudi berač; vsak davkoplačevalec mora plačati enak absolutni znesek davčne obveznosti. Prikazano na konkretnem primeru bi to pomenilo, da mora recimo delavec Pomurke za nove sedeže v slovenskem parlamentu odšteti enako vsoto denarja kot recimo direktor tega podjetja. članica Evropske zveze. Za celotni projekt, ki bo sklenjen v dveh letih, naj bi dobili okrog 400 tisoč ecujev. Kakor je povedal vodja projekta prof. dr. Van Grieken na tiskovni konferenci, kije bila 30. novembra, so v prvi fazi sodelovanja naredili tudi analizo predpisov in dosedanjih raziskav iz sodelujočih držav. Ker se Je pomen in uspeh raziskovalnega dela v sodelovanju s Philipsom že razširil, se projektu želijo pridružiti tudi druge države, To občutljivo metodo rentgenske fluorescence s totalnim odbojem so raziskovali v preteklosti tudi drugi, saj je v znanstvenem svetu znana že okrog 15 let, vendar Je še vedno v fazi izpopolnjevanja. Aparati, ki sta jih doslej prodajali družbi ATOMICA in RIGAKU, so stali okrog 500 tisoč mark. S poenostavitvijo bo Philips uspel izdelati aparate, ki bodo stali kvečjemu 100 tisoč mark, to pa je že precejšnja razlika v ceni. Upravičeno lahko upamo, da bo laboratorij Radenske v prihodnje najbolje opremeljen laboratorij za raziskavo vseh vrst voda, kar Je glede na njihovo dejavnost in nasploh glede na perečo problematiko vode v Pomurju tudi povsem razumljivo. Naslednji sestanek raziskovne skupine COPERNICUS bo v Kr-akowu na Poljskem čez pol leta. BERNARDA B, PEČEK v praksi je vsa stvar potem dosti bolj zapletena. Da bi bilo čim težje ubežati davčnemu bremenu in čim lažje financirati dejavnosti države, si je klasična evropska država davčnogermanskega tipa, ki je v veljavi tudi pri nas, v zadnjih sto petdesetih letih Izmislila toliko novih davkov, prispevkov, taks in podobnih neprijetnosti, ki nam vsakodnevno grenijo življenje, da sedaj že sestavljalci, pobiralci in drugi družbeni nategovalci v en glas kličejo: Reforme, reforme, reforme! Za kaj gre torej pri želji sesta-vljalcev davčnih sistemov, da bi bil volk sit (država polna denarja) in koza cela (socialna blaginja)? Na primeru iskalcev tako imenovane- I I I I I Učinkovitost je torej redko tudi pravična. Pravičnost nekega davčnega sistema se meri predvsem s tem, koliko večje davke plačujejo tisti, ki zaslužijo več od tistih, ki zaslužijo manj, in koliko socialnih ugodnosti svojim državljanom Je prijaj vij en financirati takšen davčni sistem. ga »racionalnega davčnega sistema« si lahko ogledamo zadnji krik moderne znanosti na tem področju. >rRacionalni davčni sistem« V smislu normativne teorije davčnih sistemov gre za prenos temeljnih davčnih načel Adama Smitha, razvitih v okviru teorije javnih financ, kot so enakomernost (proporcionalnost). določenost (opredeljenost), cenenost in udobnost obdavčenja, na celotni sistem obdavčevanja. Tukaj iščemo tako imenovani »racionalni davčni sistem«, ki naj bi čim bolj ustrezal danim eko- Glasba v razdajanju čustev AXTON, JERRV JEFF KER idr. 12. decembra bo v Ljubljani nastopil legendarni ameriški pesnik in glasbenik GUY CLARK. V svoji dvajsetletni karieri Je izdal le osem albumov in je tudi zaradi tega bolj znan kot pisec pesmi in manj kot izvajalec. Glasbena govorica Guya Clarka Je sicer intimna, a bolj zadržana v razdajanju čustev. Tisto, kar poslušalca najprej prevzame, so izjemen vokal, melodične kitarske fraze in skrbno upesnjene zgodbe. Rodil seje 6. novembra 1941 v Rockportu v Teksasu. Kitaro Je začel igrati s šestnajstimi leti, prve resne nastope pa je imel v poznih šestdesetih letih v Houstonu, Austinu in Dallasu. Njegovi sodobniki so Jerry Jeff Wa-Iker, Hoyt Axton. John Prine, Townes Van Zandt in Jimmie Dale Gilmore. Clarkov prvenec OLD NUM-BER ONE Je izšel leta 1975 in Je ena najboljših kantavtorskih plošč iz sedemdesetih let. Clarkove glasbene korenine so v tradiciji irskih balad. countryjevskih napevov in bluesu teksaških legend, kot sta MANCE LIPSCOMB, ki Je vplival tudi na BOBA DYLA-NA. in LIGHTNIN HOPKINS, ki sta bila znana po svojih blue- nomskim in družbenim razmeram. Zgodovinski razvoj Je pokazal, da lahko tak racionalni sistem obstaja samo v obliki skupine več davkov in ne zgolj enega samega davka. V skladu z izročilom nemške davčne tradicije stojijo davčni sistemi modemih industrijsko razvitih držav z demokratično in tržno ureditvijo predvsem na splošnem davku na dohodek (v njegovem primeru v obliki obdavčitve gospodinjstev, s polnim Eplittingom) in na splošnem davku na porabo. Pri davku na dohodek Je poudarjena prerazdelitvena funkcija javnega sektorja. Ta davek je torej tisti, ki kot dohodnina zadene vse bstitucijskega učinka«, ki ne pomenita samo gole rasti oz. zmanjš^nP fiskalnih prihodkov, marveč tudi _____________________________ ... drugačno razmestitev resurso''y nas, ki prejemamo dohodek preko • posameznih delih ekonomskega sistema. Pri optimalni obdavčitvi pa gre zmerom le za minimalne ra^' mestitvene neučinkovitosti ozifO" žiroračuna. Splošni davek na porabo v obliki davka na dodano vrednost pa ima v tem sistemu samo vlogo fiskalne dopolnitve davka na dohodek. Obdavčevanje premoženja, dediščine, cestnega prometa, alkohola in cigaret ter čedalje bolj tudi energije predstavlja v racionalnem davčnem sistemu tako imenovane dodatne davke, ki Imajo lahko prerazdelitveno (distributivno), razmestitveno (alokativno) pa tudi krmilno funkcijo. Gre torej za obdavčenje nastanka dohodka, njegove porabe ter za obdavčenje premoženja. »Pravičnost« versus »učinkovitost« V zvezi z opredelitvijo »pravičnosti« obdavčevanja se stojita naproti dve temeljni načeli obdavčevanja: obdavčenje glede na plačilno zniožnost(ability-to-pay-principle, Leistungsfbhigkeits-Prinzip) in obdavčenje po storjenih uslugah (be-nefit principi«, Aquivalenz-Prin-zip). Pri prvem Je v ospredju obdavčitev glede na ekonomsko moč posameznega gospodarskega subjekta in njegovo zmožnost plačevanja davkov, kjer ni neposredne povezave med višino plačanih davkov in »povračilom« v obliki storitev Javnega sektorja. Pri drugem mora biti dosežena izenačitev med višino obdavčitve posameznega gospodarskega subjekta in storitvami, kijih dobi v povračilo za ta svoj »strošek« (izenačitev stroškov) oziroma za to izgubo koristi, ki mu jih vzame plačilo davka (izenačitev koristi). Moderni davčni sistemi vsebujejo lastnosti obeh temeljnih načel. V okviru normativne teorije davčnih sistemov govorimo o tako sovskih pesmih o vsakdanjem življenju. Med najbolj znanimi skladbami s prvega albuma je vsekakor balada DESPERADOS WAiTI-NG FOR THE TRAIN, ki jo je posnela tudi zvezdniška skupina HIGHWAYMEN (Johnny Cash, Willie Nelson, Waylon Jennings, Kris Krislofferson). Leta 1977 je izšla druga Clarkova plošča z naslovom TEXAS COOKIN’, Le-ta ni bila tako uspešna kot prvenec, gre pa za nekakšno posvetilo pisani kuhinji teksaške glasbe: bluesu, countryju, tex-mexu, cajunu in glasbi evropskih priseljencev. Pri albumu je sodelovalo veliko znanih imen, kot so EMMVLOU HARRIS, WAYL0N JENNINGS, HOTY imenovani »nplimalni obdavčitvi« (optimal taxation, optimale Be-steuening), kjer poskušamo uskladiti neskladnost med »pravično« in »učinkovito« obdavčitvijo. Ekonomska teorija blaginje tukaj poudarja, da učinki ukrepov fiskalne politike, med katere v glavnem prištevamo davke, nikoli ne morejo biti nevtralni, torej zgolj fiskalni, marveč imajo nujno tudi razmesti-tvene posledice. Ob vsaki uvedbi davka ali javnega izdatka prihaja namreč do »dohodkovnega« in »s”’ m a njene maksimalne učinkovitem sti in zadovoljevanje zgolj »najnu? nejših« vidikov (socialne) pravilnosti. Čeprav je iz teorije optimam obdavčitve zelo težko izpeljati kakršne koli praktične nauke, pa lahko povemo, da so za davčni sistem, ki se nagiba v korist »pravičnosti«, torej k pre razdelitve n im ** dikom obdavčevanja, značilne strme progresivne lestvice pri da*« na dohodek in parcialnih davki na porabo. To pa je v okviru teoru optimalne obdavčitve velika datna obremenitev« (excess bur den, Zusatzlast), ki pelje narodu •gospodarstvo v smeri razmestitv ne neučinkovitosti. Prevedeno v jezik normalni smrtnikov in prikazano na primem zelo realnega ter zelo socialncS davčnega sistema na Švedskem pomeni to: najvišaja mejna smPJJI davka na dub^ek je januarja le*^ na Švedskem znašala 66 odstotk® ’ povprečna pa 47 odstotkov brO dohodka. Tako obsežna skrb držaj ve za določeno - sicer večinsko skupino svojih državljanov sr dnjega sloja lahko potem pripeu® drugo skrajnost: nikomur se splača delati - tistim, ki dob zaslužijo, zato, ker Jim skorm zaslužek pobere država, tistim, so socialno ogroženi, pa zato, bodo tako ali tako deležni financ in materialne podpore države- >* šitev tega problema vidi mode^^ ekonomska teorija v čim bolj * . obsegajočih davkih in v odpra . vseh parcialnih davkov. ANDREJ Leta 1978 Je izdal tretji guy^^' s preprostim naslovom U -ARK, ki je zanimiv zaradi n« vadne kombinacije countrfJ® zasedbe s čelom, čembaloh* iP klarinetom. Guy Clark Je bil leta |98L Je izdal četrti album z naslč'^^_ 4 THE SOUTH COAST OF * XAS, kljub desetim letom enja in dela v meki countryJ*^| Nashvillu, še razmeroma avtor. Že leto pozneje, ko RICKY SKAGGS S pesmijo h ARTBROKE povzpel na mesto countryjevske Je zanj slišalo tudi širše ob stvo, kar Je pomenilo, dajs _ njegovi albumi začeli zelo d V prodajati. ufr Glasbo Guya Clarka vam mo predstavili na Murskehi . sobotni oddaji Predstavlja -i- n .r Bojan*^ vam ob 9.15, vestnik, 7. decembra 1995 11 I ulturna obzorja Ignac Meden Neslika noče biti slika in mi je vseeno, ali vidim štiri slike ali pa štiriindvajset. Tako se ustvarja blagovna znamka. Ni zanimivo, je pa koristno,« O NOVEM SLOVARJU »Komaj pred petnajstimi leti sem se prvič jasno zavedal, da sem pač ujet v svet pravil, ki oblikuje poseben svet, da so ta pravila podvržena posebnemu dojemanju in (re)produciranju prostora.« Tako nekako je napisano v dnevniku akademskega slikarja Ignaca Medena. Jn ta njegov svet lahko spoznamo tudi ob pomoči njegovih del, predvsem pa njegove razstave, ki si jo lahko ogledate v soboški Galeriji. Čeprav slikarji dojemanje sveta raje izražajo s svojimi mediji, smo njeli nekaj njegovih spremenile, ne moreš misliti več o prostoru ali kreaciji prostora na enak način, kot se je to dalo še pred petdesetimi leti. Vse to pa je plod novega znanja, novega vedenja.« misli. 2a kakšen pristop gre v primera ^e razstave Neslika/Za Rafaelom? Meden: »Kot že naslov pove, Pe gre le za sliko ali za objekte uii za inštalacije. Če pa bi se že ihoral opredeliti, bi verjetno re-Rel, da.gre za inštalacije. Kajti 'Pštalacije so lahko marsikaj, Vsekakor gre v izhodišču najprej slikarski problem, za mesto slike danes: kaj je slikovno polje. Raj je prostor v sliki in ob sliki, in ''se tiste ugotovitve, ki iz tega sledijo,« Vendar ne na takšen način, kot je to počela renesansa, se pravi na način mehanskega prostora s točnimi meritvami, s centralno pespektivo in z vsem, kar spada zraven. Gre za drug, kreativen Veliko ste govorili o odnosu med klasično sliko in nesliko. Kakšna je v bistvu razlika? Meden; »So neslika, nočejo biti slika. Če niso slika, jih ni treba in jih ne moremo gledati kot klasično sliko. Od njih ne moreš Pa problem nizanja? Meden: »Gre za isto stvar. Mislite na 49 glav, To so stalni slikarski problemi, kako eno stvar nadgradimo z drugo. S tem da se to nanaša na klasično sliko, in zdi se mi, da se izkaže za nezadostno, Gre za nekaj, kar ne ustreza problemu prostora danes. Tisto se mogoče lahko zdi komu lepo ali zanimivo v tem tradicionalnem smislu, toda stvar je v tem, da poskušaš stopiti prek.« (Cankarjeva založba iz Ljubljane je pred kratkim izdala nov Madžarsko-slovenski, slovensko-madžarski slovar Elizabete Bemjak) kakšno je vaše dojemanje pro-^lora in predstavitev v njem? Meden: »Menim, da je prostor danes enoten, še posebno takrat •■a žato, ker se vanj vključi čas, Ronec koncev pomeni 20. stoletje konec mehanskega časa in aiehanskega prostora. Prostor in eas postajata enotna. Ne moreš 'Misliti o prostoru brez časa in cbraino. Ne moreš ju več meriti ločeno. Čas in prostor sta postala enotna, kar pomeni, da bi bilo Potrebno tudi o likovnem prostora tako misliti, V že uveljavijnih ‘kategorijah bi to pomenilo, daje Prostor arhitekture, kiparstva in slikarstva pravzaprav en sam. ri-t' t' • rjgij rt-r! a I a j i S » kulturni koledar a I I S I I f t > I f K « Izražale se z oljem, z grafikami, Z inštalacijami... Meden: »Človek pač mora delati. Tudi tisto, kar mora delati, da živi. Tudi tam največkrat poskušaš ugledati kaj »koristnega«. Vsaka stvar je določena izkušnja. Vsekakor pa bi si človek želel delati samo stvari, ki jih nakazuje razstava, o kateri govoriva, vendar za to nimam možnosti. Problem pri takšni postavitvi je dvojen: na eni strani to veliko stane, na drugi strani pa mora biti tisto, kar narediš, pregledno, sklenjeno. Prav zaradi slednjega narediš takšno razstavo. Tega bi bilo lahko veliko več, s tem bi bilo veliko bolj raznoliko in širše, a linija bi ne bila jasna in stvar ne bi bila pregledna,« Kljub vzornim in tesnim stikom med obema sosednjima narodoma in kulturama je dokaj nenavadno, da je jezik še dandanes vzrok velikim težavam in marsikdaj predstavlja malodane nepremagljivo oviro. Na eni strani je to sicer razumljivo, saj spadata oba jezika v različni jezikovni skupini in imata le malo podobnosti ter vzporednic. Pa tudi politične in zgodovinske razmere so mnogokrat delovale prej zaviralno kot spodbudno. Toda vendarle je bilo na obeh straneh, še posebej pa v Prekmurju, kjer se življenje Slovencev in Madžarov vsakodnevno prepleta, premalo storjenega, da bi olajšali jezikovno spoznavanje in srečevanje. Ker se zanimanje in potreba po učenju madžarskega jezika povečujeta, bi vendarle kazalo pripraviti ustrezno pomožno literaturo, učbenike, slovnične knjige, splošne pa tudi strokovne slovarje. Prvi Madžarsko-slovenski slovar in nekoliko pozneje Slovensko-madžarski slovar, ki ju je sestavil Franc Sebjanič, sta nastala v šestdesetih letih, ko se začenja oblikovati zelo ugodna in vzorna slovenska narodnostna politika, ki med drugim spodbuja subvencioniranje prevodov in izdajanje najpomembnejših madžarskih in slovenskih literarnih čel. Slednji je bil vse do danes edini slovensko-madžarski slovar, čeprav je njegovo besedišče zastarelo in ne ustreza sodobnim jezikovnim potrebam. Sledil je Hradilov Madžarsko-slovenski slovar (1982) z »izbranim šolskim besediščem«, ki naj bi med drugim obravnaval tudi najpomembnejšo terminologijo posameznih šolskih predmetov«. Vsebuje približno 25 000 gesel in 18000 besednih zvez. Pn geslih so označene besedne vrste, sledijo najpomembnejše pripone, navedene pa so tudi najpomembnejše slovnične oblike. Besedišče slovarja je vendarle precej pomanjkljivo, zahtevnejših potreb ne zadovoljuje, pri posameznih geslih manjkajo nekatere pomenske inačice, prevodi v madžarski jezik so velikokrat neustrezni. način, ki je vsemu temu, kar se danes dogaja, primeren. Tu je prišlo do bistvenih sprememb, Tudi različni mediji, ki so danes novi, ali pa so novi na primer 150 let, nekateri 50, drugi pa še manj, so odvisni od teh sprememb in nanje vplivajo. Stvari so se zahtevati enakih odgovorov kot od tako ali drugače mimetične slike. Zato ravno naslov Neslika/ Za Rafaelom.« ItAZ.STAVE Murska sobota: v galeriji Murska Sobota si iahkio ogledate predstavitev prostorskega projekta Ignaca Medena z naslovom Za Rafaelom/Neslika. Postavitev bo na ogled do 17, decembra. Murska sobota: v galeriji si lahko ogledate tudi razstavo del udeležencev slikarske kolonije, ki jo je pripravilo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Murska sobota: v razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo karikatur, stripa in risanega filma ob 70-letnici Mikija Mustra, Razstava bo na ogld do kon- ra letošnjega leta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. ure. v četrtek pa tudi od 16. do 18. ure. Murska sobota: Razstavo študentov in dijakov, udeležencev likovne kolonije KPŠ, si lahko ogledate v razstavnem Salonu Zavarovalnice Triglav. CERNELAVCI: V galeriji poslovne zgradbe Roto Je na ogled razstava likovnih del »Velike umetnine malih umetnic«, kjer se predstavljata Nuša Pavlinjek in Simona Sraka. Radence v razstavnem salonu razstavlja svoja dela Miki Beer. Radenci v galeriji Medikoss v hotelu Radin so na ogled dela akademskega kiparja Marjana Dreva in slikarke Veronike Rakoš Iz Ptuja. Murska sobota: v razstavnem prostoru Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo zbranih voščilnic z likovne-6a natečaja osnovnošolcev in cicibanov Novoletne voscilmce, Radence v galeriji muzeja Radenske sl lahko ogledate raz-ip -r ■ -I ■..,u iirvsisK stavo likovnih del priznanih slovenskih in avstrijskih umet- trikov: Iva Brančiča, Sergeja Kapusa, Ota Rimeleja m Stefana Galiča. raaiica. - .. LJUTOMER: V galeriji si lahko ogledate razstavo slikarskin 'Irt Jožeta Šubica, ki bo odprta do 20. decembra. GORnJI SENIK: V novi galeriji si lahko ogledate dela s slikarskega popotovanja dveh akademskih slikarjev Ferija Mesarica 10 Sandija Červeka. . LENDAVA: V Galeriji Lendava so na ogled slike, risbe, gratike iti objekti avstrijskega umetnika Erwina Reisnerja. Moravske toplice: v galeriji hotela Ajda si lahko do 15. decembra ogledate razstavo slik Ernesta Bransbergerja. ^KIKEoITVE; Murska sobota: v sredo, I 3, decembra, bo ob 19. un v erajski dvorani gledališka predstava Zažgi! Gostuje Mladinsko gledališče Ljubljana, igrajo Tanja Ribič, Sebastijan Cavazza, L^ašper Tič in Grega Čušin, „ Moravske toplice: v kavami hotela Ajda bo v petet b. decembra, ob 18. uri razstava in nakup slik članov društva i o- ''tih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Denar od prodanih dei v celoti namenjen mladostnikom s težavami odvisnosn •'ogrska SOBOTA:V četrtek, 7. decembra, bo v Galeriji Mu' ^Ita Sobota ob 18, uri predstavitev knjige dr. Sanje Rozman Zaljubljeni v sanje. , ,, ., t>GBRoVNIK, LENDAVA: V petek, 8. decembra, ob 16. uri bo * Cerkvi sv. . Jakoba koncert skupine Kalaka iz Budimpešte. Ob 1®- Uri pa bo enak koncert še v cerkvi sv. Katarine. Radence v petek, 8. decembra, bo ob 18, un v cerkvi Sv. ^irila in Metoda koncert mezzosopranistke Katje Kranjc, ki jo 00 na orglah spremljala Angela Tomanič. 18, uri v cerkvi Sv. Kako se lahko takšni postavitvi zagotovi trajnost; ali ni zapisana eni sami razstavi? Meden: »To je vsekakor problem. Najprej je problem v tem, da takšna razstava predstavlja neki razmislek: že v tem smislu ne gre za sliko ali klasičen artefakt. Čeprav mu te dimenzije ne gre jemati. Res je, da bi si večino teh stvari ali dei teh stvari težko predstavljali kot del stanovanjske opreme ali kaj takega. Nekatere stvari bi lahko sodile tudi v takšen prostor, druge pa so delane izključno za galerijo. Prav to je problem funkcije umetniškega dela. Če pa se vrnemo k enotnosti prostora, je treba odgovoriti na vprašanje, kam bi ustvarjeno najbolj sodilo? To bi najbolj sodilo tja, kjer je prostor mišljen enotno oziroma bi bilo najustrezneje takšen prostor oblikovati. Arhitektura je tista, ki najbolje definira prostor in najbolj razločno poudari njegove vrednosti. Del tistega, kar sem naredil, je torej tudi arhitektura. Ta galerija je na eni strani dobra, na drugi pa ima pomanjkljivosti. Če postaviš takšno zadevo, se izkaže, da ne ustreza najbolje, ker ima preveč motečih elementov; preveč Je razbita in ima preveč »zmečkanega« prostora. Posega prav v postavitev. Najbolj primeren bi bil nevtralen prostor, čim večji po možnosti. Samo tako se lahko z njim pogovarjaš,« Kakšna je razlika v izražanju, ko gre za olja ali inštalacije...? AH se poskušajo povedati različne stvari? Meden: »Seveda se poskuša povedati različne stvari. Če sem prej govoril o tem, da je klasična slika omejena z robovi, je to, kar ni klasična slika, neslika. Temu lahko mirno rečemo tudi inštalacija. Vendar sem hotel nakazati, da je problem ravno v tem, kar pravi naslov Neslika/Za Rafaelom, Moraš pa imeti izkušnjo s klasično sliko, da poskušaš misliti relevantno.« Pri svojih delih operirate z osno-vimi čistimi barvami: modro, rumeno, črno, belo ... Ima to kakšen pomen? Meden: »Vsekakor to nima simbolnega pomena. Gre pa za to, da če se operira z barvo, potem je treba izbrati tisto, kar barva je, Ali natančneje, kar Je barva in kar je nebarva. Če govorimo o tem, so izhodiščne ali končne barve tri ali pa v neki varianti Štiri, drugo je nebarva. Ko gledam povsem dosledno, ugotovim, da gre za sedem barv oziroma ne-barv. Za črno, belo, sivo In za rdečo, modro, rumeno, zeleno. Pravzaprav stara zgodba,« Leta 1990 je izšel Slovar družbeno-politične terminologije, delo San-dorja Szunyogha, ki vsebuje tiste družbeno-politične pojme, ki v madžarskem jeziku ne obstajajo, v slovarju pa naj bi dobili enotne nazive. Nekatere besedne zveze in termini so zastareli že ob izidu slovarja, zato je založnik poskušal zadrego rešiti s skromnim dodatkom novih terminov. Poleg tega je slovar po svoji strukturi nepregleden, nesistematičen, na nekaterih mestih ne upošteva niti abecednega reda. Tudi Madžarsko-slovenski frazeološki slovar Franceka Mukiča, ki vsebuje pr, 22000 frazeoloških enot, je namenjen le ozkemu krogu uporabnikov. Vključuje stalne besedne zveze, jezikovne klišeje, reke in rekla pa tudi pregovore. Je neke vrste eksotični priročnik, dostopen dobrim poznavalcem obeh jezikov in prevajalcem, ki se v besedilih srečujejo z nekaterimi ustaljenimi besednimi zvezami, frazami in reki. Povedati pa je treba, da slovenskem prevodu oz. delu niso vedno navedene najustreznejše različice, včasih bi bilo treba zapisati več možnih in obstoječih slovenskih variant. Že zaradi povedanega je Madžarsko-slovenski, slovensko-madžarski moderni slovar Elizabete Bernjak tako po obsegu kot sestavi razveseljiva novost, Z besediščem madžarskega in slovenskega jezika se srečamo na enem mestu, gesla so opremljena z razlagalnim delom (slovničnimi podatki, fonetičnimi navodili.,.), sledi prevodni del. Slovensko besedišče je zajeto na osnovi Slovarja slovenskega knjižnega jezika, madžarsko pa se naslanja na Madžarski razlagalni slovar (Ma-gyar ertelmezo szotar). Slovarje sodoben in praktičen. Majhna nevšečnost se je Cankarjevi založbi zgodila na naslovnici, saj so besedo modemi v madžarščino prevedli (menda brez avtoričine vednosti) z neustrezno besedo divatos (kar pomeni modni), toda z novim ponatisom so napako delno že odpravili. Poleg tega ima naslovnica glede na vsebino slovarja pomanjkljiv napis »Madžarsko-slovenski moderni slovar«, saj vsebuje tudi slovensko-madžarski del, kar je razvidno šele na hrbtišču knjige. Verjetno je drugače, ko gre za razstave slik. AH pa je tudi tam razstavni prostor moteč? Meden; »Slika ima popolnoma drugačno življenje, Ce o njej mislimo popolnoma dosledno, je omejena s svojimi robovi, s svojim okvirjem, je omejeno slikovno polje in znotraj teh robov slike se vse dogaja. Tisto, kar je okoli, ni bistveno,« Vaša likovna umetnost je velikokrat povezana s filozofijo. Meden: »Jaz temu ne bi rekel filozofija, lahko pa rečem mišljenje o delu in za delo, saj ne vem, kako lahko kdor koli kaj napravi, ne da bi konsekventno mislil. Čeprav se dandanes prav to od slikarja ali umetnika pogosto zahteva. To marsikdaj zahteva tudi sam od sebe. Kot da je Čisto Čutno - čustvena masa.« Aleksandra Nana Rituper Kljub obsegu in pričakovanjem pa slovar vsebuje spet le tisto madžarsko in slovensko besedišče, kije na »dvojezičnem območju najbolj v rabi«. Res škoda, da nismo dobili obsežnejšega in natančnejšega večnamenskega slovarja, ki bi ustrezno zapolnil vrzel na tem področju. Razlog za to je menda v sami obliki slovarja, saj sta v eni knjigi združena oba dela, posledica cesarje seveda osiromašeno besedišče. Toda slovar Elizabete Bernjak je kljub vsemu dobro izhodišče in vzorec za prihodnje korake tako v smeri Širitve kot vključitve tudi redkejših, bolj specifičnih besed. Potrebujemo namreč slovarje, ki bodo čim širše in podrobneje zajeli besedna zaklada madžarskega in slovenskega jezika, hkrati pa vsebovali tudi strokovne izraze posameznih področij. Dejstvo je, da zahteva sestava slovarja veliko dela, potrpežljivosti in doslednosti. Veliko primerov kaže na to, daje ravno zaradi tega sku- pinska oblika dela bolj posrečena. Gabri e Ha Gaal ■r Prleki ne berejo knijg Vendar pri vas gre ravno za to, da slika ni omejena z robovi, ampak se slike in elementi pri vas ponavljajo. Meden: »Pravzaprav sta ponavljanje in omejeno slikovno polje res iz iste zibelke. V prvem prostoru je vse narejeno na temo mnogost in na temo ponavljanja. Namenoma, seveda. Eden od razlogov je denimo, da ko grem na razstavo, se mi marsikdaj zdi, da gledam popolnoma iste stvari Prleki ne berejo knjig. Prleki v Ljutomeru jih tudi ne kupujejo. Kupujejo pa časopise. Kako?! Takšna misel se vsiljuje sama po sebi, če si ogledamo njihovo knjigarno. Knjigarna je tržno usmerjena. Prodaja tisto, kar ljudje kupujejo. V njej najdemo od kitajske posode in dišečih palčk, kičastega pliša, plastičnih avionskih modelčkov, torb, denarnic in lesenega nakita do papirnih izdelkov, pisarniških in šolskih potrebščin, Samo knjig je bolj malo, Zaman boste iskali Kosovelove Integrale ali Ustavo, Če boste nekaj časa brskali po policah, boste odkrili tudi kakšnega Claudela, Imajo pa slo- I Varje, Imajo tudi Janševe Okope. Imajo Agatho Christie in Victorio Holt. Več sreče boste imeli, če iščete kuharske knjige ali če vas zanima ad hoc pripravljen horoskop. Tudi za najmlajše boste kaj našli. Toda v knjigarni so prijazni ljudje. Naročili vam bodo tisto, kar želite imeti. Samo vedeti morate, kaj želite. Toda Prleki še vedno berejo. Hodijo v knjižnico. Sklepamo lahko, da imajo tamkajšnji ljudje bodisi preplitve žepa, da bi kupovali drage, predrage knjige, bodisi da se naveličani tržne usmerjenosti svoje knjigarne odpravljajo po knjige drugam. KNJIŽNI MOLJ 12 vestnik, 7. decembra 1995 i eportaža V kakšni šoli naj bodo otroci s posebnimi potrebami? Kdo naj odloča? Različna mnenja, ali naj bi jih integrirali v redne osemletke ali pa še naprej razvrščali v »posebne« šole Dejstvo je, da v zadnjih letih vse manj otrok obiskuje osnovne šole s prilagojenim programom, čeprav bi potrebovalo dodatno pomoč pri vz-gojno-izobraževalnem procesu okrog 43.000 slovenskih otrok. Vzrokov za precejšen osip pri vpisovanju je več, v večini primerov pa na to odločilno vplivajo starši, ki se ne morejo sprijazniti, da bi bit ravno njihov otrok primeren le za tako imenovano posebno šolo, ne pa osemletko, ki jo obiskujejo drugi vrstniki. Tako se je tudi bistveno zmanjšal vpis tudi na šolo Cvetka Golarja v Ljutomeru, kjer so imeli pretekli četrtek dan odprtih vrat, da bi kar najširšemu krogu ljudi predstavili njihovo življenje in delo ter da bi skušali najti rešitev, kako naprej. To je bila tudi tema okrogle mize z naslovom Otroci s posebnimi potrebami -v kakšni šoli? Na pogovoru je sodelovalo več strokovnih delavcev oziroma predstavnikov Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport. Ministrstva za šolstvo in šport. Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, pedopsihiatričnega dispanzerja pri Zdravstvenem domu Maribor, Centra za socialno delo Ljutomer, Zavoda za zaposlovanje M. Sobota in drugi. Nanjo so povabili tudi vse ravnatelje osnovnih šol v občini ter osnovnih šol s prilagojenim programom v Pomurju in drugod, predstavnike ljutomerske občine pa tudi vse starše otrok, ki obiskujejo njihov zavod. V Ljutomeru v zadnjih štirih letih niso uspeli vpisati v 1. razred nobenega novinca, ampak so se nekateri prepisali že med šolanjem v redni osemletki, ko je bilo ugotovljeno, da tamkaj res ne zmorejo uspešno napredovati. Tako jih je v vseh razredih šole v tem šolskem letu samo 21. To pa seveda že ogroža obstoj te ustanove, Če pa bi pri vsem tem predvsem upoštevali otroka, njegove sposobnosti in možnosti, potem bi bilo v posebnih programih vsekakor več otrok, pa najsi bi bile to pogojno rečeno posebne ali redne šole. sabljanja. Trenutno je v ta center vključenih 23 varovancev, 5 mladostnikov (absolventov naše šole) pa je na usposabljanju za enostavna dela v tekstilni stroki. Od leta 1989 deluje pri nas tudi razvojni oddelek in vključuje predšolske otroke. Dnevno varstvo obsega nego, hranjenje, počitek, igro, zaposlitev in delo, V lanskem šolskem letu je v naši občini začela delati tudi mobilna specialna pedagoginja za pomoč učencem z učnimi težavami na rednih osnovnih šolah, a zaenkrat še ne zmore zadovoljevati vseh potreb, V nekaj letih se je vpis v osnovne šole s prilagojenim programom zmanjšal skoraj za polovico. Vzrokov je več. Eden je upad števila rojstev in s tem splošno zmanjšanje generacije šoloobveznih otrok. Duševna prizadetost kot naravna zakonitost pa se po podatkih svetovne zdravstvene organizacije in UNESCA pojavlja pri vsakem narodu in v vseh okoljih, in sicer približno 2 do 2,5 odstotka v generaciji. Velik razlog za upad števila otrok so starši. Težko se je sprijazniti z dejstvom, da je njihov otrok drugačen, da se mora prešolati v osnovno šolo s prilagojenim programom. To največkrat odklonijo, se na odločbo pritožijo in tako dosežejo, da njihov otrok obiskuje redno šolo. Že nekaj časa pa se v našem prostoru pojavlja tudi ideja o integraciji, ki jo marsikje po Sloveniji že tudi izvajajo ... Nedorečeno je tudi, kdo naj že razvrščenega otroka, poskusno vključenega v redno šolo, pripelje oziroma prešola na šolo nega psihologa v pedopsihiatrič-nem dispanzerju Zdravstvenega doma Maribor PETRA SKU-BRA, ki se je pridružil strokovo-nemu posvetu o otrocih s posebnimi potrebami v Ljutomeru, bi bilo možno otroke z motnjami v razvoju načeloma vključiti v redno šolo, kar se tudi dogaja. Toda le-ta ni usposobljena, nima ustreznih strokovnjakov, ki bi delali s takšnimi otroki, zato prihaja do hudih posledic. »Bivanje našega otroka med normalno populacijo, če lahko tako rečem, je lahko ugodno, ker se učijo drug od drugega, moramo pa biti v takšnih primerih zelo previdni, realni, ne pa idealni. Če je otrok v redni šoli, mora biti za to tudi razredni učitelj in takrat moramo tudi vedeti, da ima osnovna šola vedno večje zahteve in večje probleme. Večkrat se zgodi, da takšen otrok, četudi je samo eden, prevzame preveč pozornosti in so potem zanemarjeni drugi. Na to moramo pomisliti. Za naše otroke pa je tudi pomembno, kako se počutijo, Bili smo nekako navajeni, da smo strokovnjaki tisti, ki odločamo. nekaj pa smo dopustili staršem. da rečejo, kako se temu streže. Morali pa se bomo navaditi, da bomo tudi moteno osebo vprašali, kako se počuti. In v primerih. ko ti otroci vseeno ostanejo na redni osnovni šoli, jo končajo, potem pa se usposobijo še za kakšen poklic v skrajšanem programu, ugotavljamo, da ni bila dosežena osebnostna rehabilitacija. Takšni otroci postanejo potem nevrotični, psihotični in včasih jih moramo napotiti tudi v umobolnice. To, kar smo lahko danes videli tu, pa je rezultat dela v šoli s prilagojenim programom. Ti otroci so sproščeni in takšni bi morali biti kasneje tudi v naši družbi.« prešolali na osemletko s prilagojenim programom, »Pritožb je v zadnjem času več kot prej, in čeprav seje komisija odločila za razvrstitev po dokaj tehtnem premisleku, je kar dosti pritožb, ki jim na drugi stopnji ugodijo. Torej so bile odločbe na drugostopenjski komisiji razveljavljene. Praviloma seje to zgodilo, ko je šlo za šolske novince, in sicer z obrazložitvijo, da ima otrok pravico poskusiti v redni šoli. Ponovnih prijav pa je potem ampak so prepričani, da se bo otroku že »odprlo« ipd. Lahko bi odgovorili pritrdilno, čeprav ni verjetno, da bi se želeli odločiti v škodo svojih otrok. Zato se velja tudi vprašati, ali je kaj narobe tudi s »posebno« šolo, pred katero imajo starši tako velik odpor. »Jaz nimam nič proti tej šoli, saj dobro vem, da je na visoki strokovni ravni, daje prostorsko sodobna, lepo urejena, da ima prizadevne učitelje in da majhnost omogoča neposrednejše DR. MIRKO GALEŠA: »Zagovarjam kontinuum programov.« Nekateri grozijo tudi s sekiro v komisiji za tako imenovano razvrščanje otrok - ali spadajo, pogojno rečeno, v redno ali po- zelo malo oziroma jih skoraj ni. Glede teh podatkov si lahko vsak misli svoje. V zvezi s postopkom za razvrščanje pa lahko trdim, da je komisija korektno opravila svoje delo. In četudi bi razvrstili vse otroke, ki so bili zadnja leta prijavljeni, ne bi bilo številčno stanje na šoli dosti boljše. Vedno pa so bile težave s prešolanjem. Moj občutek je, da se zadnja leta celo stopnjujejo. Namesto da bi vse bolj razgledani starši razumeli pravico otroka do prilagojenega programa za šolanje, je obrat- osebne odnose. Vem tudi to, da je za otroke, ki so lažje duševno prizadeti, bolje poskrblejno, če so v prilagojenem programu, da se več naučijo, predvsem tisto, kar bodo v življenju najbolj potrebovali, in da so tukaj veliko zadovoljnejši. Predsodki v okolju pa povrzočajo, da je otrok, ki pride v šolo s prilagojenim programom, pač stigmatiziran. Zato se mi zdi. da je odpor staršev pravzaprav odpor proti tej stigmi. Ko starši slišijo predlog za prešo-lanje njihovega otroka, enostav- nim programom. Prepričan sem, da je edina prava rešitev, da se na neki način integrira v redno osnovno šolo.« Za postopno integracijo Vsi, ki so se zbrali v Ljutom«; ru, pa so želeli še zlasti slišati mnenje dr, MIRKA GALESA. predstavnika Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport ter enega najvidnejših strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje otrok z motnjami v razvoju. Najprej se je dotaknil dileme, ali je kaj narobe s starši, šolo ali učitelji in odgovoril, da z nobenim ni nič narobe, V svetu je to področje različno urejeno, trendi pa gredo v smen, da bi bili vsi otroci, torej tudi tisti z motnjami v duševnem ali tel«; snem razvoju, ki imajo zarad’ tega posebne vzgojno-izobra^-valne potrebe, v eni šoli. To predvsem zato, da ne bi delal’ med njimi razlik oziroma zaradi problemov, kijih ima človeštvo v zvezi z rasizmom, nacizmom »h drugimi oblikami zapostavljanja otrok. Zato ni druge rešitve, ko da oblikujemo eno šolo. ToJ® bilo osnovno stališče, ki so g® lani sprejeli v Španiji, kjer si bd’ navzoči predstavniki iz več ko 90 držav. V slovenskem prostor” pa se n , e da najti recepta, kako rešif probleme posameznih šol s lagojenim programom, ampak b” potrebno iskati za vsako okolji drugačno rešitev. Nikakor ne za to. da bi zdaj kar naenkrat uki- njali šole s prilagojenim progra mom. ampak jih moramo posto poma integrirati v redne Šole, k bodo lo narekovale razmere. Ce na določenem obmocj’’ ne bo več otrok, ki bi jih vpisal' * šole s prilagojenim prograrof^ enostavno ne bodo mogle več o stajati in se bo potrebno s tem delom programa povezati z , nimi osemletkami, da bi spem^‘ ni pedagogi in drugi strokovnja pomagali pri učnih težavah ta®-kjer se bodo pokazale Slišati je enostavno, vendar se najbrž precej zatikalo pri fina*”^' ranju. »Skratka, da me ne boste n robe razumeli: jaz sem za pen prehod. Ne verjamem, bodo te šole ukinjene recimo Mariboru, Ljubljani, Celju ia drugih večjih središčih. pa bodo v manjših krajih ... lagam, da se imenuje skupih^- 10 ib bo našla neko rešitev. Mislim' ne bo taka, da bi se zdajle odp vedali tej šoli, temu usposabIJ sebno osnovno šolo - vsekakor nimajo lahkega dela. Direktor Centra za socialno delo v Občini Ljutomer BORIS ŠUNKO, ki je predsednik občinske komisije, je bil že večkrat deležen tudi hudih groženj staršev (da bodo storili kaj hudega sebi ali njemu), ko so dobili predlog komisije, naj bi njihov otrok obiskoval osnovno šolo s prilagojenim programom. Po drugi strani pa se čuti tudi pritisk omenjene šole, češ daje komisija kriva, da ni za prilagojen program razvrščenih več ot- I I Kdor je prisluhnil otrokom ljutomerske osnovne šole s prilagojenim programom, kako lepo so peli (še posebej petošolec Boštjan Rajh) in pripovedovali o svojih doživetjih, je dobil občutek, da gre za zelo sposobne učence. Kaj potemtakem iščejo v »posebni« šoli, je najbrž marsikdo pomislil. Toda če bi obiskovali redno osemletko, bi bili skoraj gotovo med najslabšimi in vprašanje je, če bi sploh imeli kdaj priložnost, da bi nastopili pred širšim občinstvom in se veselili uspehov. ZLATKO ZDOVC, profesor psihologije in tudi oče otroka, ki je »moral« obiskovati šolo s prilagojenim programom: »Starši se vedno bolj zavedajo svojih pravic do otrok in v zvezi z njimi. So bolj izobraženi, kot so bili svojčas. Tudi okolje, v katerem živimo, ima dosti več znanja in dosti bolj sproščene odnose, kot so bili v minulem obdobju ... Spomnim se časov, da so bili starši zaradi avtoritativnih odnosov enostavno tiho. Če jim je kdo rekel, da je z njihovim otrokom tako in tako, so to sprejeli kot nekaj normalnega in se niso pritoževati nad ukrepi. To ni želja po starih časih, saj se demokratičnih odnosov ne da ustaviti. Treba bo s tem živeti. Koliko lahko naredimo vsi skupaj pri osveščanju, pa je druga stvar. Stigme so bile tudi prej, ampak ljudje se jih verjetno sedaj bolj zavedajo... Toda, ali imajo te starši pravico odločiti, kako bo z njihovimi otroki, saj bodo kasneje živeli brez njih'?« I tCUOl, IVJ »vil, LVllI« nju. začrtati pa kaže vse otroke združili v eni . Trenutno pa je možnn rešitev: To strokovno znanj«' Ll je v osnovnih šolah s jenim programom praktično bito, je treba zdaj uporabit’^ osnovni šoli. To pomeni, d® tidve šoli morata med seboj vezati, in to ne le sramcžij’'; prek potujočih specialnih P® gogov, ampak veliko učinki' Kakor sem načelno za cijo, to je vprašanje morale, verjamem v ljubezen, v premik, ampak to ne pomef”' bomo jutri vse te otroke rali, zagovarjam, in to je tu beli knjigi, kontinuum pr°® mov.v Kljub dobremu namenu v škodo otroku IRENA CVETKO, ravnateljica OŠ Cvetka Golarja Ljutomer, med drugim ugotavlja: »Vključevanje v življenje in delo je cilj, ki ga dosega velika večina absolventov naše šole. Otroci pridobivajo znanja, spretnosti in navade ter prvine socialne prilagodljivosti. Usposabljanje temelji na njihovi lastni aktivnosti in individualiziranem usposabljanju. Potem se vključijo v varstveno-delovni center, kar je tudi osnovni cilj uspo- s prilagojenim programom, ko se izkaže, da otrok tamkajšnjega programa ne zmore. Ostajanje teh otrok v redni osnovni šoli, čeprav z najboljšimi nameni staršev in pedagoških delavcev, je v škodo otroku, saj pomeni zanj stalno neuspešnost, nenehne pritiske in zahteve, kar ima lahko hude posledice pri odraščanju, kasneje pa pri vključevanju v delo in nasploh v življenje.« Lahko pride do hudih posledic Po večletnih izkušnjah klinič- rok. In kako je bilo pravzaprav v zadnjih desetih letih? Do srede osemdesetih letih je bilo komisiji povprečno prijavljenih na leto okrog 20 otrok. V drugi polovici osemdesetih let se je ta številka razpolovila, od leta 1992 pa je bilo prijavljenih samo še 6 otrok, od tega letos le 2. V letih 1989-1990 okrog tretjino prijavljenih otrok, ki naj bi po možnosti obiskovali »posebno« šolo, v praksi niso razvrstili. Po drugi strani pa seje povečalo število otrok, ki so bili razvrščeni, a niso bili prešolani. čeprav gre predvsem za povečanje v odstotkih, v številkah pa so to le 3 otroci. Prav toliko pa sojih med Šolskim letom zares no Ne vem, kaj je to, ampak kaže, da je postal zadnja leta šolski uspeh vse bolj pomemben, kajti možnosti za takojšnjo zaposlitev po osnovni šoli skoraj ni več, izobraževanje po končanju šole s prilagojenim programom pa je zelo omejeno. Ko se pogovarjam s starši, skoraj ne srečam takih, ki bi bili pripravljen kar takoj pristati, da bi šel njihov otrok v prilagojen program. Vsi so proti prešolanju. V redkih izjemah se strinjajo, da bi bila to za njihovega otroka najboljša rešitev.« In zakaj so starši tako proti? Ali je kaj narobe z njimi, da niso sposobni razumeti oziroma sprejeti otrokove prizadetosti in realno oceniti njegove sposobnosti, no prenehajo racionalno razmi- ■ sijati. Niso dovzetni za še tako jasne argumente in reagirajo dostikrat tudi agresivno. Na centru doživljamo večkrat kaj več kot samo verbalni izbruh. Dogaja se, da nas želijo napasti s sekiro, grozijo, da bodo svoje otroke pobili, naredili samomor Ko te stvari doživljaš, se sprašuješ, ali je smiselno, kar počneš. Za starše torej niso pomembne vse prednosti, ki jih ta šola nedvomno ima, ampak se ne morejo sprijaznili, da bo otrok nosil vse življenje pečat, da je obiskoval »posebno« šolo. In če ni mogoče odpraviti predsodkov, če ni mogoče spremeniti staršev, nam ostane samo to, da nekaj naredimo s prilagoje- solo- Mnenja o tem, kakšno moinjttj v razvoju, so glede na poved in zapisano deljena. Vse pa k® da se bodo osnovne šole s pt’ gojenim programom scas”’ tudi v Sloveniji združile integrirale z rednimi osemi® mi, k čemur bodo največ vali zlasti starši otrok s poso mi vzgojno-izobraževainim’ trebami,ki imajo tako rekoč čilno besedo pri vpisovanju o” .j in se. v mnogih primerih neosveščenosti, nikakor rejo sprijazniti, da bi ravnu hov otrok obiskoval »poscb šolo. S tem pa jih največkrat o mogočijo, da bi bili tud’ naj obiskujejo otroci z uspešni. JOŽE idi vestnik, 7. decembra 1995 13 -as veti Dogajanja na ljubljanski borzi M 'UBK-banka, d. d., je 29. novembra objavila sporočilo za javnost v zvezi $ spremembo poslovne politike. Poslovna politika banke, ki je bila podlaga za izdelavo Prospekta za Javno ponudbo delnic in obveznic UBK4tanke, d. d., v letu 1994 se zaradi uveljavitve sklepa Banke Slovenje spreminja tako, da se v delu, ki se nanaša na poslovanje z občani, H)ži za posle zbiranja denarnih vlog občanov v tuji valuti (6 % bilančne fsote banke). Banka prav tako ne bo izdala nove emisije delnic in obveznic v letu 1995 v skladu s sklepom zbora banke iz maja 1995, kar predstavlja spremembo podatkov, objavljenih v Prospektu. Razlog za tako spremembo Je dosežena visoka kapitalska ustreznost banke za poslovanje, ki ga banka trenutno opravlja. Novi podatki bodo v dopolnitvi Prospekta za emisijo delnic in obveznic UBK-banke, d. d., iz leta 1994. Naslednjega dne je objavila sporočilo za javnost tudi Fin me-dia, Le-to se je nanašalo na obvestilo družbe Proficia Dadas, d. d. ki je v imenu in za račun skla-ki jih upravlja, kupila več kot 10 odstotkov delnic Finme-die. Borzna kotacija A -redne delnice Na ravni prejšnjega tedna (13000) se je 29. novembra zadržal enotni tečaj dejnice LEKC-a, prometa pa je bilo za 195 tisoč lolarjev. . Enotni tečaj delnice Probanke J® v torek padel z 18879 na '®5S0, ko je bilo za 6,1 mio to-larjcv prometa, naslednjega dne porasel na 18842 ob 4,5 mio to-'3rjev prometa, v četrtek pa pa-“cl na 18721 (5,7 mio tolarjev Prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 18621, ko je bilo 5,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 18459 (4.1 mio prometa). 2 18386 na 17663 je v torek padel enotni tečaj Salusove delnice. ko je bilo za 14,3 mio tolarjev Prometa, naslednjega dne pora-na 18007 ob 6,5 mio tolarjev Prometa, v četrtek pa na 18200 '546 tisoč tolarjev prometa). ' odi v petek Je njen enotni tečaj Padel (18165), ko je bilo za 1,1 tnio tolarjev prometa, prav tako Pa tudi v ponedeljek (17847) ob ■^'1 tnio tolarjev prometa. 57 torek je padel enotni tečaj “einice SKBR-ja ž 38265 na I 13, ko je bilo za 31,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne Poskočil na 39045 ob mnogo ^®Eyem prometu (401,6 mio to-arjev), v četrtek pa padel na ^9000 (33,4 mio tolarjev), V pe-Je ostal njen tečaj tako rekoč "a isti ravni (39002), ko je bilo 11,7 mio tolarjev prometa, v P^riedeljek pa padel na 38919 ob mio tolarjev prometa. borzna kotacija A -^‘bveznice Enotni tečaj obveznice Banke ^elje (BCEl) je v torek poskočil * 106,4 na 107.0, vendar je bil Promet skromen (94 tisoč to-naslednjega dne pa na jO8,o ob prometu 133 tisoč to-^rjev. Tudi v petek je njen enot-tečaj porasel, tokrat na 108,2, °Je bilo za 922 tisoč tolarjev v ponedeljek pa na 08,5 ob prometu 621 tisoč tolarjev. 11. je porasel enotni tečaj ij^eznice RSLl s 104,2 na , ko je bilo za 27,9 mio to- prometa, naslednjega dne ® '04,7 ob 21,8 mio tolarjev "f®ineta, v četrtek pa na 104,8 'djetnike Sub MMH On Ktroi Cou Ichod 1£ L*rc^|FjlcU«w*((ih tj * •fiohiMiif Tlw. Dt> dlftan A* SecCotVolpta dlgSav« Ftl*šumrylnte dl^&av* Mlf PiM Aa File£av*M CotCurVAluM dig EdAlo<) Fj4*S«v«X> Jahod'. Eno SiiV Edini v Pomurju s pre nanč tan v naj bole zacUgnJenoj vesi ne j eSČe tak nouro poslof fkdp rihtali kak je vido «ti v Sobotir ge se inajo ra najbole čedne. Ovak bi ne pa Bela po Soboti najraj&i a biciklnon vozo» liki 90 njemi po ulioaj tan, kolesarske steze biti, drevje nasadili. ge bi mogle Dioučl I I Od kod so prišli Madžari? RAK Ona: Pripravi se na neljubo spremembo, ki bo dodobra zmedla tvoje ljubezenske načrte. Na dan bodo privreli občutki ljubosumja, kar ti lahko samo škoduje. Najbolje bo. da poskusiš ohraniti karseda mirno kri. On; Z močno voljo lahko narediš preobrat tako v svojem poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. Presenetil te bo obisk stare- ; ga prijatelja, ki ti bo prinesel še presenetljivejše novice. LEV Ona: Neka zadeva ti bo najprej sicer spodletela, ko pa boš poskusila znova, boš dosegla prav neve- 1 rjeten uspeh. Presenetljiv uspeh te bo spravil v odlično razpoloženje, neuspeh iz preteklosti pa bo v hipu pozabljen. On: Vplete! se boš v dogodivščine, ki ti bodo dalj časa lepšale življenje in jih boš ohranil v kar najlepšem spominu. Pa še obilico koristi boš imel tako v ljubezni kot tudi v poslovnem življenju. DEVICA Ona: Srečala boš nekoga, ki si bo kar preveč prizadeval, da bi ti ustregel. Raje razmisli, preden se boš podala v kakršno koli pustolovščino. Konec koncev ti tudi sedaj ne gre ravno slabo, ali ne? On: Nikar ne obupuj zaradi trenutnih malih nesoglasij s prijateljico, saj ni s tem mislila nič hudega. Raje se potrudi in ji predlagaj spravo, ki se lahko kaj hitro sprevrže tudi v kaj lepšega in prijetnejšega. TEHTNIC.4 Ona: Naj te ne motijo pesimistične napovedi tvojih prijateljic, temveč poskusi ravnati po svojem lastnem prepričanju. Tisto, kar že dolgo načrtuješ, se ti bo tudi tokrat izmaknilo, toda nikar ne obu- paj. On: Povsem nepričakovano boš srečal osebo, ki te bo ponovno spomnila na dobre stare čase. Toda nikar se preveč ne razneži, saj utegne to zelo škoditi trenutnim poslovnim razmeram, ki niso do tebe prav nič prizanesljive, ŠKORPIJON Ona: Prihajaš v obdobje popolne harmonije s svojim novim partnerjem in prav nič ti ne more pokvariti občutka steče. To bosta potrdila tudi tvoj videz ter razpoloženje in kaj hitro bodo rezultati tudi drugje. On: S prijatelji se boste kar pošteno poveselili, za nameček pa boš ponovno spoznal še izredno privlačno dekle iz daljne preteklosti. In oba bosta ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeč, sedaj pa bodo stiki konkretnejši, STRI I.EC Ona; Se vedno te bo spremljala neverjetna sreča. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi se začela počasi zavedati, da lahko to tudi mine. S prijateljem se boš zapletla v nekaj lepega, kar bo žal le prehodne narave. On; Nikar se ne zatekaj v stalne depresije, saj to ni pravi način za ' reševanje težav. Sprejel boš povabilo prijeme osebe, s katero bi si žele! tudi kaj več. Seveda pa bo to odvisno le od tebe in tvojega nastopa. Madžari so se pojavili v Evropi 895. leta - od kod so. še danes ne vedo. So nemara prišli iz Nepala? Snemalec dokumentarnih filmov Ferenc Lovas bo skušal poiskati povezave z nepalskim plemenom Maga-rov. Spodbudo je dal ptič, ki ga imenujejo gurul, zaradi katerega se je snemalec septembra odpravil v zakotje Himalaje, da bi tam poiskal pradomovino Madžarov, Odkar so se Madžari pred petimi leti otresli komunizma, se zelo radi ukvarjajo z iskanjem prednikov. Prihod Madžarov v srednjo Evropoje natanko datiran: pred 1100 leti. Tedaj, v letih 895/96, so se predniki Madžarov pod kraljem Arpadom pojavili ob Karpatih, Bili so na pol nomadi, dobri konjereje! in spretni, ne ravno nežni bojevniki. Njihova prvotna domovina je prav tako zavita v temo kot motiv za selitev. Dokler so Sovjeti skrbeli za usmeritev madžarske znanosti, so morali raziskovalci venomer ponavljati staro zgodbo, da so ugrofinsko ljudstvo, ki je do 4. stoletja živelo na vzhodnem robu Urala, ki se je v več etapah prek baškirskih step prebilo do Kavkaza in k Črnemu morju. Verjetno je to tudi res, vendar je vedno več takih, ki dvomijo v to teorijo. Ferenc Lovass, sicer ugledni sodelavec madžarske telavi- zije, meni, da je madžarska pradomovina verjetno v Nepalu. Tam namreč okrog 200 kilometrov od Katmanduju živijo ostanki nomadskega plemena, ki se imenujejo Magari in niso podobni he Tibetancem, ne Indijcem in ne Kitajcem, pač pa so s svojimi rjavimi očmi in mogočnimi brki videti kar se da madžarski, Lovass bo najprej poiskal magarske družine, ki menda živijo v Katmanduju. V svojih sanjah se Lovass že vidi nesmrtno slavnega, kot človeka, ki je Mažarom razkril njihovo resnično preteklost. Namesto ročice za vodo j potegnil zasilno zavoro Med angleškima krajema Wolwrhamptonom in Abersyt- j wythom se je na odprti progi na hitro ustavil vlak. Sunek je bil tako hud, da je nekaj potnikov zgrmelo na tla. Vsi so se hudo vznemirili, saj so se ustrašili, da se je pripetila nuuo vznemirili, saj so sc usirasiii, ua sc jc pi ipcmu .. sreča. Pa ni Rilo tako hudo. Vse se je pojasnilo, ko je iz sv®' ; nišča v enem od vagonov prišel zmedeni potnik in se zač®' vsem naokrog opravičevati. Zmotil se je in namesto ročice za vodo potegnil zasilno zavoro. vvuv pvvogJiiL z.aaijjiiij z.avšJiv. železničarji Be bodo morali šele odločiti, ali mo bodo g poslali račun za škodo, ki so jo imeli zaradi ustavitve vlaka in zamude, zaračunali pa bi mu lahko tudi namestitev no^e zasilne zavore. H KOZOROG Ona: Za tvoj načrtovani korak je še nekoliko prezgodaj, vendar pravi trenutek ni več tako daleč. Prihaja dokaj nestabilno obdobje, iz katerega pa lahko čisto po naključju izvlečeš marsikaj zanimi- Robert Overacker je načrtoval, da bo z motornimi vodnimi sanmi zdrvel čez rob slovitega podkvastega slapa in nato s padalom pristal v Ontarijskem jezeru. Toda padalo na njegovem hrbtu se ni odprlo. gom zbirati denar zanje. Za opozorila se m zmenil, je pač mislil, da zna leteli bolje od ptic. Njegov žalosten konec je zabeležil nd sliko neznani turist. ' vega. On: Jutranji pozdrav neznane lepotice ti bo ponovno vrnil samo: zavest in utrdil prepričanje, da vendarle ni vse tako črno. Toda nikar ne pričakuj preveč, ampak se sreče navajaj postopoma. Prihodnost je vsekakor tvoja. VODNAR Ona: Opletanje z jezikom te bo pripeljalo v dokaj nenavaden položaj, ki ga boš kaj hitro izkoristila v svoj prid. Konec tedna boš preživela z osebo, ki ti je še kaj več kot le dober prijatelj. On: Ko se boš odločal med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, se ( bo tvoja odločitev nagnila na stran poslovnosti. Je že tako, da imaš rad predvsem finančno stabilnost, za drugo pa boš poskrbel kdaj kasneje. RIBI Ona: Poskusi ugoditi prijateljevim željam in videla boš. da si si s tem naredila veliko uslugo. Ob koncu tedna te čaka veselo snidenje, prav tako pa boš dobila odgovor na že zdavnaj postavljeno vprašanje. On: Na noben način ne boš privolil v kompromis, saj si prepričan, da je tvoja pot edina pravilna. In finančni učinki tvoje ideje bodo to tudi prepričljivo potrdili, zato nikar ne popuščaj, ampak vztrajaj. Robert je vodstvo nacionalnega parka prvič zaprosil za dovoljenje za drzni podvig preč letom dni. Zavrnili so ga. Potem je obiskoval tečaje za kaskaderje, kupil si je motorne vodne sani in se vsak teden pojavil s svojo prošnjo. "Ko je končno dobil dovoljenje, je na sani napisal »rešite brezdomce«, saj je hotel s svojim podvi- 5te' 1 7 ff9 r tst»= , - - - - - t« .40 J* POLI CIOA (S> 1 cm l 4>i c r. d f j J vestnik, 7. decembra 1995 17 ,a vsakogar nekaj Praznična miza Praznično pogrnjena miza vabi kot dišeč vonj iz kuhinje, kot ''abljivo praznično pecivo. Da zložite partičke v tako lepe oblike, Adventni koledar Kuhajte z nami E t r i I I ! i I 1 ,.H ll'^T 1 O' A ■ z / ./>73 1 -4 ......, ........ ri treba veliko spretnosti, potrebujete le suho cvetje, nekaj plastič-^iti ali tekstilnih okraskov ali pa začimbo iz kuhinje, kot je, reci-"'0. janež. Vse drugo vam bodo povedale fotografije. Limone Kupujte le limone s tanko lupino, ker vsebujejo veliko več soka. Ostanki limon se ne bodo zasušili, če jih s prerezano stranjo položite na krožnik, potresen s sladkorjem ali soljo; sveže ostanejo tudi, če vlijete na krožnik malo kisa. Uvele in zasušene limone podržite za nekaj trenutkov nad paro, zmehčale se bodo in postale spet sočne, čahko pa jih tudi nekaj ur namakate v topli vodi, ki jo ''ečkrat menjate. Zelene limone hitro dozorijo, če jih položite v posodo z vodo, jo postavite na toplo in pustite sta'* nekaj dni. Limonin sok lahko tudi konzervirate: precedite šA. nato pa prekuhate nad paro. Še vročega nalijte v steklenice, jih tesno zaprite in shranite na hladno. Tako pripra-''Uen sok se obdrži tudi nekaj let. alJEKLO wTEMNA d.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER 20NUDBA TEDNA MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 VEDNO DOBRO ZALOŽENI! orodje - okovje - vijačno blago - vodOAtodni in elektromaterial tudi s TALNIMI OBLOGAMI IH PREPROGAMI SMO DOBRO ZALOŽENI! S KARTICO ZVESTOBE $E 5 % POPUSTA! Veseli mo se vašega obiskali •najboljših sedem na murskem VALU: N S T S N M U FALLIN- in love - La Bouche i AEROPLANE - Red Hot Chili Peppers FairgROUND - Simply Red ?■ A GIRL LIKE Y0U - EdwyiT Collins POUR OUE TU M AIMES ENCORE - Celine Dion ONLY WANNA BE W[TH YOU - Hootie & The Blowfish 'Mas ALLA - Gloria Eaiefan PREDLOGI: “ISHALE - Andru Donalds love a DEVOTION - Real McCoy /HEWORLD in MY HANDS - Sirar , Lestvica slovenske zabavne glasbe: 7 veličastnih L Bodi tu - Regina’ 5 zdaj živim - Vili Resnik , VZEMI ME NA KRAJ SVETA - Tomaž Domicelj ' SRČNA DAMA - Irena Vrčkovnik ' Baby - Oliver Aniauer -■ vE ... - Bogdan Barovič 'SPOMNI SE NAME - Dominik Kozarič a , BEDloGI: ljubi NEŽNO - Aleksander Mežek SRCNl TAT - Damjana Oolavšek ^Lestvica narodnozabavne glasbe; s kršCakon, I ^?.PN PA z MARELOF ■ ISCEM pravo punco - štirje kovači r čebelar - Ans. Lojeta Slaka ' NOCOJ SI POVEJMO - Zasavci T Ko pesem OBRISE SOLZE - Ans. Francija Zemeta ČATO SVA NAJRAJE DOMA - Fantje treh dolin SE ŠE SPOMINJAŠ POLETJA - Ans. Slovenija IjtOZMAltIN = Alpvki KViiUBi TUDi T[ neKoC BOS MAMICA POSTALA - Jožica Kališnik ^"•SKaL me je ABRAHAM - Ans. Varašanci BOŽIČ NIHČE NI SAM - Nagelj . . '■M njene kupone pošljite do četrtka, 14. decembra 199 *, u nP^-val. Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Morska Sobota, za gla lestvice. ‘J^upon št 49 ^losujem za skladbo: ** DOeUEN SSESIU KRU iOtCA, jum ČLAN PP-SAHSJVA STRUPEMA i IStAEtSIA UKA ANKN *muT REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno; Everest, Mururoa, mladost, Agra, Er, Ta, Rada, RAl, oniks, metresa, PŽ, Anam, S, Avala oksa-lat, Neal, Ml vestnik, 7. decembra 19^ IS ž. odlistki ŠACONCAGUA Mag. Miran Puconja Januarja 1995 je Planinska zveza Slovenije organizirala skupino 43 planincev, ki naj bi se povzpeli na Aconcaguo (7014 m), najvišji vrh Amerike. V skupini je bilo tudi 7 planincev iz Prekmurja. O vtisih s potovanja piše Janoš Vbrbš. Pa še hitro sem se utrudil zaradi velike višine. Ta del poti mi ni ugajal. Kakšnih tristo metrov sem se vzpenjal po tem grušču, nato pa so tla postala stabilnejša in vzpon blažji. Šel sem do sedla med enim od stranskih vrhov in kraterjem, nato pa je bila ura že tako pozna, da sem se obrnil. Moram povedati, daje bil naš tabor zelo slabo izhodišče za vzpenjanje na najvišji vrh. kije bil daleč vstran na drugem koncu gore. Na najvišji vrh sta prišla le dva od naših planincev, preostali smo se zadovoljili z drugimi deli gore. Spust do tabora je bil bistveno manj naporen od vzpona. Po grušču sem kar oddrsal do snežišča. In v uri in pol sem bil v taboru. Do večera smo v glavnem dremali na soncu in poskusil sem potoček, kije tekel pod šotorom, speljati mimo njega. Podnevi, ko sonce stopi sneg, voda napravi več potočkov, ki ponoči zamrznejo. En tak potoček je tekel pod Šotorom, in ko bi ponoči zamrznil, bi z njim šotor primrznil na tla in lahko bi se strgal na ostrem robu ledu. Uspelo mi ga je speljati mimo šotora. To noč sem spal nekoliko bolje kot prejšnjo, me je pa tudi bolela glava. Zjutraj sem imel precej problemov s podiranjem šotora, saj so deli vendarle primrznili ob tla. Odtajal sem jih tako, da sem jih polival s toplo vodo. Jutranje umivanje smo opravljali v potoku, ki je bil nekoliko večji in je tekel blizu tabora. S kamnom sem razbil led. zjutraj je bila plast kar debela, da sem se lahko umil in obril. Za umivanje zobje bila ta voda seveda premrzla. Tudi brilo se nas je malo. Od Prekmurcev le Vili in jaz. Drugi so pustili. da jih narava okrasi po svoje, in pred odhodom je bila naša skupina videti kar divje. Okrog devetih zjutraj smo se začeli spuščati nazaj v dolino. Spust je bil veliko manj naporen in hitrejši, kot je bi! vzpon. Do planinske koče, kjer smo pred dnevi Čakali mule s prtljago, sem prišel med prvimi. Potem sem šel drugim naproti in videl, da jih je zadržal član skupine, ki je dobil tako hudo višinsko bolezen, da ni mogel več stati. Vso pot navzdol so ga morali podpirati. Še za sedenje je bil prešibak. Imel je srečo, daje bilo v skupini nekaj izkušenih gorskih reševalcev. ki so takšne težave obvladali. Tudi naš zdravnik je bil ves čas ob njem. Do koče so ga spravili sami, naprej pa z mulami, Ta dan smo se spustili čisto v dolino. Taboriti smo nameravali ob cesti, kjer smo imeli prvi tabor že ob vzponu. Nekateri pa smo nadaljevali še po cesti do nemške koče, približno 7 km nižje. Kljub vročini, utrujenosti in plastičnim čevljem smo hodili, tako zelo smo se želeli pošteno umiti, najesti in spiti kakšno pivo. Po uri hoje nam je celo ustavil avtobus, da smo se kos poti še peljali. V koči so imeli tuš, pivo in jedačo pa še čudovit pogled na San Jose. Spali smo sicer stisnjeni na skupnem ležišču, ponoči je bilo vroče in nekateri so imeli neprijetna srečanja z mišmi, ki so lezle po njih. Zaradi tega smo zjutraj zbarantali ceno prenočišča na polovico. Zjutraj je prišel po nas avtobus in nas odpeljal v Santiago. S tem sta bila aklimatizacija in prilagajanje na višino za nami in kar prileglo se nam je spet malo civilizacije. V Santiagu smo tokrat ostali le en dan, To Je bilo načelno dovolj. Na roke sem opral nekaj srajc in hlač in vse je bilo v nekaj urah suho. Nekaj umazanih stvari in oblačil sem vrgel proč, nekaj sem jih spravil za pranje doma. Pakiranje mi tokrat ni vzelo dosti časa, ker sem vedel, kaj potrebujem, in sem že imel izkušnje pri tem opravilu. Pot na Aconcaguo se je pričela s potjo v Mendo zo po dovolilnico za vstop v nacionali park Acon-cagua. Na Aconcaguo namreč ne spustijo vsakogar, ki pride mimo in si zaželi gor. Potrebuje posebno vizo, da sme sploh v bližino hriba. In na to vizo se čaka tudi po nekaj tednov. Mi smo jih rezervirali že pred odhodom v Ameriko in zdaj smo šli po njih. Najprej smo Ande prečkali po visokem gorskem prelazu in znanem smučarskem središču Portillo (sezono smučanja imajo v avgustu) ter se na drugi strani Andov znašli na ravnini, kjer leži Mendoza, glavno mesto obmejne province. Vmes smo prečkali mejo, iz Čila prišli v Argentino, in to zelo blizu Aconcague. Meje so odprte samo podnevi in čez se ne sme nositi hrane. Kakšnih večjih zapletov na meji nismo imeli. Nekaj ur pregledov in bili smo čez. Mendoza je mesto s približno pol milijona prebivalci. Leži na ravnini in potresnem območju, zato so hiše zaradi potresne varnosti največ dvonadstropne. Je zelo lepo in zanimivo mesto, sicer vroče kot večina mest v tem času v tem delu Amerike. V lokalih se dobi pivo v litrskih steklenicah. V mestu je precej Slovencev, imajo tudi slovenski klub. Takoj po prihodu so nam tam priredili sprejem. V mestu imajo še slovenski trg z vodnjakom in klopmi v gorenjskem stilu. Prespali smo v hotelu in naslednji dan opoldne odrinili proti Aconcagui. Izhodišče za vzpon na vrh je vas z imenom Puento del Incas (Inkovski most). Je tudi sicer turistična točka zaradi veliko izvirov tople žveplene vode in velikega naravnega mostu čez rečico. Vas je blizu argentin-sko-čiiske meje in veliko ljudi se tu ustavi. Sicer so hoteli v glavnem zasedeni s planinci na poti na Aconcaguo ali z nje. Poleg teh hotelčkov in naravnega mosta (ki nima kakšne povezave z Inki) je tu Komunistična politika in njene posledice 12. Kasneje so oškodovani kmetje, ki so trenirali konje na cvenski dirkalni stezi, v hlevu prepoznali svojo živino. Oblast je težila k temu, da bi bili člani upravnega odbora tudi člani Partije, zlasti predsednik. Zato so tudi morali na trimesečne tečaje, cilj katerih je bil predvsem politično »pre kova nje«. Prav tako so morali na tečaj brigadirji. Predsednik zadruge je delal vse po diktatu okrajnega ljudskega odbora v osebi Jožeta Tramška ter pod budnim očesom in ušesom Predaničeve udbaške ekipe. V zadrugo so morali kmetje, ki so imeli nad 4 ha obdelovalne zemlje. Manjših kmetov niso preganjali. Velike kmete so obsodili kot »nevarne kulake« in so bili manjvredni državljani - več posestva je imel, manj je bil vreden. Sistem delovanja zadruge: Izredno moč pri tem je imela Predaničeva udbaška ekipa, kije ves proces spremljala z zastraševanjem in grožnjami, pri čemer ni izbirala sredstev, saj je imela v rokah vsa pooblastila, Ker so se nekateri kmetje odločno branili vstopa v zadrugo, so jih zapirali. Tako je bil Anton Sovič starejši na sosednji Moti tri mesece v priporu, Mirko Prelog -Fric starejši je bil dva meseca zaprt v Ljutomeru. Njemu so naložili sramotilno kazen: takrat ko so šli v nedeljo farani zgodaj zjutraj k rani maši, je moral po Ljutomeru pometati pločnike in ulice. Oba sta najdlje odklanjala vstop v zadrugo; šele čez dolgo časa sta potem v zaporu podpisala pristopni izjavi. Obstoječa oblast je sčasoma tako zagospodarila nad vsemi območji, da dolgoročno ni bilo videti drugačne rešitve. Ob takih skrajnih blokadah in pri- Vedeti je treba, da pri teh zahtevah za obvezno oddajo obremenitev kmetov ni bila vedno pravična. Kmalu po osvoboditvi so prišli na oblast ljudje, ki so mislili, da se je zgodovina začela leta 1941 in so si za pomočnike izbrali na pol pismene ljudi, katerim je bil trn v peti zlasti trden kmet. Tako sta se združila dva interesa; oblastniški cinizem in duhovna beda, vse v imenu »ljudske oblasti«. Jasno je, da nekdanji hlapec, dninar in viničar novih odnosov ni presojal z neke saj mnogi posestniki v omenjenih vaseh kot tudi na Cvenu niso bili preveč bogati z gozdnimi površinami. Cene obvezno oddanih Pr- delkov je določila zvezna državna uprava. Pridelki so bili tako slabo plačani, da niso bili pokriti niti stroški. Za dodatno nagrado so po uspešno opravljeni oddaji kmetje dobili nakaznice ' bone za nakup blaga, usnja in industrijskih delkov po znižani ceni. Seveda je bilo to bolj simbolično znižanji' poleg tega pa so se ti izdelki vtrgo kar velika vojašnica argentinske vojske in pod vasjo I tiskih so bili kmetje hočeš nočeš pokopališče žrtev Aconcague, (Se nadaljuje) L prisiljeni iti v zadrugo. I <1. Gospodarsko poslopje Janka Makoterja, v karetem so bile »zadruž”® krave«. racionalne distance, marveč je skušal nad nekdanjim delodajalcem kazati kar največjo moč in oblast. Spomladi leta 1946 seje obvezna oddaja razširila na les. Za posamezne vasi so naredili spisek gozdnih posestnikov ter količine lesa, ki jih morajo oddati. Les so morali dati tudi posestniki iz drugih krajev, ki SO imeli gozd na območju katastrske občine Cven. Pritiski z obvezno oddajo so bili preveč rigorozni, zato so odborniki pri KLO-ju Cven in Mota ter obojega Krapja nasprotovali obvezni oddaji lesa. Ta odpor je bil razumljiv. zelo težko dobil^ vinah v resnici ztiL-- .. Na Cvenu so dobili kmetje la bone za oddan krompir po P oddaji. , ij Obvezna oddaja je način življenja. To so kme J spoznali, ko je bil meljit popis kmečkih gospod štev. Na tako imenovanem Ijiškem listu za skupno gospod,^ stvo« so popisali vse površine na kmetiji, velikost, ture in obseg ter redne in ohod družinske člane, zaposleno d vno silo in posle, . -.i (Nadaljevanje prlhodnJ' Godovni zavetniki Z def Pripravil: Štefan Sobočan Ko je ljubosumni mladenič hotel zvedeti zaročenčevo ime, je Neža v zamaknjenosti začela pripovedovati o Jezusu Kristusu, Roko lepe Neže je za sina poskušal izprositi oče, a zavrnila je tudi njega. Mestni prefekt je pobesnel in Nežo dal odpeljati v bordel. Tam jo je zaljubljeni sin hotel posiliti, a se je nenadoma mrtev zgrudil, vendar ga je Neža z molitvijo obudila k življenju. Sem-pronij jo je potem dal sežgati na grmadi. Legenda pravi, da so se plameni ovijali okrog Nežinega telesa, ne da bi zagorelo. Tedaj je sodnik ukazal vojaku, naj jo žabo de z mečem. Češčenje/običaji: Prazniku sv. Neže so v ljudskem verovanju že od nekdaj pripisovali velik pomen. V cerkvi na rimskem pokopališču ob Nomen-tanski cesti vsako leto 21. januarja blagoslovijo dva jagenjčka, iz njune volne pa stkejo paiije za nadškofe. Neža je na slikah upo dobljena z jagnjetom pa tudi na grmadi. 25. januar. Frančišek Šaleški Roj s Kalvinovim učenjem Je (skupaj z Ivano Frančiško Šantalsko) soustanovitelj reda Marijinega obiskovanja, kakor se imenujejo salezijanke. Red je bil ustanovljen leta 1610, ko je bil star 44 let in je bil škof v Ženevi. Rodil se je 1567. leta, umrl pa 1622. v Lyonu v Franciji. Nanj je imel velik vpliv Kalvinov nauk, a se mu (po hudih duševnih bojih) ni priklonil. Narobe: na območju, kjer je deloval, je ponovno prido bival za katolištvo. Uveljavil se je tudi kot spoštovan pridigar. Po smrti so ga pokopali v cerkvi Marijinega obiskovanja v Anncyu južno od Ženevskega jezera. Tam leže tudi posmrtni ostanki njegove duhovne somišljenice Ivane, ki je umrla 1641, leta. Frančiška slikarji upodabljajo samega ali skupaj z Ivano Frančiško. Je zavetnik salezijank, katoliškega tiska, pisateljev in nekaterih mest, na primer Ženeve. 28. januar: Karel Veliki Rim ga ni priznal Cesarja Karla Velikega je za svetnika razglasil kolniki na-dškod Rainald pl. Dassel, in sicer 1165. leta 342 let po njegovi smrti. Rim tega dejanja ni priznal, pač pa je bilo pozneje dovoljeno le mestoma Aachen in Osnabr-iick, da ga častita kot blaženega. Karel Veliki se je rodil 747. leta Pipinu Mlajšemu in je kot poznejši frankovski kralj papežu potrdil cerkveno državp. V svoji vnemi se je tudi venomer vmešaval v cerkvena vprašanja. Za cesarja ga je 800. leta kronal papež Leon III, Pravo katoliško prepričanje pa se je pri tem vladarju pogosto mešalo z veliko surovostjo. Pokopali so ga v palatinski kapeli v Aach-nu, na temeljih katere je zrasla znamenita stolnica. Sredi njenega kora še danes stoji Karlov relikva-rij. Karel Veliki je zavetnik učiteljev, mešetarjev in kositrarjev. 28. januar Tomaž Akrinski Plemiški sin v samostan Rodil seje 1225, leta kot plemiški sin na gradu blizu Neaplja ter v zgodovino vstopil kot eden največjih teologov in mislecev. Ko mu je bilo 17 let, je stopil v dominikanski samostan. Po študiju je poučeval svetopisemske vede, bil pa je tudi glavni pridigar dominikanskega reda. Umrl je 1274. leta. Med njegova največja dela spadata Summa theologica in Summa contra gentiles. Papež Janez XII. ga je razglasil za svet-nikal323, leta. Njegove relikvije hranijo v več evropskih mestih, na primer v Rimu. Papež Leon XIII, ga je imenoval za zavetnika vseh katoliških visokih šol. Sli- karji ga upodabljajo z njegovimi krepostmi: ljubeznijo, vero, upanjem, poslušnostjo... Atributi so med drugim; bleščeča zvezda, golob, knjiga in pero ... Je zavetnik dominikancev, teologov, knjigarnarjev, izdelovalcev svinčnikov; k njemu se ljudstvo obrača s prošnjami proti neurju. 31. januar Martina Umrla mučeniške smrti o življenju te rimske mučenke obstajajo le legende. Bila naj bi diakonisa in je morda v 3. stoletju, v katerem se je sicer rodila (natančno leto ni znano), umrla mučeniške smrti. Že v 3. stoletju so ji v Rimu posvetili oratorij, za svetnico pa jo je razglasil 1634, leta papež Urban VIII,, potem ko so našli njene telesne posmrtne ostanke. Zakaj so jo mučili, ni znano, domnevajo pa, da zaradi vere. Na slikah je upodo bljena z mučilnimi orodji, na nekaterih pa je prikazana pri obglavljenju ali z levom. V cerkvi sv. Luka in Martina v Rimu je njen kip, ki naj bi ga izdelal Menghini. 1. febaruar Brigita Zavetnica žKine Nekaj utrinkov iz življenja Brigite iz kraja Kildare na Irskem: Rodila se je 453. leta, je zavetnica svoje domovine, porodnic in otrok, krav in druge živine; k njej se ljudstvo zateka po varstvo pred nesrečami. Krstil naj bi jo veliki po-kristjanjevalec Irske Patricij. S 14 leti je sprejela tančico in v rojstnem kraju si je pod nekim hrastom naredila celico. Čez čas je ustanovila ženski, pozneje pa še moški samostan. V njenem življenju naj bi se neprestano dogajali čudeži. Njene relikvije so v več evropskih ok-rasjih. Del njenega čevlja iz srebra, medenine in draguljev hrani muzej v Dublinu. Na slikah je pogosto prikazana kot redovnica s palico opatinje, včasih pa naslikana tudi skupaj s kravo, kar bi kazalo na njeno kmečko ali pastirsko poreklo. 3, februar Blaž Zaščitnik muzikantov Okoli Blaževe osebnosti je nastalo veliko običajev. Velja za zaščitnika muzikantov, k njemu se ljudstvo obrača s prošnjami proti bolezni mehurja, proti škodi, ki jo utegne povzročiti veter ... Častijo ga tudi kot zavetnika pred boleznimi grla, to pa najbrž zato, ker naj bi v ječi rešil mladeniča, ki seje dušil. Od 16. stoletja pa obstaja tudi Blažev blagoslov, pri hovnik drži pred vernikovi® tom dve blagoslovljeni križani v obliki Andrejevega Po ljudskem verovanju priraš* zev dan konec zime, V pt^i® so verniki ta dan praznovali n au vcriuKi La uull piaiiiv’*- . se slovesno, saj so dali tl sveče, vino, vodo in kruh. kah je upodobljen kot škof kot starček. V frančiškanski ee v Paderbomu pa je ena najstd' upodobitev, ki prikazuje obglavljenje. Umrl je 31^-mestu Sebaste v Armeniji, ki P nes del Turčije. Po nekaterih dah naj bi bil zdravnik, po pa je živel v gorski votlini skoP divjimi živalmi. Zagotovo P* F - škof. Preganjal ga je ipr <10 . ujel in vrgel v ječo, kjer so ‘O nakazili in ga obglavili. Ves molil k Jezusu in branil svojo 4. februar. Veronika Jezusova učenkah župnijskih Je zavetnica dinj, peric, tkalcev, trgovce'^ nom. šivilj... K njej se stvo obrača s prošnjami za smrt, pri hudih poškodbah vitvah. Je ena najbolj priljO' svetnic, čeprav marsikaj^jD. proti njenemu resničnemu Po legendi naj bi bila učenka, kar pomeni, da se f la v prvih letih našega štetji-minjamo se je s šeste slika t štirinajstih postaj) križevega kjer je upodobljena, kako na njegovi trnovi poti pfhdd ni prt, Verniko upodablj®!^^ptt matrono; v rokah drži razšif) z Jezusovo podobo, na avbo ali tančico. (Se (Se pail' vestnik, 7. decembra 1995 19 ronika Ljudje in meja Med ubežniki tudi boemi Zgodilo se je I f t I Bomo z bogato obloženih prazničnih niiz dali kaj tudi za tujce v prehodnem jomu v Prosenjakovcih?_______________________ “Slovenija do osamosvojitve ni imela svoje begunske politike, to 5» ne pomeni, da se ni srečevala z begunstvom, saj se še marsikdo opomni podhlajenih Tamilcev, romunskega utopljenca ... Njihova Usoda se je reševala v Beogradu, begunci pa so bili nastanjeni v ^adinski Skeli,« je na tiskovni konferenci povedal Miro Dovžan, "'rektor Prehodnega doma R Slovenije za tujce. Srečanje z novinarji K bilo v izpostavi prehodnega doma v nekdanji stražnici v Prosenjako-reili. Pa ne po naključju, kajti minili sta dve leti, odkar so ga odpr-Ob majhnem jubileju so na stežaj odprli vrata vsem, ki Jih zani-problematika begunstva, še bolj pa bivalne razmere. bra. Večina je dopotovala ilegalno, brez dokumentov ali pa ti niso bili v redu; tujci niso imeli vizumov ... Večinoma gre za ekonomske begunce in Slovenija naj povedal, da je za večino ubežnikov Slovenija le bližnjica za zahodnoevropske države, za nekatere (na primer »Kosovarje«) pa tudi ciljna država. Presenetil treh in pol letih 8-256 tujcev . o življenju in delu v prosenja-'ir^ti izpostavi nekoliko poz-zdaj pa še nekaj o tem, kar nadaljevanju izjavil Miro Dovžan: *‘*6seni 1991. leta je bil v okvi-•*. Kjj . ’’ . ■ ^liristrstva za notranje zadeve • ■1 » T U X,U 1 I vvI M-1JJ V <4V r v ■“^^novljen Prehodni dom R Slo- V.i, -Je za tujce s sedežem v Lju- , -J* ILIJ[;C & v bju- Inštitucija je zaradi racio- I — 'iJotiuuL^ija jc ^aiaui laiir^iv* ■ /.-"nosii namenjena ne le tujcem, Srt v Cl__________________________ So v Sloveniji zaprosili za sta-(begunca oziroma za azil (za. ■'^'sce), ampak tudi tujcem, ki so ' Postopku za ugotavljanje iden- ■ 'n tujcem, ki čakajo na od-tsnitev i; države. Z vojno na ‘^'''aškem juncev in v BiH je število be- držav. Doslej je bilo največ ubežnik Romunov (1.969), potem beguncev iz BiH ( 1.888), iz Srbije (1.015), Turčije (573), Albanije (432), ZRJ (69) itd. Število povprečnih bivalnih dni pa se iz leta v leto povečuje, saj je na primer 1992. leta tujec bival v domu v povprečju 9, letos pa že 23 dni. Izpostava v stražnici v ProseiKjakovcih Množica tujcev, zlasti Romunov, je v Slovenijo prišla prek madžarsko-slovenske meje, torej čez Prekmurje. Ujete ilegalce so dolgo časa vozili v Ljubljano, pred dvema letoma pa so v Prosenjakovcih, v nekdanji stražnici, ustanovili izpostavo ljubljanskega iti® Miro Dovžan, direktor Prehodnega doma R Slovenije za tujce v Ljubljani, in Ernest Bedek, vodja izpostave v Prosenjakovcih, sta na novinarski konferenci obširno spregovorila o ubežnikih. Tako v Ljubljani kakor v Prosenjakovcih se zvrsti največ Romunov. "j. j h bi jim bila odskočna deska za razvito Evropo. V Izpostavi Prehodnega doma R Slovenije za tujce v Prosenjakovcih je bilo lani nastanjenih 162 tujcev, za katere se je ugotavljala identiteta, in 1.518 ljudi, za katere je tekel postopek odstranitve iz R Slovenije. j nenadoma naraslo, zato '992. leta pri Vladi R Slo-''(k ustanovljen Urad za pri-rn begunce ... Zaradi celostnem pokrivanju problematike je 1993. leta delovati pri Ministrstvu za - a I aelovati pri Ministrstvu za [“''‘anje R Slovenije Urad za J?® s posebnim sektorjem za kidr obravnavajo in re-prošnje za status begunca 'torna prošnje za azil.« 1^'trli letih in pol (do 30. junija v prehodnem domu Ifa-* Ljubljani nastanjenih tein največ Da 'ukih. ki so tam čakali (ali S Si 'c e : jf«' Čakajo) na odstranitev iz Drugo večje število t^.j. "J) predstavljajo tujci, ki so (nastanitelj policija Brnik), potem ’ “ katere je bilo treba ‘ tiii- identiteto, mladoletnih i Phjl '50. prosilcev za statusa begunca pa 64. j 7^“Nev je ljubljanski preho-gostil lani, saj so vsega našteli 2.479 ljudi, zlasti z Bosne in Hercegovine. - - -q;,[i^(”^‘^1ariejo v prehodnem tujce? Lani so se v njem tovi^' ^ar 65, v prvi po-letos njega leta pa iz 35 K- ■ I (1.1 Itie' ub pa so tujci, ki najpogo- i K s ■ *r.- ■- ' »S pa je s svojo izjavo, da v prehodnih domovih v Ljubljani in Prosenjakovcih niso gostili le ekonomskih in političnih beguncev, ampak tudi nekaj »avanturistov«. Gre za ljudi, ki jim njihova »fdo-zofija ne dovoljuje«, da bi si dali urediti potrebne dokumente, da bi nosili denar ... Zgodi se, da takega hočejo vrniti v domovino, a noče domov, pač pa želi v to in to državo, da bi tako spoznal več sveta. Zanimivo je še, da se nekaterim tujcem prav nič ne mudi, da bi čimprej zapustili dom za tujce, saj imajo v njem odlično stanovanje in hrano (1.700 kaloriji), ob določenih priložnostih (taki in sju uvjiuvviiLLi pi iiv4.iiv9i.xii i^^tora ui ■ drugačni prazniki, jubileji, godo- ' Smrt pri trosilniku gnoja 59-letni Franc L. iz Lahoncev pri Ivanjkovcih se je smrtno ponesrečil s traktorjem, h kateremu je imel pripeto prikolico - trosilnik gnoja. Po končanem delu je namreč stopil do zadnjega dela prikolice, na kateri pa trosilni trak na vrtečem se valju ni bil izključen. Zgodila se je huda nesreča, saj je valj zagrabil oblačila in nesrečnega traktorista je do pasu ovilo okrog traku. Poškodbe so bile tako hude, da je zaradi njih na kraju nesreče umrl. Pešec umrl za posledicami nesreče 21. novembra seje zgodila na regionalni cesti v Rankovcih pri Murski Soboti huda prometna nesreča, kajti voznik osebnega avta Drago K. iz Rankovec je zaradi domnevne vožnje preblizu desnega roba vozišča in prav tako domnevne alkoholiziranosti zapeljal v skupino pešcev, ki se je pripeljala z avtobusom. Štefan B., Regina C. in Marija L. so se zaradi naleta vozila hudo poškodovali, dve drugi peški pa sta sta dobili sledove poškod. Na žalost pa ni ostalo pri tem, kajti 49-letni Štefan Bodanec iz Rankovec je v ponedeljek, 4. decembra, za posledicami umrl v soboški bolnišnici. Kuhinjski nož v sodelavca v ponedeljek, 4. decembra, sta T. S. iz Kupetinec in G. V, z Murskega Vrha pomagala znancu z Murščaka graditi hišo. Okrog 18. ure sta se iz neznanega vzroka hudo sprla. Nista ostala zgolj pri hudih besedah, ampak je - kot so nam sporočili s policije - T, S, s kuhinjskim nožem zabodel svojega sodelavca G. V. Poškodbe so hude in prepeljali so ga v bolnico. Trčil je v vaško kapelo v Skakovcih se je zgodila nenavadna nesreča. Kristjan K. iz Rakovec seje 1. decembra okrog 18. ure peljal z osebnim avtom skozi omenjeni kraj in v ostrem ovinku je vozilo zaneslo na levo stran po spolski cesti, daje trčilo v vaško kapelo. Voznik seje lažje poškodoval, hude poškodbe pa je žal dobil njegov 2-Ietni sopotnik. Zapeljal v obcestni jarek Voznik osebnega avta Zoltan B, iz Adrijanec seje prejšnji čet nek okrog 22, ure peljal iz Stanjevec proti Gornjim Petrovcem. Hitrosti vožnje menda ni prilagodil voznim razmeram (spolska cesta), zato je vozilo zaneslo v obcestni jarek. Gmotna škoda znaša okrog 250.000 tolarjev, voznik pa se je hudo poškodoval in so ga prepeljali v bolnišnico. Ukradel televizijski sprejemnik Med 25.novembrom in 2. decembrom je neznanec vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Sovjaku, katere lastnik je Franc V., in ukradel barvni televizijski sprejemnik, radio, več oblačil, razno orodje in zbirko srebrnikov. Vrednost'plena: 540.000 tolarjev! Policisti in kriminalisti za storilcem poizvedujejo. Trčil je v peško Ivano Ivo K. seje 3. decembra peljal z osebnim avtom po lokalni cesti v Kristancih pri Ljutomeru. Pri domačiji številka 3 je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča in domnevne vinjenosti trčil v peško Iva- vi, rojstni dnevi...) pa še posebno pozornost uprave domov. Posebne pozornosti pa so deležni otroci (otroška hrana, sladkarije ...). In kako v naši državi gledamo na tujce v prehodnih domovih? Še kar strpni smo do njih! Morda je tako zato, ker v njiju ne vidimo nevarnosti za svoje delovno mesto ali smo nasploh prijazni do siromakov? Drugače je na Zahodu, na primer v Nemčji, kjer so tujci trn v peti zlasti nacionalistom, Nadvse lepa pa je tudi gesta ljudi iz Prosenjakovec in okolice, ki tujce iz pomurske izpostave lepo sprejemajo, ko ti začasno zapuste dom. Še več: pred lanskim božičem so mnogi obiskali nekdanjo stražnico v Prosenjakovcih in prinesli priboljšek. Bodi tudi letos tako. Hvaležni bodo tudi otroci beguncev. Š. SOBOČAN Fotografija: Š. S. no C. ter jo zbil po vozišču. Zaradi hudih poškodb so jo prepeljali v soboško bolnišnico. Kradejo že vilice in žlice Med 26. novembrom in 4. decembrom je neznaec vlomil v leseno uto, katere lastnik je Ž. D. iz Murske Sobote, in iz nje odnesel jedilni pribor, vreden okrog 50,000 tolarjev. Naprave pregnale vlomilca v noči s 3. na 4, december je nekdo poskušal vlomiti v trgovino Vesna na Cvenu. Noter je skuša! priti skozi streho, saj je odstranil dve salonitni plošči; tedaj pa je moral popihati. Sprožile so se namreč alarmne varnostne naprave. Pa naj še kdo reče, da mehanično oziroma ■ elektronsko varovanje ni uspešno. Župnika so okradli v ponedeljek. 4. decembra, med 17.30 in 18.35 je nekdo na še neugotovljen način prišel v prostore župnijskega urada v Martjancih in ukradel različni denar v vrednosti 220.000 tolarjev. Denar je bil župnijski in župnikov. Za storilcem poizvedujejo. Pridržani in zavrnjeni v preteklem tednu in v prvih dneh tega tedna so pomurski policisti posredovali na več mestih zaradi kršitev javnega redu in miru. Večinoma so se razgrajači po njihovem prihodu umirili, nekaj pa jih je bilo treba odpeljati in pridržati do iztreznitve, na primer Jožefa iz Gornjih Petrovec, ki je bil tako »rakurjen«. da Je razbijal inventar v domači hiši in grozil, da bo z domačimi fizično obračunal. Na pomurskih mejnih prehodih so v obdobju našega poročanja zavrnili na desetine tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Sneg in ples avtomobilov v noči s ponedeljka na torek je Pomurje (ne)pričakovano prekrila snežna oddeja in presenetila marsikaterega voznika, ki je pozabil, kako je treba sukati volan v spremenjenih voznih razmerah. Pa posledice? V torek dopoldne je na različnih točkah Prekmurja in Prlekije zdrsnilo s ceste (ali pa se med »plesanjem« celo zaletelo) 10 avtomobilov. Škoda je kar precejšnja: sreča v nesreči pa je, da se nihče ni huje poškodoval. Prav gotovo pa bi se zgodilo manj nesreč, če bi imeli vozniki zimske gume in če bi cestarji, ki se sicer večkrat hvalijo, kako so pripravljeni na zimsko službo, nasuli pesek. Sicer pa je to že »stara pesem« Š. S. Tačas je v prehodnem domu v Ljubljani 100 beguncev, v njegovi izpostavi v Prosenjakovcih pa 30. Na fotografiji je nekdanja stražnica, v kateri imajo ubežniki skoraj hotelsko oskrbo. Prostor seveda ni ograjen. Zunaj ni nikogar, ker je na toplem prijetneje. doma. Njen vodja je Ernest Bedek, ki je na tiskovni konferenci povedal, da se je v tej izpostavi v 1994, letu »izmenjalo« 1.680 tujcev, od tega kar 258 v lanskem juliju. Kaj pa podatki za 11 letošnjih mesecev (za december jih seveda še ni)? Našteli so 1.044 tujcev. Števila za posamezne mesece so bolj ali manj enaka, nekaj čez 100. največ (176) pa septem- Tako kot v matičnem Domu v Ljubljani, je bilo lani tudi v izpostavi nastanjenil) največ Romunov (763), nato državljanov BiH, ZRJ, Makedonije, Rusije, Ukrajine, Iraka, Turčije, Liberije, Nigerije, Albanije, Litve, Moldavije, Pakistana, Kenije, Maroka in -verjeli ali ne - tudi Japonske, Direktor Prehodnega doma R Slovenije za tujce Miro Dovžan je ^Igovaški mejni prehod Hato bo zgrajen do leta 2005 ‘•oba na dolgovašketn prehodu se je v zadnjih mes«ih in je krajša kot štiri ure. nekoliko daljša je v nočeh s četrtim Jsiek in s soboto. Ugotovili so, da se je v teh nekaj mesecih (niiG prehodu bistveno izboljšalo in da se je naredilo vec ^oeli so graditi tudi plato, ki naj bi bil končan do leta 2iMlfl. da?* izboljšanja razmer so od zapore odstopili, dogovonli pa so se, če bS ^‘‘npaj kontrolirali izvajanje zahtev iz protokla m zapisnika. In usi slo vse po pravilih, bodo zaporo znova napovedali. »atn belina, vladni koordi-h ■ Predstavniki šoferjev in zahteve izpolnili v vseh. Zavedajo pa prehod Dolga vas še I Pip .1__ direktor republiškega carinskega dologovaški mejni pre- Pbjasnil, da so v sodelo- izpolnjuje vseh pogojev ^'isrodni mejni prehod. 'Udi zprevoznikov je srednje dodatnega ^čei' prostora, ki so ga že big h krediti. Sredstva iz progra-SiS"'................................... so ze dobili, na obeh ■^10 ^eje pa so že izdelali rekonstrukcijo prehoda. Še vedno ostaja problem lastništva zemljišč zaradi postopka razlastitve. Promet čez dolgovaški prehod seje od lanskega leta povečal za 60 odstotkov, tako je bilo oktobra lani 13 361 vstopov in izstopov skupaj, letos v istem času meseca pa 22 155. Kljub povečanju prm meta pa se je zmanjšala čakalna doba, kar ne gre v škodo mejne kontrole, ampak je to potrebno pripisati izvajanju protokola, po- dpisanega med madžarsko in slo- vensko vlado. O čakalni dobi pa je spregovoril tudi Franc Košir, urada, in povedal, da Madžari pravijo, da imajo krajši čakalni čas, Ker ne morejo skupaj uskladiti dolžine čakalnega časa, so se odločili, da bo komisija ugotavljala čas tako pri vstopu kot izstopu. Spregovorili so tudi o zadnji spontani zapori 16. in 17, novembra. Zapora je bila izvedena pro ti vsem pravilom predvsem zaradi nepoznavanja protokola med Slovenijo in Madžarsko, vendar upajo, da takšnih ne bo več. Hilda Žežko, sekretarka pri Ministrstvu za promet in zveze. Je dodala, da sindikati ne morejo prevze-- mati odgovornosti za takšne neorganizirane zapore. Ce ne bo ugodeno našim zahtevam, bomo zahteve reševali za mizo, če se problemov tudi tako ne bo dalo rešiti, pa bomo nastopili organizirano. Radioklub Radenska Povezava s svetom Predstavnik radiokluba Radenska Žare Rues pravi, da se nikoli niso zapirali vase, prej nasprotno: vedno so poskušali privabiti medse čim več ljubiteljev tehifike. Dokaz, daje res tako, sta dve najnovejši akciji, V petek, 8, decembra, bo v avli osnovne šole v Radencih predstavitev Interneta in druge radioamaterske tehnike. Predstavitev Interneta za uporabo v šolah prek omrežja ARNES bo ob 12, uri. Dve uri pozneje (ob 14. uri) pa bodo predstavili povezave strežnikov v IBM-mrezo in delovanje Interneta, Pozneje (ob 15,30) bo predstavitev storitev na mreži K2 podjetja ABM iz Ljubljane. To pa še ni vse! Vse, ki želijo postati radioamaterji, namreč vabijo na tečaj za radioamaterje, ki se bo začel v soboto, 8. decembra, ob 10. uri na Osnovni Poroke Upravna enota Lendava, matično območje Turnišče: 25, novembra sta na matičnem uradu v Turnišču sklenila zakonsko zvezo Drago Vinčec, konfekcionar, iz Renkovec 65, in Majda Cipot, sobarica, iz Moravskih Toplic, Dolga ulica 59, Na matičnem uradu v Ljutomeru so se poročili: Bojan Tinta iz Ljubljane in Ana Sovič iz Nunske Grabe; Srečko Prša in Lidija Zemljič, oba iz Drakovec; Alojz Stanjko iz Vidanovcc in Marija Šek iz Ljutomera. Aleksandra Nana Rituper šoli Radenci. Š. S. Čestitamo! 20 vestnik, 7. decembra 19^ iiport I Namizni tenis - prva liga moški Rokomet - druga liga ženske Olimpija Maribor Krka Melamin Vesna Preserje Radlje 9 9 0 9 8 1 9 6, 3 9 6 3 9 5 4 9 4 5 9 3 6 MTSOBOTA 9 3 6 Slovan Ilirija 9 1 8 9 0 9 51 :12 18 44:19 16 34 :29 12 36 : 27 12 38 : 25 10 31 :32 8 25:38 6 33:25 6 11:52 2 7 : 56 O Žalec Velenje Branih BAKOVCI Lisca Ptuj Brežice CRENŠ. N. mesto 3. 7 0 1226 : 160 14 8 6 0 2208: 174 12 a 5 1 2173: 144 11 3 4 1 3211 :199 9 8 4 0 4196:173 8 8 4 O 4178:18! 8 8 3 0 5152:195 6 S 1 0 7146:195 2 8 1 0 7163 : 232 2 Druga državna nogometna liga Nafta jesenski podprvak Rokomet - tretja liga moški Prevent B P/ramidia RADGOKA Vuzenica Drava 8 8 5 2 1 216': 191 12 8521 198:166 12 8 4 2 2 228: 198 10 81 1 6 183:217 3 8 1 1 6 156:214 3 Pomurski dobitniki Bloukovih priznanj Bloudkove nagrade 1968 - Miro Steržaj iz Ljutomera 1973 - Jože Vild iz Murske Sobote . 1977 - Konjeniški klub Ljutomer 1992 - Marika Kardinar iz Dobrovnika Bloudkove plakete 1965 - Evgen Titan iz Murske Sobote 1966 - Ljerka Zemljič iz Ljutomera 1967 - Ferdo Pihler iz Murske Sobote 1968 - Tonček Žnidarič iz Račenec ŠŠD Enotnost iz Murske Sobote 1972 - Franc Flegar iz Murske Sobote Krajevna skupnost Murska Sobota 1974 - Irena Pevec iz Gornje Radgone Henrik Hakl iz Murske Sobote 1975 - Ciril Tručl iz Murske Sobote 1976 - Peter Juteršnik iz Murske Sobote 1977 - Kolesarski klub Pomurje iz Belt-inec Tone Pevec iz Gornje Radgone 1978 - Anton Praček iz Murske Sobote Vili Sekereš iz Lendave 1979 - Krajevna skupnost Lipovci 1980 - Ludvik Lebar iz Lendave Krajevna skupnost Bakovci 1981 - Mirko Unger iz Murske Sobote Viktor Pelc iz Gornje Radgone = 1982 - Ciril Klanjšček iz Murske Sobote Ivan Peršak iz Ljutomera 1983 - Tonček Kos iz Murske Sobote 1986 - Marika Kardinar iz Dobrovnika Dušan Jenko iz Rakičana 1988 - dr, Jože Šumak iz Ljutomera 1990 - Rudi Kocmut iz Gornje Radgone 1991 -Vlado Škof iz Gornje Radgone 1992 - Hary Steržaj iz Ljutomera Iztok Horvat iz Kroga Feri Maučec iz Beltinec 1995 - Brane Klun iz Gornje Radgone Tretja državna nogometna liga ------- Bakovci med kandidati za prvaka Končan je bil jesenski del prvenstva v tretji državni nogometni ligi, ki ga prvič vodi Območna nogometna zveza Mursfea Sobota, V tekmovanju, ki je bilo zelo razburljivo, sodelujejo štiri pomurska moštva ali ena četrtina. To so: Turnišče in Beltrans, prejšnja drugoligaša, Bakovci, ki so že prejšnje leto tekmovali v tej konkurenci, in Odranci, ki so novinec. Najuspešnejši so bili nogometaši Bakovec, ki so z 31 točkami zasedli drugo mesto in V jesenskem delu prvenstva v drugi državni nogometni ligi je lendavska Nafta, ki je v tej konkurenci edina predstavljala Pomurje, zasedla drugo mesto z 32 točkami in ji je za las ušlo prvo mesto, saj le za točko zaostaja za jesenskim prvakom Železničarjem iz Ljubljane. Z drugim mestom so pri Nafti zelo zadovoljni, saj so tako uresničili napovedi pred prvenstvom, da se bodo borili za vrh lestvice. Kaže, da so se predsednik Miiorad Sakač, tehnični direktor Janoš Banotai in trener Stanislav Vugrinec vestno in načrtno lotili dela, zato rezultati niso izostali. Ves čas prvenstva je igrala Nafta zelo stabilno, saj na domačem igrišču ni izgubila niti enkrat, le z Mengšem je igrala nedoločeno, kar bi edino lahko šteli za spodrsljaj. Nafta je bila na domačem igrišču najuspešnejše moštvo, V gosteh je bil boljši le ljubljanski Železničar, ki nobenkrat ni izgubil. Nafta je tudi moštvo z eno naj- boljših obramb v drugi državni nogometni ligi, saj je drugo mo- štvo, kije prejelo najmanj golov (8), takoj za ljubljanskim Železničarjem (7). Na gostovanjih so Lendavčani trikrat izgubili s Šentjurjem. ljubljanskim Železničarjem in Črnučami, neodločeno pa so igrali z Rudarjem v Trbovljah, Nogometaši Nafte so v osmem kolu celo prevzeli vodstvo na lestvici druge državne lige, vendar so ga po treh kolih prepustili ljubljanskemu Železničarju, Drugič je Nafta prišla v vodstvo v trinajstem kolu. Najvišjo zmago je Nafta dosegla z Napredkom v Domžalah (4 : 1), s 3 : O pa je premagala mariborskega Železničarja, Šmartno in Radeče. Najboljši strelec pri Nafti v jesenskem delu prvenstva je Domin- ko, ki je dosegel 8 golov in je med strelci druge državne nogometne lige na drugem mestu za Dobrnetom iz Šentjurja, kije dal 10 golov. Sledijo: Prekazi 5 (sedmo mesto), Hranilovič 4, Ke-lenc 3, Tadič 2, Zver 2 ter Baša, Hozjan in Tompa po enega. V nadaljevanju prvenstva v drugi državni nogometni ligi ima tako Nafta lepo iztočnico in je eden najresnejših kandidatov za na- slov prvaka in uvrstitev v prvo državno ligo. Igra tudi tekmo več na domačem igrišču, pol®8 tega pa bodo prišla vsa tri moštva Železničar Ljubljana, Črnuče in Šentjur, s katerimi J® Nafta izgubila v jesenskem delu prvenstva, v Lendavo. Pri Nam tudi predvidevajo, da se bodo la drugi de! prvenstva okrepili s sti' rimi novimi nogometaši. Feri Mm«- II. SNL 1 2 3 4 5 6 7 8 g 10 11 12 13 14 15 ie I 2 3 4 5 0 7 8 9 10 II 12 13 14 15 IG Železničar |LJ) NAFTA Črnuče Šenliur Ručar [II Piran Koper Železničar IMB1 Napreifek Naklo Dreta Šmartno Mengeš Vevče Zagorje Radeče 0:1 0:1 0:0 1:1 0:0 0:1 1:3 0:4 1:1 2:2 0:1 1:4 0:0 1:3 0:7 1:0 1:0 2:0 0:0 0:2 0:1 0:3 1:4 1:2 1:2 0:3 1:1 0:1 0:5 0:3 1:0 0:1 2:4 0:0 4:0 4:1 0:1 0:2 1:3 0:1 1:4 2:1 2:2 1:7 1:5 0:0 0:2 4:2 0:3 0:1 0:1 2:0 0:0 1:0 1:0 3:2 1:3 0:2 0:5 2:4 1:1 0:0 1:0 3:1 4:0 1.1 2:2 1:0 4:1 0:0 3:l 7:0 0:0 2:0 1:0 3:0 4:1 2:1 2:1 3:0 1:1 1:0 5:0 3:0 0:0 3:0 0:0 1:0. 1:4 1:2 1:0 0:2 0:0 1:2 0:1 0:2 0:3 0:4 1:0 0:0 0:2 1:2 0:1 1:3 0:4 2:2 1:0 3:1 2:0 1:2 1:4 1:0 0:1 2:0 2:1 1:0 1:1 1:1 1:2 0:0 1:2 1:3 0:1 1:0 0:2 4:1 2:1 1:2 1:1 0:2 3:2 2:3 1:2 1:1 1:1 0:2 2:0 3:1 1:0 4:1 1:2 2:2 7:1 5:1 0:0 2:1 1:0 0:1 1.1 0:0 2:3 0:0 1:1 1:3 0:3 0:3 0:1 0:1 3:1 '1:1 2:0 0:0 2:2 2:0 1:0 0:3 0:3 1:4 nekdanjega drugoligaša. Treba pa je povedati, da je kJub zapustilo nekaj dobrih igralcev in daje ime! trener Jože Pal težave s sestavo moštva. Nogometaši Odra-nec so po jesenskem delu prvenstva s 15 točkami na osmem mestu. Tudi Odranci so dobro štartali, saj so na domačem igrišču zmagali v prvih štirih tekmah. Potem sta sledila dva poraza z Dravinjo in Bakovci, Zanimivo je, da Odranci na gostovanjih niso osvojili niti točke. Trener za jesenskim prvakom Pohorjem Jože Rous pa je imel za tako zah- zaostajajo le eno točko. Bakovci so na domačem igrišču premagali vse nasprotnike, neodločeno so igrali s Pohorjem v Rušah ter izgubili z Uniorjem v Zrečah in Kovinarjem v Mariboru. Prema- tevno tekmovanje premalo dobrih igralcev. Najslabši konec so po jesenskem delu prvenstva potegnili nogometaši Beltransa iz Veržeja, ki so s 7 točkami na zadnjem mestu. Tako kot za Tur- gaii so tudi vsa tri pomurska nišče in Odrance velja tudi za Beltrans, da je v novi sezoni solidno štartal, saj si je v petih kolih zagotovil šest točk in je bil v sredini lestvice. Nogometaši Beltransa pa so v preostalih osmih kolih osvojili eno samo točko. Sodeč po prikazanih igrah bi si nogometaši iz Veržeja gotovo zaslužili boljšo uvrstitev, saj so nekaj srečanj kljub boljši Igri izgubili povsem po nepotrebnem. Imeli pa so tudi nekatere težave tako s trenerji kot igralci. Vsekakor pa imajo Veržejčani v nadaljevanju prvenstva možnosti, da si zagotovijo obstanek med tretjeligaši. Najboljša strelca v jesenskem delu prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod sta bila Aleš Majcenovič (Pohorje) in Tomaž Smonkar (Dravograd), ki sta dosegla po 11 golov. Sledijo: Štefan Lipič (Odranci) 10, Albin Lacko vi č (Turnišče) 8, Fa- 0:1 2:0 4:0 1:1 2:3 3:2 2:2 1:2 0:0 0:1 1:2 1:0 2:3 3:1 2:0 5:0 4:2 0:0 2:2 2:1 3:2 0:0 0:2 2:1 1:2 3:1 0:4 1:3 2:1 1:0 2:0 3:0 0:1 1:3 0:2 2:1 0:0 2:1 1:1 0:1 0:0 2:1 2:0 1:1 2:2 2:1 1:1 3:1 3:0 1:0 1:3 0:2 1:0 3:1 1:1 3:0 3:0 2:1 4:0 1:1 0:1 3:2 0:0 Nogometaši Nafte iz ve; drugouvrščeno 1:0 2:0 3:3 4:1 čil 3:1 2:2 2:3 0:0 jesenskem delu prvenstva v državni ligi. Stojijo od . kač (predsednik), Banotaj ni direktor), Preradovi® (r , trenerja), Novak, Ber^*' . ■ Ulen, Dominko, Koveš, Vugrinec (trener), Gaševt®'^, rovasnik, Magdič; čepijo: Kf Hranilovič, Hozjan, p kazi, Slavic, Tompa, in Lukič (fizioterapevt) S»' ri. Bes* moštva,V nadaljevanju prvenstva imajo Bakovci lepe možnosti za prvo mesto, zlasti še, ker igrajo doma tekmo več. v goste pa jim prihaja tudi vodeče Pohorje, Trener Milan Koblencer ima na voljo nekaj zelo nadarjenih mladih nogometašev, ki so prišli iz Murine Šole. Pomembno vlogo v moštvu pa igra veteran Bojan Jančar. Drugo najbolje uvrščeno pomursko moštvo je Turnišče, ki je s 16 točkami na sedmem mestu. Nogometaši Turnišča so zelo dobro štartali, saj so prvič izgubili šele v petem kolu, in to v pomurskem derbiju z Beltransom v Veržeju. Sedmo mesto Turnišča je manj, kot je bilo pričakovati od, II ruk Hujdurovič (Pohorje) in Marko Križanič (Dravinja) po 6, Bojan Jančar. Fabijan Cipot (oba Bakovci),'David Ropoša in Zoran Osterc (oba Beltrans), Oliver Hafner (Pohorje) in Mario Kovačič (Aluminij) po S golov. Med najbolj discipliniranimi moštvi v jesenskem delu prvenstva so bili Bakovci s 66 kazenskimi točkami pred Palomo, 72, Turniščem, 73, Dravinjo in Dravogradom, po 77, Pohorjem, 79, Odranci, 82, Beltransom, 85, Kovinarjem, 89, Kungoto, 90, Uniorjem, 95, Bistrico, 96, Aluminijem, 97, in Steklarjem, 104 kazenske točke. V drugi slovenski mladinski nogometni ligi vzhod je naslov jesenskega prvaka osvojilo moštvo mariborskega Železničarja z 28 točkami pred Šmartnim, 22 točk. Mladinci Bistrice iz Dolnje Bistrice so z 12 točkami na šestem mestu. Beltrans iz Veržeja pa je z 12 točkami na sedmem mestu. Od preostalih moštev precej zaostajata Dravinja in Kozjak. Najboljši strelec v drugi slo- Nogometaši Odranec, člani tretje državne lige. Stojijo od leve: Dominko (predsednik). Ro- 1 2 3 4 S 6 7 8 g ID 11 12 13 14 III. SHL Pihirje BAKOVCI Drevinie Dravi grad Kivi nar čnior TURNIŠČE ODRANCI Aluminij Kungate Steklar Paloma Diilrite DEITRANS 1 2 3 4 T 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1* 1:1 2:3 1:0 2:0 3:1 4:0 4:2 2:0 3:1 4:0 0:0 5:2 5:1 1:1 3:2 0:2 0:1 1:2 0:2 2:0 1:3 0:4 2:4 0:2 1:3 0:4 0:0 2:5 1:5 1:0 0:1 1:2 0:1 0:1 1:3 0:3 1:3 2:0 2:1 0:0 0:0 1:2 1:0 1:0 2:1 0:0 2:5 0:2 1:3 2:2 0:0 1:2 1:6 0:3 0:2 0:4 2:4 0:3 0:3 1:3 2:3 0:2 2:1 0:1 0:1 1:1 0:2 0:4 0:0 1:0 2:2 1:1 1:2 0:1 venski mladinski ligi v jesenskem delu prvenstva je bil Robert Sun-čič (Beltrans), ki je dosegel IS golov. Sledijo: Boštjan Žel (SG) 9, Mitja Mulec (Beltrans), Jani us (trener), Zver, Horvat, Slavi • Jančec (Aluminij) in Boštjan Kavaš, Marič, Hozjan, Vegič, Lipič, Majcen. C. Kavaš (fizioterapevt), Gostan (teh. vodja); čepijo: Cener, Kerčmar, Kreslin, Ozvatič, Balantič, Prša, Sebastjan Kavaš in Rozmarič, Fotografija: Feri Maučec Hernavs (Steklar) po 6 ter Dejan Kustec in Boštjan Graj (oba Bi- strica). Vladimir Gregorič (Šmartno). Janez Lavrinc (Železničar), Dejan Tasevski (Kovinar), Igor Šmid (Steklar) in Boštjan Repas (SG) po b .golov, 0:1 1:0 2:1 1:0 1:0 3:1 3:0 3:1 20 0:1 1:2 1:0 3:0 1:2 0:0 .0:1 3:0 0:0 0:2 1:1 0:0 2:0 2:2 0:0 2.1 6:1 3:0 4:11 5:2 3:1 4:2 3:0 3:0 3:1 3:2 2:1 1-1 2:0 4:0 0:0 0:1 2:2 1:1 u 0:3 2:1 0:0 1:0 0:3 0:0 2.0 i:l 2:4 2:2 0:2 1,1 2:0 1:4 2:1 4:2 2:2 2:0 1:1 0:2 4:1 1J 0:3 2:0 2.1 3:1 3:1 2:1 3:0 0:2 1:1 1:1 0:0 2:2 1:2 0:0 2:2 1:3 1:0 1:2 0:0 1:3 0:3 0:3 5:1 1:2 1:2 1:2 0:1 0:1 3:0 fl 2:1 0:0 2:1 3:1 3:0 1:5 1:2 2.3 2:1 1:3 3:3 . 1 Najbolj disciplinirano drugi slovenski mladins^ Kj]j jesenskem delu prvenstviU moštvo Kozjaka z 32 točkami pred Beltransom ^,(1 41, Kovinarjem (Štor®) 4J. larjem, po 43, Aluminij®'^) jp Bistrico (Dolnja Šmartnim, po 48, Sl. "I "^1 56, Železničarjem, čem, 75, in Dravinjo. '' skih točk. Fefi ” 44* ! jgstnik, 7. decembra 1 995 21 i 1 i I [ I 1 »port anketa za izbor športnikov Pomurja Malika Kardinar in Borut Horvat športnika Pomurja Mura najboljši športni kolektiv Pomurja Športno uredništvo Vestnika je letos organiziralo že 32, anketo med "»vinarji za izbor športnika, športnice in športnega kolektiva Pomurja v tla 1995. V anketi je sodelovalo 12 novinarjev, ki se ukvarjajo s šport-pisanjem v Pomurju: Oste Bakal, Franc Bobovec, Boris Cipot, tep, Geza Grabar, Gorazd Gider, Tonček Gider, Feri Horvat, Maučec, Drago Posavec, Bojan Peček in Niko Šoštarič. Pomurja v letu 1995 je bila izbrana atletinja Sonja Roman s Hodoša, članica A^^Pomurje iz Murske Sobote, Sonja Romanje drž- Druga državna rokometna liga Na derbiju zmagal Polet 2a najboljšega športnika Po-'“da v letu 1995 so Izbrali ka-jjiisia Boruta Horvata, člana BD iz Kroga, dobitnika srebr-niedalje na svetovnem mladin-®'eni prvenstvu na Češkem v spustu s kajakom enosedom, dobitnika bronaste medalje na sve-članskem prvenstvu v "tošlveni vožnji 3 x C-l v spustu ''Angliji, državnega mladinskega P^aka v maratonu ter drugouvr-na državnem mladin-in tretjeuvrščenega na dr-">nem članskem prvenstvu v PtJstu, Za drugega najboljšega , tiniurskega športnika je bil iz- Marko Slavič mlajši iz Kiju-j^ovec, član Konjeniškega kluba JJJtomer. Marko Slavič je z Dori '‘eellom zmagal na državnem športnice Pomurja 1995 Marika Kardinar (kegljanje) 11(1 4 Barbara Berden I (atleiika) 88 Sonja Roman (atletika) 't Marija Števanec (atletika) 18 J klaiarina Marič (šah) 14 ** Manuela Rudolf (strelstvo) 12 Tkanja Štumberger (šah) 12 * Mateja Dražnik (atletika) K) kresna Zadravec (karate) 6 kea Števanec (Šah) 6 k Jožica Vrbančič (strelstvo) 4 Betra Šlebinger (odvojka) 4 ‘4. Maja Zobar (jahanje) 4 Saša Vrbnjak (odbojka) J ^tena Drožtna (košarka) 2 % triletnikov, z Albatro- j® zmagal na 5, sloven-ij/'kasaškem derbiju. Je lek-[1- tiajveč zmagami, ki je rekordov, Na IiChtj IUU.I TcC rcKOrGOv, iNd 'Riu voznikov 'bi 7 I** Danskem je bil če- tijv. p tretjega najboljšega šport-V^^^j^btrnurja je bil izbran keglja-Hurj; Steržaj iz Ljutomera, Ja. ^''^'^‘'^^rskega Konstruktor-Črfj Slerzaj je letos prvič Kirb'”?' ^tanski prvak, skupaj s '"»m pa je tudi državni pr- f --------- od tu in tam d -Ssk, Na mednarodnem mla- tekmovanju v judu, ki je ^PoJlja v Italiji, je sodelo- ™ J® sodelo- Danijel Vehah in I do 60 kg zasedel peto '"liv''i nastop se lahko Agroservisu otrok in mladine v Mu. Med tekmovalci iz 52 'u sodelobvali tudi štirje so-'^“‘■ateisti: Matjaž Kamničan ^''Ha Tanja Bagar in bijf . ^Tahler. Najuspešnejša je Krahler, ki je v absolutni fibji med mlajšimi mladinka- V Miškolcu na Mad- ” Js bilo tekmovanje za 4. K vak v dvojicah. Na svetovnem ekipnem tekmovanju v Celju je bil najuspešnejši tekmovalec. Po- Sortni/ii Eo/narjo 1995 l. Borut Horvat (kajakaštvo) 1)8 2. Marko Slavič (kasašlvo) 82 3. Hary Steržaj (kegljanje) 12 4. Fujs Dejan (odbojka) 16 5. Slavko Zec (rokoborba) 14 6. Daniel Bretic (nogomet) 12 7 Geza Grabar (atletika) H) 8. Robi Markoja (strelstvo) 8 Milan Osterc (nogomet) 8 Stefan Škaper (nogomet) S Goran Hašaj (judo) 8 12 Tadej Korošak (motokros) 2 Franc Zidanja (trap) 2 Peter Lukašev (rokoborba) 2 stavil je več rekordov. Je eden najzaslužnejših za drugo mesto Konstruktorja na državnem in tretje mesto na svetovnem prvenstvu ter za uspehe državne članske reprezetance. Za najboljšo športnico Pomurja v letu 1995 je bila izbrana ke-gljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica Miroteksa iz Celja. Marika Kardinar. kije letos v Lendavi proslavila 20-letni-co aktivnega tekmovanja, je na tekmovanju za svetovni pokal posameznic na Češkem zasedla drugo mesto in postala svetovna podprvakinja. Je državna članska prvakinja in državna prvakinja v dvojicah. Je rekorderka na več kegljiščih in ena najzaslužnejših, da je ekipa Miroteksa osvojila naziv državnega in svetovnega prvaka ter za uspešne nastope državne reprezentance. Za drugo najboljšo športnico Pomurja je bila izbrana atletinja Barbara Berden iz Lipovec, sedaj članica ŽAK-a Ljubljana. Barba- ra Berden je na tretji olimpiadi mladih v Angliji v skoku v višino s 183 cm zasedla tretje mesto. Na državnem prvenstvu v Celju je prvič postala državna članska prvakinja v skoku v višino in je rekorderka med mlajšimi mladinkami in mladinkami. Je najboljša slovenska atletinja med mlajšimi mladinkami. Za tretjo najboljšo športnico mi zasedla deveto mesto. (R. Horvat) Nogomet - V Monoštru na Madžarskem je bilo mednarono tekmovanje v nogometu za dečke do 12 let za Szechenyijev poka!. Med osmimi moštvi so sodelovali tudi mladi nogometaši Lendave in^a-kovec. Lendavčani so zasedli tretje, Bakovčani pa peto mesto. V boju za tretje mesto je Lendava premagala Košut z 2 : 0, Bakovci pa so za peto mesto premagali Ara-nyJanosz2: l.(F. Horvat) Mali nogomet - Zenska nogometna ekipa Pande iz Gornjih Petrovče bo odigrala v soboto, 23. decembra, v Lendavi prijateljsko tekmo v malem nogometu z madžarskim moštvom Veszprem. Te- -i n"- ■ -S 1 .1 s ll ■ v v" Marika Kardinar - športnica Pomurja 1995 avna mladinska prvakinja v teku na 600 in 1000 metrov z novima državnima rekordoma. Je državna mladinska prvakinja v krosu, zmagala pa je tudi med mladinkami na vseh štirih mednarodnih krosih za pokal Adidasa. Je državna rekorderka v teku na 1500 m za mlajše mladinke. Sicer pa je druga najboljša slovenska atletinja pri mlajših mladinkah. Za najboljši športni kolektiv Pomurja v letu 1995 je bil izbran nogometni klub Mura iz Murske Sobote, Nogometaši Mure so z športni kole ki M Pomuija 1995 zoni zasedli četrto, po jesenskem delu prvenstva pa so na odličnem drugem mestu. Poleg članskega moštva so mladinci Mure drugič zapored postali pokalni prvaki Slovenije. Za drugi najboljši športni kolektiv Pomurja je bila izbran Konjeniški klub Ljutomer. Klub, ki je že vrsto let najboljši slovenski kasaški klub, je letos dosegel izjemne uspehe, saj so njegovi člani osvojili vse možne državne naslove ter postavili več rekordov. Poleg tega je letos organiziral kar osem kasaških dirk. Za tretji najboljši športni kolektiv Pomurja je bil izbran odbojkarski klub Pomurje iz Mu- I 1 Borut Horvat - športnik Pomurja 1995 rske Sobote, ki je letos dosegel največje uspehe. Na državnem prvenstvu je zasedel drugo mesto in se uvrstil na tekmovanje za srednjeevropski pokal, kjer je J. Nogometni klub Mura Murska Sobota 100 2, Konjeniški klub Ljutomer 80 3. Odbojkarski klub Pomurie Murska Sobota 74 4. Rokoborski klub Murska Sobota 48 5. Košarkarski klub Pomurje Murska Sobota 16 6. Strelska družina Štefana Kovača Turnišče 8 7. Odbojkarski klub Zavarovalnica MB Ljutomer 6 S. Teniški klub Murska Sobota 4 Atletski klub Pomurfe Murska Sobota 4 Hokejski klub Lek Lipovci 4 Hokejski klub Triglav Predanovci 4 12. NTK Moravske Toplice Sobota 2 Brodarsko društvo Mura Krog 2 Aeroklub Murska Sobota 2 ŠD Radenska Pomgrad Murska Sobota 2 KK Murska Sobota grad Rakičan 2 Teniška sekcija Radenske Radenci 2 zmago v tekmovanju za državnega pokalnega prvaka dosegli svoj največji uspeh. Uspešno so tekmovali tudi za evropski pokal UEFE, saj so doma premagali ukrajinskega pokalnega prvaka Žalgirisa, a žal izpadli iz nadaljnjega tekmovanja zaradi slabšega rezultata v Ukrajini. Na državnem prvenstvu so v prejšnji se- premagal ukrajinskega predstavnika Doroznika, a žal zaradi slabšega rezultata v Ukrajini izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Soboški odbojkarji tudi uspešno tekmujejo v interligi. FERI MAUČEC V devetem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Polet v Murski Soboti v lokalnem derbiju premagal Krog s 25 : 23 (1 1 : 10). Krog; Hanc, D. Kolmanko 3, A. Kolmanko 2, L. Sapač 3, A. Sapač 2, Hegeduš 4, Meolic 2, Kovačič 5, Babič 2, Titan, Kosednar, Roškar Polet: Kuhar, Murgelj 2, Sečko 2, Ferbežar, Lovenjak 13, Fe-fer, Slamar, Horvat 2, Barišič. Žugelj 3, Kreft 3, Nemeš. Rokometaši Pomurke iz Bakovec*pa so premagali Veliko Nedeljo s 25 : 22 (13 ; 13). Pomurka; Božič, A. Vereš 1, R. vereš, B, Kavaš 3, Škraban 3, Bedekovič 6, J. Buzeti 1, S. Buzeti 1, B. Vereš. Okreša 7, M. Kavaš, Lovenjak 3. Rokoborba Visoka zmaga Sobočanov V sedmem kolu prvenstva v prvi državni rokoborski ligi je ekipa Murske Sobote v pomurskem derbiju v Ljutomeru z visokim rezultatom 32 : 8 premagala Mlekopromet iz Ljutomera. Rezultati posameznih borb: 48 kg: Miholič 0 : 4 b. b.. 52 kg: D. Žnidarič : Godvajs 0 : 4, 57 kg: Kočar 0 : 4 b, b,, 62 kg: Lukašev : Baranja 4 : 0, 68 kg: Mitov : Nasevski 0 : 4, 74 kg: Sagaj : Bačič 0:4,82 kg: Pihler : Zec 0 : 4, 90 kg: Vukan 0 : 4 b. b., 100 kg: Štrtak 0 : 4 b. b. in 130 kg: Žabot : Strbad 0 : 4, (NŠ) Prva državna odbojkarska liga Tokrat brez zmage V devetem kolu prvenstva v prvi moški odbojkarski A-ligi je vodeči Marles Maribor po pričakovanju premagal Ljutomer s 3 : 0 (15 ; 5, 15 ; 9, 15 : 6). Ljutomer: Berlot, Kavnik, Belec, Savič, Rajnar. Grut, Pi-rher, Zidar, Onišak in Šmauc, V devetem kolu prvenstva v prvi ženski odbojkarski B-ligi je ekipa Tabora v Murski Soboti nepričakovano premagala domačo ekipo MTC-SL-ROTO Sobota s 3 : 2 (15 : 5, 15 : 13, 11: 15, 9 : 15. 13 : 15). čeprav so Sobočanke že vodile z 2 ; 0. MTC-SL-ROTO Sobota: Forjan. Drevenšek, Zver, Šlebinger, Časar. Morec. Osojnik, Kuhar. Cipot. Vodeča ekipa Krima pa je po pričakovanju premagala Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 0 (15 : 4, 15 : 9, 15 : 4). Ljutomer: Kolar, Lukienko, Vrbnjak, Vahen, Ljubeč, Senčar, Pjrher, Novak in Šogovorič. (NŠ, FM) Namizni tenis Moravske Toplice v finalu v Murski Soboti je bil kvalifikacijskii namiznoteniški turnir mladincev za ekipno prvenstvo Slovenije, Med šestimi ekipami sta bili dve iz Pomurja. Ekipa Moravskih Toplic Sobote (Horvat, Solar, Kocuvan, Koščak in Cigut) je prepričljivo zasedla prvo mesto in se uvrstila v finale, ki bo 6. in 7. januarja 1996 v Preserju. Sobočani branijo lanski naslov državnih prvakov. Ekipa Moravskih Toplic je s 4 : 0 premagala Radgono, Ero II, Maribor in Petovio, s 4 : l pa Radlje. Najboljši igralec je bil Sobočan Horvat brez poraza. Ekipa Radgone je izgubila vsa srečanja in zasedla šesto mesto. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote je v Zalogu na turnirju premagala Melamin, druga srečanja pa izgubila in zasedla četrto mesto. Nogomet Zoran Cirkvenčič trener Mure Na tradicionalni Murini noči, ki jo pripravlja vsako leto za ljubitelje nogometa Nogometni klub Mura, so predstavili novega trenerja soboškega prvoligaša nekdanjega soboškega vratarja ter kasnejšega trenerja Zorana Cirkvenčiča, Nazadnje je bil Cirkvenčič pomočnik Petra Nadoveze pri beltinskem prvoligašu. Njegov pomočnik pa še naprej ostaja Mirko Skalič. Priprave bo soboška Mura začela že 4. januarja 1996. V Murski Soboti se tudi mudi Kamerunec Yvesa Bella Bella, ki naj bi okrepil napadalno vrsto Mure v drugem delu prvenstva. Gre za večkratnega državnega reprezentanta Kameruna, ki je nazadnje igral pri argentinskem prvoligašu moštvu Atletico Almina-re Brown. kma bo v telovadnici lendavske šole ob 14. uri. ŠD Dokonča organizira v soboto, 23. decembra, v športni dvorani lendavske šole turnir v malem nogometu. Turnir se bo začel ob 8, uri. (F, Bobovec) Košarka - V desetem kolu prvenstva v slovenski moški košarkarski C-ligi je Radgona premagala Mascom iz Lenarta s 83 : 74 (37 : 36) in desetič zapored zmagala. Tako so si Radenčani že dve koli pred koncem prvenstva zagotovili prvo mesto in lepo izhodišče za končnico tekmovanja in uvrstitev v državno B-ligo. Strelci; Ulaga 29, Pavlin 18, Banič 14, Bratkovič 14 in Lukič 10 košev. (B. G.) Kegljanje - V sedmem kolu pr- venstva v medregijski ženski kegljaški ligi vzhod je tretja ekipa Miroteksa premagala Nafto iz Lendave s 6 : 2 (2345 ; 2245). Za Nafto sta zmagali Anica Varga 351 in Marica Varga 405 podrtih kegljev. Tekmovale pa so še: Žalikova 357, Novakova 376, Staničeva 383 in Ščapova 373 pod tih kegljev. Kegljači Nafte iz Lendave so sodelovali na 35. tradicionalnem mednarodnem tekmovanju za Naftni pokal v Nagykanizsi in med osmimi ekipami zasedli prvo mesto. Najboljši na tekmovanju je bil Radakovlč s 442 podrtima kegij-eva, Horvat je podrl 421, Peric pa 416 kegljev. (M. Žalik) Namizni tenis - V Mariboru je bil prvi selekcijski turnir za ploni- rje SVR. V najboljši skupini je zmagal Sobočan Horvat. Uspešna sta bila tudi Ocepek (Radgona), ki je bil tretji, in Gider, ki zasedel četrto mesto. V drugi skupini je bil Gorčan drugi, v tretji Just četrti in ŠbQi šesti. V četrti skupini je Tr-plan zasedel šesto ter Radgončana Ferenčak sedmo in Soklič osmo mesto. (M.U.) Badminton - V Budimpešti je bil tradicionalni turnir v badmintonu za dečke in deklice do 14 let za Miklošev pokal. Med 50 tekmovalci iz 8 klubov so sodelovali tudi Lendavčani in se lepo odrezali. Pri dečkih je zmagal Horvat pred D. Novakom, Petkovičem in J, Novakom, vsi Lendava. Pri deklicah je zmagala Gjurkačova pred Kon- cutovo, obe iz Lendave. (V. Seke-reš). Kegljanje - V prvenstveni tekmi druge državne moške kegljaške lige je Kočevje premagalo Radensko s 6 : 2. Športni ribolov - Športni ribiči Miro Matjašec, Danilo Hladen, Avgust Prelog in Željko Mavrič so letos osvojili naslov državnega ekipnega prvaka in bodo prihodnje leto sodelovali na svetovnem prvenstvu v Franciji. Šah - ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote organizira 8. prvenstvo Pomurja v pospešenem šahu. Tekmovanje bo v četrtek, 14. decembra 1995, ob 18. uri v hotelu Diana v Murski Soboti. 22 vestnik, 7, decembra 1995 Prijetno, zanimivo in poučno 1 dsevi mladosti Čudna noč Taborniki smo se z učiteljico dogovorili, da bomo popoldan preživeli v naravi. Odpravili smo se v gozd. S sabo smo vzeli kostanj in stare lonce. Nabrali smo dračje in zakurili taborni ogenj. Deklice smo vsak kostanj prerezale, da bi se lepše spekel, Nato smo ga dali v posodo in postavili na žerjavico. Gorazd in Mirko sta bila glavna kuharja. Mešala sta kostanj, pri tem pa so jima nekateri padali iz lonca. Zato smo jima zapeli: Naš Gorazd, ta pa ta, pa kuhati ne zna. Ga deklice učijo, od lakote norijo. Pečen kostanj je bil zelo okusen in dober. Do sitega smo se ga najedli. Med igro je čas hitro minil. Pospravili smo za sabo, pogasili ogenj in se vrnili v šolo. Vse skupaj je bilo prijetno, zanimivo in poučno. MAJA RAŠČAN in BARBARA CIGUT. 4. c OŠ Turnišče V gozdu v sredo po jutranji telovadbi in zajtrku smo se tovarišicami odpravili v gozd. Najprej smo spoznavali smrekovega lubadarja. Veliko smo se pogovarjali o njem in drevesih. Tovarišica Metka je imela s seboj merilec za les in sveder za vrtanje. Pokazala nam je, kako se izmeri premer drevesnega stebla. S svedrom je zvrtala v steblo luknjo in ga počasi izvlekla. Na izvrtanem kosu lesa pa smo ugotovili, koliko je drevo staro. To je bilo zelo zanimivo. JASMINA ROPOSa, 3.b, Podružnična OŠ Doklezovje I- Ali veste? I 1 (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Zadnjič smo vas spraševali, ali veste, kaj je to španik Dobili smo 5 pravilnih odgovorov, pri žrebanju knjižne nagrade pa je imel največ sreče ANTON MIKL iz Čakove 3 pri Vidmu ob Ščavnici, Čestitamo! Odgovor pa povzemamo iz knjige Od Mure do goric, ki jo je napisal iz izda! v samozaložbi Juš Makovec, in sicer da je ipanik lahko kmečko vozilo, praviloma za konjske vprege. Spanik je imel pleten koš, namenjen za prevoz manjšega razsutega tovora. Za sedež je rabila prečna deska, nekoč pa so izdelovali tudi pletene sedeže, katerih sedežna »deska« se je odpirala podobno kot pri kovčku. Nekateri pa še pišete, da so se s španikom nekoč vozili ljudje k maši ali na razne zabave in da so mu ponekod rekli tudi gigrti. Odpravim se spat. Posteljaje mrzla, zato se zvijem v klobčič. Počasi se grejem, medtem pa že zaspim. Nekaj časa je še mirno, nato pa se znajdem v snežnem me-ležu. V noge me zebe. Ne vem, kam grem. Tavam, tavam Vedno hladneje postaja. Mraz mi prodira pod pižamo in komaj se še preimikarn. Vlečem se skupaj in naenkrat omahnem v sneg. Zmrzujem, zmrzujem... Začnem hlastati za toploto, iščem jo. Ni je! Dvignem se, pogledam čez rob postelje. Aha, tam leži! Poberem jo in pomislim: »Zakaj za vraga me danes tako zebe?« Vključim radiator, se pokrijem in znova zvijem v klobčič. V sobi je vedno topleje in končno se ogr-ejem. Kje sem? Tako vroče postaja! Odejo zbrcam s sebe. Vedno bolj me žge vročina, loteva se me omotica, ne zavedam se ničesar več. Naenkrat začnem padati. Padam, padam ... nekam v globino, kjer ni konca. Nekaj udari obme in jaz obenj. Tema. Zdaj sem na tleh! Kaj pa delam tukaj? Kje je postelja? Ne vidim je! Začutim les. Ah, tuje! Dvignem se in zlezem nanjo. Spet se pokrijem. Tema, tema ... Pramen svetlobe Čc^z... Če bi dobila krila, poletela bi nad morja, gozdove, reke in potoke, v Ameriko. Italijo... in čim višje, čim dalje. KLPO^ št. 13- ALI VESTE? li Ali veste, kje se skrivata napaki v naslednjih dveh primerih: ap-nenje tal in apnjenje žil? Odgovore pričakujemo najpozneje do 13. decembra. Srečala bi ptice, poletela bi v vesolje k Luni, zvezdam in še dalje in še više... SIMONA VINKOVIČ OŠ Apače ■s se prikrade v sobo. Zasveti'uč. | f f J Obrnem se proti kotu in zati- JCSCKSKO snem oči. Nič ne pomaga. Pred očmi mi poplesujejo krožci, proge in ... spet tema. Oči se umirijo in spet trdno zaspim, Spim mirno. čeprav mi je nekoliko vroče. Odeio zbrcam s sebe. bn(cNbni|DB)| I Vročina nekoliko pojema in v sobi je prijetno toplo. Malo se premetavam po postelji in spet zaspim. Svetloba počasi prodira skozi rolete. Opsa, koliko pa je danes ura? Pol sedmih že?! Hitro se oblečem, vzamem torbo in nekaj piškotov ter odhitim v šolo. SANDRA VRHOVEC, 7, a OŠ Grad Jeseni odpade z dreves listje, da postanejo gola. V tem času je P®'" no plodov vseh vrst. Najrajši imam kostanj - pečenega ali kuhanega- Nekega dne je prišla k meni sestrična Nataša, Odpravili sva se nabirat kostanj. Gozd je bil zelo daleč, zato sva se peljali s kolesi. Bilo nama je vroče. Končno sva prispeli do babičine hiše, kjer sva odložili kolesi m šli iskat kostanj. Bilo ga je veliko. Nabrali sva dve polni vrečki- Domov sva se lažje vozili, ker je vodila pot po hribu navzdol. Naw sva pekli kostanj, vendar ne tistega, ki sva ga nabrali, ketje mi presvež, ampak tistega, ki je bil nekaj časa že shranjen doma. BnJ® zelo dober. Do sitega sem se ga najedla in odšla spat, KATJA GOMBOC. 5. a, OŠ Cankova Tekmovanje Ura je zazvonila ob štirih zjutraj. Hitro sem se oblekel in zbudil atija. Prosil sem ga, če me odpelje na tekmovanje. Na dirkališču so v boksu že čakali moji mehniki. Opremljali so mi avto za dirko v formuli. Bi! je modro-bele barve s številko 0, znamke Reanult Benetion. Oblekel sem si zaščitno obleko in sedel vanj. Pred začetkom dirke smo vozili poskusni krog. Uvrstil sem se na tretje mesto. Pred mano sta bila Damon Hill in Michael Schumacher. Na startu meje bilo malo strah. Potem se je začelo. Pred mano sta bila še vedno Hill in Schumacher. Med dirko je Aleš« odstopil zaradi okvare na mototL V sedemindvajsetem kroga se hotel prehiteti Schumacherja.^ sem ugotovil, da mi zmanjkuješ; riva. Zavil sem s steze. Me ha n' rivii. Zzdvu sem s »tcrcH i’**-so ga hitro nalili. Potem sem dohitel Schumacherja in g’ prehitet. Tri kroge pred ko«'< sem prehitel še Hilla in na ko ‘ zmagal. Moji mehaniki so vr*® od veselja. Dobil sem šdride« soč mark in šampanjec. > Po radiu je bila objavljena novica o mi čestitali za zmago. uiia uujavijojia vanju. Čestitat so mi prišli sos sorodniki, prijatelji in učitel^c^ , NIKO MAUCEC. ■■ I OŠ I M. Soi>u'^ LA .1 Glasbena uganka Posebno velik boben smo morali pripraviti, da smo lahko vanj dali vse dopisnice s pravilnimi odgovori, ki ste jih poslali. Nagrada pa je zal samo ena, in izžrebali smo dopisnico Simone Sebjanič, Gornji Petrovci 54, 69203 Petrovci, Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki vam jo poklanja trgovina M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke, ki se glasi: Ali je Miša Molk kdaj koli pela. Če je, napišite naslov kakšne njene skladbe! kupon šL 24 Odgovor: Odgovore pošljite na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota, s pripisom za Pop Rock Noviceee, Napišite tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite brati v naši rubriki. Predstavljamo na vašo željo Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITLIPER -poC^ Novice od tu R c Il-llhil i’7 CAUOHT m THE AGT Caught In The Act je ena tistih uspešnih mladih skupin, ki so znale dobro izkoristiti formulo skupin Take That in podobnih. Čeprav so mnogi mislili, da bodo ostali pri enem hitu, se kar uspešno vzpenjajo po lestvicah. Prvič pa so se Eloy De Jong, Bastiaan Ragas, Lee Baxter in Benjamin Bojce. Na najvišje mesto so se najprej povzpeli v svoji domovini na Nizozemskem, potem pa so se uspehi hitro začeli nizati tudi po Evropi. lju, kjer je droga še posebno »ectasy«, ni nič nenavadnega, da se vneto borijo proti njej. Kdaj pa kdaj pa fantje spijejo kakšen kozarec vina ali pivo. Ben se je prvič napil pri šestnajstih, oče ga je vzel s sabo na neko poroko, tam pa so ga neki starejši fantje tako napiti, da je kar obležal. Eloyu se je nekaj podobenga zgodilo pri štirinjastih, ko sta bila s prijateljem sama doma in sta poskušala viskije. Lee pa je bil še mlajši, pri dvanajstih je lizal kokosov sok in kasneje ugotovil, da r I A : r Po dolgem molku se je na glasbeni sceni znova pojavila ljubljanska skupina Borghesia. Te dni je izdala, svoj novi album Pro Choice. Kot gostje na plošči sodelujejo Ali En, Lado Jakša in britanski operni pevec Alexander Brown. *** Novo ploščo je izdala tudi Damjana Golavšek, naslov pa je R-ime. Vsa besedila je napisala Damjana sama, razen naslovne, katere avtorica je Silva Bajc. Pri snemanju so sodelovali tudi Rok Golob in Katarina Habe (člana skupine So What), ... in tam Liv, hčerko pevca skupine Aero-smith Stevena Tylerja. smo prvič videli v videospotu skupine svojega očeta. Sedaj pa Je sama zakorakala po glasbeni poti, V sodelovanju s je bil liker. Čeprav pravijo, da imajo svoje oboževalke zelo radi, se kdaj pa kdaj morajo zakleniti v svojo garderobi in počakati, da se val umiri. Zelo radi pa imajo tudi živali, tako ima Bastian ptico Koko. El-oy pa se, ko ima le čas. ukvarja s konji, saj imajo njegovi starši pet jahalnih konjev. Lee ima psa, ki Evom Dandont, pevcem S' Lemonheads, bosta skupaj skladbo, ki bo kmalu na trz'^ *** Skupina glasbenikov je p album za pomoč žrtvam Med tistimi, ki so sladbe, sta tudi Elton Joh**, t,o Cocker. Izkupiček od ■ -------------------- s podobno akcijo zbran tn namenen otrokom dru^ir'’ starši so zboleli za aidsom dolarjev AUDIO - VIDEO .1 /MsrioE 69000 Murska Slomškova .5; TELEFON, TELEFA^ 069/32-465 (si®' mu je ime CIoe, in nio .jaf tudi Ben obožuje živau-trenutno zaradi velikih P sti raje nima nobene .M jt-... < _ , j:- iTTt^ ‘ I-. velikih uspešnic so že m'Juif velikih uspešnic so ic daj pa se proti vrhu I-?' stvic vzpenjajo s sklaJ This Love Begin. Vtis P' narediti tudi na dekle^^ uženih državah Amcri*^^' MUBSKO-MORStU LCSTVd^ Skupina ima veliko oboževalcev, bolje povedano oboževalk, ki jih vedno spremljajo. Preden so postali zvezde, so si že nekaj časa sami služili denar. Eloy je začel delati, ko je imel petnajst let, na plantažah je pobiral paradižnik, Ben je (>ri trinajstih na trgu v Amsterdamu prodajal cvetlice. Lee pa že nekaj let dela na pošti, edino Bastian je svoj prvi denar zaslužil kot glasbenik s svojo prejšnjo skupino. V svojem prostem čau, kolikor ga imajo, radi hodijo v disco. E!oy obožuje ples, in čeprav ima za to veliko priložnosti na odru, si kdaj pa kdaj zaželi neobveznega plesanja pod žarometi disca. Kdaj pa kdaj pa naredijo tudi kakšno neumnost. Čeprav člani Caught In The Act živijo v oko- as? :'r /i iil. 'J r I ■K.'.- 1. Oliver Dragojevič - Nisan ja zate 2. Boris Novkovič: Kad a ti ljubav zakuca na vrata 3. Vladimir Kočiš Zec - To je bila noč 4, Zorica Kondža - Tko ti je kriv 5, Magazin - Nek se ruke rukuju Predlog: Mladen Grdovič - Canta amore GUSUJeMZA; 7. decembra 1995 ____23 tl estnik fip MAHIOR, Ul. Muntol* toUIgra 1A IB.: HtrllHH NAKUP IN PRODAJA VOZIL PONUDBA RABLJENIH VOZIL ®*ailCIHA1,6« “PtLVECTHAI.D« ’'Ul(ECTIIA2J« °'U«nMi,I1M2OE i 1 „ STlVUi a ,sngo I I I BARVA Klil IFTNtK CIH/l KRA Trgovina KEKO ŠPORT Prežihova ulica. Murska Sobota Telefon: 21 21Ž SMUČARSKA OPREMA SVETOVNO ZNANIH IZDELOVALCEV —__ BOA Mn/Cm AmA rdeCa rdeCa MODRA BOA BEU MODRA DELA BELA 73.000 76.000 75.000 70.900 OOHOO 961M0 92.000 92.000 60.000 90.001 70.000 int IHt IMt 1IU tNZ 1M2 1M3 1«; 1IM 1992 «2« 17.951 D« 19.911 DEM 19JMDEM 19.101 OBO n JOD DO) 19.700 OEM ».900 DEM 19.060 OEM a.o»D« ».500 on 20.000 DEM Agencija za trženje telefoni (069) 33 015 tasfftG ■ s-P. afo.o.i 'e. kc*’!,' KKPIJtOllflTT MEZPOLOBA . (vaa ■l IH Vestnik! S S &t S d.0.0. 69250 GORNJA RADGONA, Podgrad 4 Telefon:069/61-974, 61-751, Telefax:069/61-947 PRODAJNI SALON Grajska 27, telefon:069/62-283 izredna ponudba v NOVEMBRU 5 % popust za nakup KERAMIKE 7 % popust za nakup OKEN SREČNEGA NAGRAJENCA ČAKA SUŠILNI STROJ GORENJE PSG 800 SP v 'V OBISCI Nas 9 CAKAMO f 1 S.OOOu^CA ASTRA ‘ 9 6 CORSA gorenj ‘ 9 6 POPUSTI 2A vplačana vozila v MESECU DECEMBRU CORSA 115.000SIT |F (za CGRSOL^CO m popusta) ASTRA ■l 175.000 SIT n ASTRA SWING 1.4 3-vrata 90.000 SIT UNM31^9lwn«r d.0,0 M: O«a 411-333 Avtohfša KOLMANIČ & Co. '»•»Nia Kaim»nli A DOKL, Mumka Sobota, tel.: 069/31^45, tkimer d.o.o. L^dava. tel.: 069/7&O20 OPEL • VELIKA IZBIRA TRENIRK, COPAT, • BUNDE ZA ZIMO, ROKAVICE, KAPE • TENIŠKA OPREMA * ROLERJI • HOKEJSKE PALICE > RIBIŠKA OPREMA ■B' * T :■ r" ! 1 ~~- Vtu. ----- 1 I iittha r- r ^“'^j ,!l T ? r A * fi I r \ fi n® 1 1 OB NAKUPU V NAŠI TRGOVINI DAJEMO RAZNE UGODNOSTI! LAPA CENIER ------------------------------ 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel: 062/640 540 ODPRTO: od ponedeljka do petka od 6. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. NAJVECR SALON VOZI. LADA v SLOVENU AVTOMOBILI V ZALOGI * OBRESTNA MERA ±E OD R + 8rskih razbojnikov, avanturistični film - 1.10 Pogledi s strani - 1,20 Šport - 2.30 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.00 Afriška ekspedicija - 12.00 Poročila - 12.02 Sobotni portret - 12,25 Sosedje - 12.55 Orkester, serija - 13.20 Tetovirana ženska. rija C( tvTgra - 14.30 Beli Čekan, Disnevjev iilm - 16,25 Računalništvo - 16.40 ČasX - 17,25 Jatri gre na dom - 16.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 19.10 Pravljica - 19,30 Dnevnik, šport,- 20.10 Proza -20.25 Boter HI, ameriški Iilm - 23.05 Koncerl -0.05 Močni program s filmom TV MADŽARSKA 2 6.45 Stiki brez meja - 7,30 Za kmetovalce - 3.00 Romski program - 8.25 Narodnostne oddaje -11.00 Odprti studio - 11.20 Familija, serija -11.50 Rojstvo rock opere - 12,40 Naravoslovni fiL mi - 13.40 Živali iščejo dom - 14.00 Natura magazin - 14.35 Lestvica popevk - 15.05 Telešportov božič - 15.15 Procesi pred 50 leti - 16,00 Teleavfo - 16,30 Za otroke - 17.00 športni program -18.50 Za boljši jezik - 19.05 Familija, zabavna se-r^a - 19,40 Razstava - 20,05 Bingo - 21,00 Bec-ket, drama v dveh delih, posnetek gledališke predstave RTL 5,35 Različne risanke in nadaljevanke - 10,55 Prnver Rangers - 11,20 Beethoven - 11.50Spiderman 12.15 Ertie, Indiana - 12.40 Polna hiša - 13.10 Kdo jelukajšet?-13.35Krepkadni:ina - 14i00Piinciz Bel Aira - 14.25 Stvor izmočvirja - 14.50TinT -15.45 Ekipa A- 16.45Bevet1yHBs- t7.45Melro-se Plače - 13,45 Poročila - 19.10 Ekskluzivno -21.50 Boks - 0.30 Karale Tiger: Kreij bokserjev, Urn - 2.05 Pogodba, Hm - 3,55 Karale Tiger: Krati bokserjev, ponovilev - 5.25 Risanka NEDELJA 10. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.40 9,10 9,55 10.20 11.05 11.30 12,00 12,30 13.00 13.05 14.05 14.20 15.05 17.00 17.10 18,50 19.18 19.30 20.10 21.15 22.15 22.35 Samo za punce, ameriška nani-^nka Živ zav Čebelica Maja Veseli kabare, musical Grace na udaru, ameriška nanizanka Obzorja duha Opazujmo naravo, kanadska serija Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja Poročila Karaoke Za tv-kamero Policisti s srcem, avstralska nanizanka Hobson v škripcih, angleški film Dnevnik Po domače Hugo Loto Dnevnik Nedeljskih 60 Antologija skupine The Beatles, angleška serija Dnevnik Sova Splelke, francoska nadaljevanka, 1/4 Načelnik Scali, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 7.35 Ljudski pevci in godci 8,05 8.50 9.35 10.30 12.05 14,45 15.15 19.20 20.10 20,40 22,30 22,50 Poglej me! V vrtincu Stanley in ženske, angleška nadaljevanka, 1/4 Hipnotični svet Paula McKenne, angleški shovv Športna nedelja Planica; Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos Podelitev priznanj najboljšim atletom v letu 1995, posnetek iz Monte Carla Tenis Compag Grand Siam, finale Lahkih nog naokrog Biblija: Razodetje ali apokalipsa Sabrina, ameriški film (čb) Športni pregled Btlly, kako vam je uspelo, nemški dokumentarni film, 2. del Willyjem WuHom ll., film - 22.10 Spieglov tvma9» - 22.55 Prime Time - 23.20 Dark Shadmvs, na daiievanka - 0.15 Tehno Heads - O.SO - 1.30 Earth Z, ponovitev - 2.25 Barbel Sch®ia^ 3.25 llona Christen - 4.15 Hans Meiser -sptozivno PONEDELJEK II. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 10.00 10.15 TELE59-MMTV 7.00 Videostrani - 10.00 Skrinjica Želja, otroška oddaja - 10,30 Sandokan, risanka - 11.00 Cirkuške točke - 12.00 Bad Influence, mladinska oddaja o računalništvu - 12,30 360 stopinj: Čile, dokumentarna oddaja - 13.00 Popotnik, potopisi in nasveti potnikom - 13,30 Zabavajmo se s fizike - 14,00 Detektiva, nanizanka - 14,30 Videostrani - 16,25 Prispevek k miru, vojna drama - 16,00 Domači zdravnik - 18,30 Vrtnarjenje za vsakogar - 19,00 Zakladi preteklosti, dokumentarna oddala - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 ^chijevt problemi, komedija -21.35 Spol tedna Žive scene - 21,40 Romper Stomper, akcijski film - 23.10 TV-prodaja - 23.30 Videostrani - 1.00 Deutsche VVetle. program za tuice TV HRVAŠKA 1 0.30 Poročila - 8.35 Leteči medvedki, risana serija - 9.00 Ena prepreka več, film za otroke - 9.50 Risanka - 10.00 ZOO 2000, dokumentarna serija -10.35 Igre na ledu, oddaja za otroke - 12,00 Dnevnik - 12,20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mk in dobro - 14,15 Opera Box -14.50 Vedno v nedeljo - 16.50 Potočila - 17.00 El Diablo, ameriški film - 18.45 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Bravo! - 22.20 Dnevnik - 22.40 S sliko na sliko - 23.10 Črni gad. angleška nanizanka - 23.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 8,55 Koledar - 9,05 Vidikon - 9,50 Z jadri okrog sveta - 10,20 Športna nedelja, košarka NBA -10.50 Košarka FIBASLAM- 11.20 Peta prestava-11,50 Smučarski shovv - 12,20 Planica: Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos - 14.00 Tenis COMPAO, finale - 16.55 Budimpešta: SPvrokome-lujžl. Hrvaška: Brazilija - 18,10 DP v nogometu. Croatia : Osijek, posnetek - 16.55 Atletika tAAF Gala - 19.30 Dnevnih - 20.10 Vzemi denar in zbeži, ameriški film - 21.40 Svetovni muzeji -21.55 Športna oddaja - 23.00 Koncert TV AVSTRIJA 1 6.00 Ebba in Didrik - 6.25 Otroški spored - 9.00 Babnjekl iz Benetk, komedija - 10,25 Butec, komedija - 12.00 Magazin za mlade - 12.55 Btoossom -13.20 Nič več spolnosti, komedija - 16.20 Vsi ljubijo WillyjaWutla, film - 18,00 Srečni otiok - 18.30 Srček - 19.00 Krepka družina - 19.30 čas v sliki -20.15 Oblaki na obzorju. Fitrnska romanca - 21.45 Avtovizija - 21.55 K stvari - 23.10 Čas v sliki -23.15 Vizije - 23.20 Medla Magica - D.ISCinema Paradiso, melodrama - 2.1 S Magična škatla, fifm -4,00 Maraton upanja, Iilm - 5.40 Baywa1ch TV AVSTRIJA 2 9,00 Čas v sliki - 9,05 Čudovite podobe iz živalskega sveta - 9.30 Katoliška maša, prenos iz Gradca - 10,15 Marija - 10,30 Tedni kulture -11.00 Evropski studio - 12.00 Iz parlamenla -12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik -13.30 Tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14,35 Zgodovinske prelomnice - 15,00 Živijo nevarno-; 15.3OŽenskaob Bodenskem jezeru,Hm - 17,00 Čas v stiki - 17,05 Klub za starejše -17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus in čas - 18.30 Avstrija vsiiki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.15 Bar kok Milton, srhljivaka - 21,50 Čas v stiki - 22,00 Colu m bo - 23,30 šport - 0,10 La-linskoametfški plesi - 1,20 Pogledi sstrani - 1,30 K stvari - 2,45 Tedni kulture - 3,15 Videonoč TV MADŽARSKA 1 7.25 Risanka - 7.50 Biblija - 7.55 Računalništvo -8.30 Nedeljski magazin -11.00 Pogled domov -11.45 Minilestfval'93 - 12.00 Zvon - 12.05 Poljudnoznanstveni film - 13.00 Top model, serija -15,00 Delta- 15,25 Nujna pomoč - 15,35 Evangeličanski verski program - 16,00 Disneyjevi filmi -17,05 Kultura bivanja - 17,35 Kratki film - 18.15 Advent - 18.25 Kolo sreče - 19,00 Teden, vmes poročila - 20.00 Pravljica - 20.10 Deklamacija -20.25 Portret, ameriški film - 21,55 Nemogoče? -22.40 Ferenc Farkaš, portret TV MADŽARSKA 2 7.35 Za mladino - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 3,35 Vesoljske game - 9.00 Otroški program - 10.00 Zgodovina književnosti - 10.30 Zakladi biblije - 11.00 Športni program - 12.30 Heviz-Herbstein - 12.55 Tv-magister - 14.00 Sz. Szendro, portret planinca - 14.40 Za otroke -15.10 Gimi, serij*- 16.00 Telešportov božič -16.10 Turistični magazin - 18.00 Baywa1cti, serija - 13.55 Rokomet - 20.30 Koncertni film - 21.45 Telešporf - 23.00 Pogovor, sogovornik psiholog Csaba Pleh RTL 5.35 Različne risanke in nadaljevanke - 10.45 Gar-goyles - na krilih pravičnosli - 11.10 Čarovnikova mladost, film - 12.45 FantasticJourney: Ujeti na ofoku časa, film - 13.40 L. A.: Stroj - 14.30 Boks - 15.55 Pomorska raziskava DSV- 16.45 Earth 2 - 17.45 Naravnol, magazin o živalih - 18.45 Poročila - 19,10 Ob nedeljah odprto - 20.15 Božič z 10.35 11.00 13.00 13,05 15,50 16.20 17,10 17,25 18.05 18.30 18,45 19,18 19.30 20.05 21.00 22.00 22.20 22.40 Malo angleščine, prosim Pritlikavčki, angleška nadaljeval 2/12 Izziv, poslovna oddaja Obiskovalca, francoski film Poročila Športni'pregled Obzorja duha Dober dan, Koroška Radovedni Taček; Plavalec Oglejmo si, dokumenlarna se®)® _ Simpsonovi, ameriška risana srt* Umetniki za svet ABC - ITD,, tv-igrica Žrebanje 3x3 Dnevnik Celia, španska nadaljevanka Gospodarska oddaja: Made m venia Dnevnik Žarišče Sova , Fina gospa, angleška nanizal*^ Načelnik Scali, ameriška nam TV SLOVENIJA 2 14.55 15.10 15.25 16.25 17.10 18.00 18.45 19.00 20,05 20,55 22,15 23.15 Utrip Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Policisti s srcem, avstralsM zanka Sova, ponovitev . Načelnik Scali. ameriška nam Regionalni studio MaritKtr tiani' Ze veste . Sedma steza, športna -pra* Gospodarska oddaja: 10-0^ * tov Skatagrig, angleška drama Studio City Brane Rončel izza odra TELE59-MMTV 7,00 Videostrani - 14,55 Santa Barbat^' Kjer golobi umirajo, drama - 16.10 ' - 18.40 Santa Barbara - 19.30 Glasb^^^^u 20.00 Detektiva, rtanlzanka - 20.30 3'®^-22.15 Zalezovana, srhljivka - 23.50 0.1 S Videostrani - 1.00 Deutsche Welle." za tujce TV HRVAŠKA I -s.«« 7.25 Poročila - 7.30 Sania Barbara jutro - 10.00 Poročila - 10.05 lzobražs"**',| j.jO gram- 11.30Modul0- 12.00Dn®''"*? Ljubezen, serija - 12,45 Gnev, brita 14.35 Otroški program - 15.05 Poroči ^6.4® Izobraževalni program - 16.15 Modul ' Hrvaška danes - 17.40 Kristalni imp®''',jj,sn- 13,10 Koto sreče - 18,45 Alpe 19,30 Dnevnik - 20,10 Žrva resnica, oddaja - 20,40 Noč za poslušanje, --------------------- ------- Tfi Sl- Politične stranke - 22.15 Dnevnik -na sliko - 23.05 Sodobni španski film-0.35 Poročila TVnRVASKA2 16.15 Koledar - 16.25 Mestece Peyt®®' nadaljevanka - 17.15 Sportna-oddaj® ' dobno. toda različno - 18.30 jj 19.00 Otroška serija - 19,30 Dnev®'^(j 40 Murphy Brovvn, ameriška nanizank® .»..If vaška in svet - 21,30 Evronogomet - * ' man, serija - 23.20 Glasbena oddati TV AVSTRIJA 1 6,25 Otroški spoted - 9,15 Kriminalk® - 10,00 eaywatch- 10.45 VesojskaW, lit' se - 11,30 Nič več spolnosti, kome* j 45'“ OIroški spored -15.30 Čas v sliki -soljska ladja Enterprise - l6.306ayv*®*'|( |^ Kdo ie tukaj šef? - 17.40 Zlata dekle« Ouinova, zdravnica iz strasti - 19.00 Pl j tF - 19.30 čas v sliki - 20.15 MorilsN' 0.03 ^.2;^ halka - 22.05 Bal rolkarjev, film - „ O.IOTotem. vestem - 1.35Kcto jetcrJ^f Schiejok vsak dan - 3.05 Dobrof*®’ 4.45 Superman, Iilm 4 TV AVSTRIJA 2 ^,iog 9.00 čas v sliki - 9,05 Schiejok vsak Ženska moiih sanj, film - 11.40 plesi - 13,00 Čas v sliki - 13.10 P®- . f Medina, nadaljevanka - 13.55 Na lastno odgovornost - 15,10 KrimJ^ v s*.., la - 16,00 Schiejok vsak dan -17,05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 A" . _ 19,30 Čas v sliki - 20,00 Pogledi s ^,ilfi» Arma Maria - ženska gre svojo poL zanka - 22.00 Čas v sliki - 22.30 , - 23.00 Vrnitev glasbene skupine ^v^-ili^ Veliki režiserji in njihovi filmi: Ivan 1.10 Ivan Grozni II, film - 2.35 Alek^' film - 4.10 Oktober, film - 5.50 Sl«*'' jn u' TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška Iv - 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Materialietičnusvet - ji^ Disneyjevi filmi - 12.00 Poročila - , Sl®'”*' ska abeceda -12.15 Teiepakk - Hostnik, 7. decembra 1995 25 fr’ ■| I' I I 14,50 Eurokllck - 15.20 Matematika - 16.00 [Uročila -16,05 Sloviti dnevi - 16,10 Denar je sve-“»iadar- 16,30 Angleško podeželje - 17.00 Za akoke -17.45 ArboretumZirc - 18,00 Overi -'WsOdgovarjamo nalelefone - IS.IOBegavčki ■ '8.15 Posel - 18.30 Koto steče - 19,00Pravlji-^-19.13 Muza - 19.30 Dnevnik, šport - 20.15 posli FBI-a - 21.05 Panorama - 21.40 Serijski 22.35 Glasbeni spoti - 22.50 Madžarska v »danjemčasu ^MADŽARSKA 2 ]4'00 Zasedanje parlamenta - 17.05 Stoletnica fll- " serija - 18.00 Regionalni program - 18.15 večer - 21.45 Dnevnik - 22,00 Objektiv - ‘!.35 »Oviri francoski film m ^30 Poročila - 5,35 Družinski dvoboj - 6,05 Tve-- 6,35 Dobri časi. Slabi časi - 7.00 Točno ob Turnih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.05 ■PVgfiekJova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Katinski klan - 10.00 Bogati bi lepi - 10.30 Ločitve-"“mšče - 11,00 Vroča nagrada - 11,30 ^'"finski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -‘■80 Zlata dekleta - 13.00 UriKiri so njen konjiček J.1^90 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen -^''•OOHansMeiser-IT-OOTvegano- 17.30Med aitii. 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezde - Poročila - 19,10 Eksplozivno - 19,40 Dobri slabi časi - 20,15 Hero; Povsem navaden ju-komedija - 22.30 Ejdra; Magazin - 23,30 Sov 1 **’^*»4'0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - H^Prijazna dntžina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 I^l Schater - 2,55 Dnevnik - 3.20 llona Chri- ' 4.10 Hans Meiser- 5.05 Eksplozivno Torek 12- DECEMBRA SLOVENIJA 1 9,55 li45 13,00 13,05 14.05 6,20 1Ž.OO 1^10 ^.40 5.00 18.30 18.45 19.30 ^0.05 0.55 ^8-00 5ž4o Pogovori se z mano, otroška oddaja Sabrina, ameriški film (obj Že veste Poročila Sedma steza, športna oddaja Sobotna noč Mostovi Dnevnik Samo za punce, ameriška nanizanka Darilo za rojstni dan Detektiva, angleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Dnevnik Učitelj, francoska nadaljevanka Osmi dan Dnevnik Žarišče Poslovna borza Sova Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka Načelnik Scali, ameriška nanizanka ^'8LOVENWA2 5.00 ifiis 1840 ^'10 8.00 18.45 3’11 ^,05 ^2,45 0.10 Malo angleščine, prosim Studio City Simpsonovi, ameriška risana serija Sova, ponovitev Fina gosjia, angleška nanizanka Načelnik Scali, ameriška nanizanka Regionalni program Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini VIdeošpon Srbija Roka rocka Somrak stotetja: Rdeči boogie, slovenski film Svet poroča Jr^59-MMTV Videostrani - 16.20 Santa Barbara - 17,05 srhljivka - 18.40 Santa Barbara -iank/ spoti - 20.00 To je ljubezen, nani-čronj'90,30 Spot tedna Žive scene - 20.35 Avto-"MTV,- 21.35 Materini grehi, drama - 23.10 ' 23,30 Videostrani - 1.00 Deutsche ■’ Program za tujce J^hpVASKAl Jvir, ifa - 7,30 Santa Barbara - 8.15 Dobro 10.00 Poročila - 10,05 Izobraževalni pro-1; j' 1,1-30 Majhen veliki svet - 12,00 Dnevnik -Ij Mubezen. serija - 12,45 Junaki Guadalcana-rLfilm - 14.35 Kako živijo živali - 14.50 Hroar.^^’ ■> 5-05 Poročila - 15.10 Izobraževalnr 16.15 Za otroke- 16.45 Hrvaška danes '^9 Kristalni Imperij, serija - 18.10 Kolo sreče 'b.i lo Turistični magazin •- 19.30 Dnevnik -dokumentarna oddaja -Slikn ■ T*-I>arlament - 22.20 Dnevnik - 22.40 S O.in- 23.10 Portret igralca: Relja Bašič -“Poročila '1. hRVASKA2 - i6.35Glasbenaoddaia- 17.20 Thatcher, dokumentarna serija - 18.30 “ Tdravju - 19.00 Otroška serija - 19.30 ' 20.10 Reševalna, serija - 21.05 Cmo lihi Robin in sedem gangsterjev, ameriški h s^;J^VSTRUAl .'dričal - 6.25 OIroškI spored - 9.15 napisala - 10.00 Baywatch - 10,45 ladja Enterprise - 11.30 Spatzi, Fratri in ^“»l - 13- dba- 9.05 Kalifomijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10.30 čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13,00 Umori so njen konjiček- 14,00 Barbel Schafer - 15,00 llona Chrislen - 16,00 Hans Meiser - 17,00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18,30 Zvezde - 18.45 Poročita - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi r 20.15 Ropar znežno roko, film - 22.15 Quincy-23.15 Miami Vice, nanizanka - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna druana - 1,30 Zlata dektela - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen -4.10 Hans Meiser - S.05 Eksplozivno SREDA 13. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 9.50 10.50 11.40 12.05 12.30 13.00 15.20 15.50 17,00 17,10 18,00 18,30 18.45 19.30 20,05 20.25 21.30 22.00 22.20 22.40 Pasje mesto, risana serija Smrt Jugoslavije, angleška serija Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini Skrivnostni svet Arthurja Clarcka, angleška serija Slovenski magazin Poročila Biblija: Razodetje ali apokalipsa (Ne)znani oder Dnevnik Pod klobukom Detektiva, angleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Dnevnik Forum Vražji Tartini, dokumentarno igrani film Jesen v Volčjem potoku Dnevnik Žarišče Sova " Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Načelnik Scali. ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 14.55 15.25 16.15 16.45 17.10 18.00 18.45 19.15 20.05 21.40 22,30 Zgodbe iz školjke Celia, španska nadaljevanka, 5/6 Detektiva, angleška nanizanima Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka Načelnik Scali, ameriška nanizanka Studio Ljubljana Starodavni vojščaki, ameriška serija V vrtincu športna sreda Kvalifikacije za EP v rokometu (zl, Slovenija: Francija Namizni tenis (ž), Slovenija: Češka Omizje mE5»'MWTV 7,00 Videostrani - 15.35 Santa Barbara - 16.20 Materini grehi, drama - 17.55 Umetnost mimike -18 10 Kutiajmo skupaj - 18,40 Santa Barbara -1930 Glasbeni spoti - 20.00 Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi - 21.00 Spot tedna Žive -k Mene - 21.05 Aladdin, avanturistični film - 22.20 Živa scena - 0.25 Videostrani - 1.00 Deutsche Welle, program za tujce TVtlRVASKAl 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Pisma in dnevniki, oddaja za otroke -12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12,45 Dvigni periskop, ameriški film - 14.35 Otroški program - 15.05 Poročita - 15.10 Portreti hrvaških skladatdjev -15.40 Tv-galerija - 16.15 Za otroke -16.45 Hivaška danes - 17,40 Kristalni Imperij, serija- 18.10 Kolo sreče - 18.45 Obnova Hrvaške-19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Ekran brez okvirja - 21.45 Glasbena oddaja -22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Z namenom in razlogom - 23.55 Poročila TVnRVASKA2 15.50 Koledar - 16.00 Robin in sedem gangste- rjev, ameriški tilm -16,00 Hrvaški ribiči na Pacifiku, i dokumentarna serija - 18.30 Pazi, steklo - 19.00 Otroška serija - 19.30 Dnevnik- 20.10 Buccane-ers, amerište nadaljevanka - 20.55 Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo, Irska: Nizozemska - 22.50 Giasberra oddaja TV AVSTRMA1 6,00 Halo, sestrica! - 6.25 Otroški spored - 9,1 S Krifninalko Je napisala - 10.00 Baywatch - 10.45 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Columbo -13.00 Otroški spored - 15.30 Mini čas v sliki -15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Baywatch - 17,10 Kdo je tukaj šef? - 17,35 Ztata dekleta -18,05 Or. Quir*ova, zdravnica iz strasti - 18.55 Pri Huxtablovih - 19,30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Bankok Hilton, srhljivka - 21.45 Faust -22.45 Zeleni Heunrioh, film - 0.36 Čas v sliki -0.40 Kdo je tukaj šef? -1,05 Schiejok vsak dan -2,05 Dobrodošli v Avstriji - 3,55 Bal rolkarjev, film TV AVSTRIJA 2 9.00 čas vsUki - 9.05 Schiejok vsak dan - 10.05 Njen veliki preizkus, film - 11.40 Pogled v deželo-12.25 Na kraju samem - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Univeizum; V deželi kojotov - 14,00 Pravica do ljubezni- 14.25 Nalastnoodgovomost - 15.10 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Cas v sliki - 17,05 Dobrodošli v Avstriji -19,00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nepozabni konec tedna na jezeru, film - 21,45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Uri Geller - 23.00 24 ur ZDA - 23.50 Potovanja: Venezuela - 0.40 Čas za kulturo -1.15 Pogledi s strani - 1.25 VIdeonoč TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6,00 Sončni vzhod - 9,00 Poročila - 9.05 Materialistični svet - 9.30 Dopotdne, vmes Angleška lepotica, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Gospodarska abeceda -12.15 VVelcome to Hun-gary - 12.45 Telepakk - 15.20 Zgodovina za šo-laije in za vsakogar - 16.00 Poročila - 16.05 Narodna glasba - 16.25 Top model, serija - 17.00 Za otroke - 17,45 Cerkveni referendum? -18,15 Posel - 18.30 Družabna igra - 19,00 Za otroke -19.13 Muza - 19.30 Dnevnik, šport - 20.15 Kot v kinu, vmes Prostor pod soncem, madžarski film -22.40 Stoletnica filma, serija TVMADZARSKA2 1 s.20 Moja knjiga o džungli - 15.40 Za otroke -16.10 Tetešportov božič - 16.20 Klinika za živali, serija - 17.10 Prosta ura, oddaja o poeziji - 18.00 Regionalni program - 18.55 II Grande Cocomero. italijanski film - 20.35 Kriminalistično zgodbe -21.10Vse ati nič, kviz- 21.45 Dnevnik - 22.00 Objektiv - 22.35 Policijska poročila - 22.40 Glasbeni spoti - 22.55 Mali svet, okrogla miza RTL 5.30 Poročila - 5.35 Družinski X s > m o cC M 8 01 ^1 e X7 CS oT u 01 o o a h -I I ' ' nj F (O m Cm t:r S s » m o ° m DD I < 33 ■Š rn ® 3 w “ X jr o S =* gS a 0Q M LTi (O o s ■□ o (0 <0 ■ Sl 5)S m tz p o » 'CI^ * > 8 »■ ■o o Z1 p QC Ln lQ a "g Ž > o £*rn I - < 3) »gg r -< — lij s o ■ 3 X (Cl s s 01 0) »> S77 'ff- [p N r Z li s S a> o H . O § o F jZ to 2 5< g cq (£3 f-l m s > lO R O‘ X m u o i 52 r- 03 S cJ Eses 1 "i t. * (O r /j (JI 03 O z ro O 'Z. 011 o N > T3 13 ! M s : M U 0>c I (fi m z § (Tb u OB □ m > co Z m o til'31 o > J? ■ 3 c: E ________ 3 5 "Tl “ m 30 š >“ c: g m lO . 10 01 (0 m z z Q o Cb^ >OS , z ?; y ? 3J ’ D K> > S g 3 Af ■ S S S > m m z o (Zb Z m > IrHf >r N U ■ ro Ul o to V § k- s HJ SQ !C «3 K b LU _l 0. S O / ■ I ■"S Sf S Uj Ik i'» v s £ H ujO s UJ O. S) D) 9 (/i g

n N ■ & s E CO o ID 1 ® 2 C 1^ tr LLI O LU _J 0. 9 .ftbff .. I * e O o CM 5 - S 9^2 2 St. I ■l* o o s s 0> UJ h- 0) S § E ? Z g »II _ LU 4 >u __I co — — X s w 3 O) i 0 J', 11*7 S.^ w < o . -z. z . lu o Oi 2 >in o ’ z ■ \ ct S = Ž o o n 5 £C LIJ .9 A X <■ s = T Z LU < E D O X - o X z ■ ■ a 0> A < z y E- O- § "p Sišl 5 g § I ■fc X z § s ® Sl _ i«**« z T 5 -2 dl o CC S 5 o g-S.3 J 5 (0 tt .g OT 8. sili s 10 ei CM O co 03 w E 'O “ M >Q II ^n'“ D <^2 2 Sil OO o E* o E I ® u- M 'One J f-i 5 03 X « o s A s g e « f a ž PiŽIJGl/\/ ... 1 10 10 0> 0> (9 X M <0 M s o s* n sL I« Oii O ** -U- S< :□ <0 -□ = 'J A Wm ■N i' ("i “ § e (M O .C £ Z'^ 'zi > K te FO .» ra ■ ■ 'N C tij ^ “- 5 1 f r sr A i I il ■ f'l ,A- J l^* t,L. •M f' ■* t .* !- 'f f- b’ b I H ■5: 'V 1 ► ■ / '.v rif" 5 S S S m Iv šl-C z &3 5 z 5 s ? “□ fD fD “n Ši o s ® £0 o ; s ff-^ [T> Cl» r m š -£ m z M < Z ? Ž 5 O f - ni S -Z. H O o 'i @ c Ž > < g Ul :z. m o= m < z O Ul o “D > m 3 d rn > O< z ni 13 < ) 8 4 ■ 1 £ A I “l v 11 . L IS VJJ. ^J 'h ABS 0l5 0>s 10 (n <0 (0 S Tl Z m X m z m ■ ■ ! FRE1X1 'Jl' * “ i~ S O s N< ? \ 1 M. ['l -z. o » s Ui ■o £ > g 'S: Cn< 5. Jr T £u O < < o c X 2 S iS! ' 03 —( 3 > z o X ? c^ C5 ,Q X Jb Z X c» m > O c m > ‘ i 3 □ T5 B Z £ s 01.^ OBT m z > TJ C JJ > k (— ■ > 0) 10 u I o z z ai — _ s u 0> t: CD > |-> S I 7 81 J I .v o^- -' z Cil ni ■ X u Q OB 10 (0 s B ? co s ^°s si S 5 o (t> 3 s p tn I a X 5C b r > 3 . f z o > m > O 0) 01 s s en - Š s N c z ;k: > ® ct> o o N r cu ? :o E (Q 03 tn O en O z o < f p' > 'J rn O CD 10 (*) 01 » OB 10 (0 <0 « n 2® /If* J r S 7^ C*’ mi ■ ti O in z c z o U 01 M » ??• ■ ^1 ■ s OB Rl^Ct D O m Ohg I 8 J® ■! I ■ '■'^' • -- ff r~ 1 iF /IJ, f /J ga.5 §i 1 k \ m m m S X S" > 7 -o ;; *ti o o g hi - 10 ■D o J _ z S' Š Z -I ro m o t 5 N' p!? X w (C 1 2 E ^5 < o 3 S s> c? (P t l’ 10 10 U OB vestnik, 7. decembra 1995 29 estnik AGROSERVIS Murska Sobota Kujski val, balkanska basen I r I I Em O M o co a hw' S iZ! o: o 2; O c O Z Z V mesecu decembru prodaja vozil LADA SAMARA in LADA NIVA, zaS£itenih s Švedsko zaščito DINITROL in šestletno garancijo proti rjavenju. ■l I - darilni bon v vrednosti 25.000,00 SIT - brezplačni tehnični pregled - standardne gume Michelin lahko zamenjate za zimske MI-CHELIN ALPIN X M -v S dim. 165 x 70 x 13 brez doplačila ■ 4 zimske gume z originalnimi plastišči samo 40.000,00 SIT ■ ugodna posojila od 3 do 5 let z obrestno mero že od R + 8 % a v Agroservisu v Kroški 58 v Murski Soboti vas pričakujemo ob delavnikih od 7, do 16, ure, ob sobotah od S. do 12. ure. Trgovina Ledavsko naselje 31, Murska Sobota, Tel.: 31 250 Vam ponuja za vozila " CITROEN - OPEL - RENAULT - FIAT alfa ROMEO - BMW - DAIHATSU ' karoserijske dele ■ žaromete ‘ Ogledala ‘ hladilnike za vodo ' ' ‘ sklopke ■ aluminijasta platišča - motorne dele - akumulatorje ■ zavorne sisteme - vetrobranska stekla ■ zimsko opremo - gume SAVA, FULDA Prodaja izpušnih loncev z brezplačno montažo ep INTERNATIONAL 1 RAZPIS Neradi širitve programov in velikega ^enimanja za naše proizvode vrhunske ^^^litete iščemo organizatorje prodaje in “ “ Slovenije. širitve za in P**’odaine zastopnike za območje I ■ —'jajnct -Zct&iupi iiric -----1 budimo Vam dobre pogoje za delo. ^^'muiativno nagrajevanje. možnost J^spredovanja. ^®lo je pogodbeno, kasneje možnost '‘^cJne zaposlitve, f^isne prijave s kratko avtobiografijo, opisom izkušenj na področju prodaje in telefonsko številko pošljite na naslov. s na kratko ^EPTER slovenica d.o.o. Gosposvetska c. 4 ®238o Slovenj Gradec ^EPTER - z VAMI SKOZI ČAS V tej basni namesto živali nastopajo ljudje. Živali nikakor nočemo žaliti, čeprav bomo uporabili izraz, da se v Bosni ljudje vedejo kot živali. V Bosni se ljudje obnašajo kot zveri. Sicer pa živali hvala bogu ne znajo brati. Naš politični komentatorje prišel iz Bosne v novi izvedbi. V Sarajevu gaje zadel ostrostrelec v levo oko. Na luknjo so mu nalepili obliž, neki mali Bošnjak pa mu je poklonil fračo za gusarsko prevezo. Nekaj dni kasneje so mu odstrelili desno uho. Odločil se je zapustiti nevarne kraje, zato se je skril na UN-tovornjak, namenjen v Evropo. Nekje v bosanskih hribih je vozilo naletelo na mino. Ostal je brez leve rame, odtrgalo mu je desno koleno, nekaj mu je preskočilo v srednjem ušesu in izbilo mu je spodnje zobe. Za silo so ga pokrpali v burmanski terenski UN- bolnišnici. Zaradi poškodbe srednjega ušesa ima od takrat uničeno ravnotežje ter popolno izgubo spomina. Glede na to, kakšne stvari se tam dogajajo, je imel še srečo. Kujski val, drugi svet ali raj na zemlji Smo v Prekmurju. Na tem koščku planeta živi skupaj toliko različnih skupin ljudi, da bi se zaradi drugačnosti lahko med seboj pobijali že v družini. Če bi se vedli kot v Bosni, bi bilo Prekmurje najbolj uničena pokrajina vseh časov. Tu živijo skupaj Prekmurci, Madžari, Romi, Nemci, Židje, črnci. Kitajci, kristjani. Muslimani, luterani, Marsovčki, budisti, Prleki, hindujci, šiiti, suniti, baptisti, jehovci in vsi drugi (avtor ob- Žaluje, če je na koga pozabil, T tudi zato, ker Je plačan po ! številu napisanih besed). , Samo streljaj (lučaj, met) čez Muro Je slika popolno- : ma drugačna, Prleki so nekoč izvedli etnično čiščenje, saj v Prlekiji živijo samo Prleki. Ce se tja priženi kakšen Prekmurec, se mora na hitro prilagoditi. Edini priseljenci, ki Jim Je dopuščeno, da govorijo po ’ svoje, so Ljubljančani, saj ' nikoli ne veš, kdaj boš potreboval zveze v Ljubljani. So pa zelo redki, v vsej ll t- A Prlekiji jih je kakih šest ali sedem. Gremo spet na drugo, stran reke, V vsem Prekmurju so samo trije šovinisti. Mi pri Kujskem valu vas poznamo. Vemo, kdo ste, in vas nadzorujemo. Spremljamo vsak vaš korak. Prisluškujemo vašim telefonskim pogovorom. Beležimo vse vaše početje. Zatorej pazite, kaj delate in ne sejte razdora med mirne in dobre ljudi, Tu moramo omeniti še zanimiv podatek, daje zadnja desetletja na desnem bregu Mure popolnoma upadla rodnost. Nasprotno je v Prekmurju skokovito narasla. Statistika beleži neverjetno rodnost zlasti v Rakičanu. Bati se je, da bo ob taki nizki spolni aktivnosti Prlekov pokrajina med vinorodnimi griči in Muro kmalu popolnoma prazna. OBČINA KOBIUE RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO VIŠJEGA UPRAVNEGA DELAVCA ZA NEDOLOČEN ČAS POGOJI: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Občina Kobilje v 8 dneh po objavi. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po postopku. Kujski val, beležimo vpliv nekdanje Juge na ves svet Kravatarji, pozor! Odslej bo nošenje kravat drago, Hrvatje bodo uvedli plačevanje takse na nošenje kravat. Kravata je hrvaški v 1 Ulij v 11 u jivjviijv rsiuTui-r lu u-Tutu jv ii i t ao a.i . izum. Na dan boste odšteli pol dolarja. Nerazviti svet bo to pah- nilo v še večjo bedo. Hrvaška bo najbogatejša dežela na svetu, bogatejša celo od Bila Gatesa (Microsoft). Kujski val, lokalne zanimivosti Naši cestarji so inteligentnejši kot drugod, kjer postavijo za delo m bagV/l na cesti prometne znake in svetlobno signalizacijo. Naši postavijo valjar ali buldožer. Poskusite povoziti prometni znak in nato še buldožer. Razlika je očitna, cestarji pa bolj varni. S' Kujski val, reklamna in nesramna sporočila - Novoodprt lokal vabi cenjene goste na prleške specialitete. Ob prvem obisku v našem lokalu boste kosili z gospodarjem. Gospodar je sicer že debel, da komaj hodi, toda služba je služba. Če boste vse pojedli, boste za nagrado na dnu krožnika zagledali prizor, kako voznik z bičem pretepa konja. Pridite in pri nas preživite prijetne trenutke. (Uredništvo Kujskega vala poziva naročnika tega oglasa, naj sporoči še naslov in ime nove gostilne, da bodo gostje vedeli, kam naj gredo.) - Genetski inženiring Črenšovci: Po želji spretne menimo lastnosti ka- tere koli rastline ati živali. Priporočamo že preizkušene nove pasme. '> iPAAnIlAV*m«■ nAni '7mf*fh'kA ma biinnHA * prašičev z vcepljenimi govejimi geni. Zrastejo do teže devetsto kilogra- mov in dajo Čez petdeset litrov mleka na dan. KO KAJ POTREBUJETE, POKLIČITE TRGOVINO ELA V VIDONCIH! Trgovina Ele Vlaj v Vidoncih vam želi, da zimo preživite na toplem, zato je za vas priskrbela zadostne količine premoga lignita, lignita ksifata in vedno imajo v zalogi tudi rjavi trboveljski premog. Vse vrste premoga v trgovini Ele Vlaj lahko plačate s tremi mesečnimi obroki oziroma tremi čeki brez obresti. Naročila sprejemajo po tek, št sta: 51 170 in 21 976. V trgovini Ela boste našli tudi vse za gospodinjstvo. Prodajajo tudi ves gradbeni material, umetna gnojila, krmila in gospodinjski plin. Vaša zanesljiva in svojim strankam hvaležna Ela Vlaj vam želi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 1996. Hkrati se cenjenim strankam priporoča tudi v prihajajočem letu, letu 1996! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE gradbenik p.o-LENDAVA Kranjčeva 6 Ponovno razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. Kamp prikolica ADRIA inventarna številka 427837 izklicna cena 2. Kamp prikolica ADRIA inventarna številka 427810 3. Kamp prikolica ADRIA inventarna številka 427829 4. Kamp prikolice ADRIA inventarna številka 431265 74.519,00 SIT 104.370,00 SIT 94.185,00 SIT 154,140,00 SIT Cene so brez prometnega davka, ki ga plača kupec. Javna dražba bo v četrtek, 14. 12. 1995, ob 13. uri v prostorih podjetja Petišovci - gramoznica. Javna dražba poteka po načelu videno - kupljeno. Ogled navedenih osnovnih sredstev je na dan javne dražbe. Varščina v višini 10 % izklicne cene se plača uro pred dražbo. Najmanjši dvig ceneje 5.000.00 SIT. Dodatne informacije po telefonu št. 75 117. STl------SSOSŠIT!-----IS3OOS T ZAJETI V CENI 2 IZTOOŠIT 316OOSIT 7^--' _ ■ -_____.=1--------------ZA m BBPBlUCUr HMtUCnti 3 244OOSIT siTOOSir u m HmHUCiiE rocučnt 1-1- ** *** SKMVinmfkMi n«uwin ^iSMediaArt tek: 064/ 311 055. mbt CnZE 634 a I www,eunet,sl/ y ellow page/y ellciwpageditml T-itt^J^yen^wpoge@eonet,sI jasico d.o.o. I 'HCTTm 069 32 027 I ? nn FMzJiFtzJcTZi n^zj/s/tzfzT n rTnffZf itziri leiiDr m n/i /rzttv netlinJ/r turr/fvn 1'rli'ilOTt ■ nega mejnega prebada y iJo/gi vasi, kjer so na dan prihoda madžarskega j predsednika za nekaj časa »počistilie z osebnimi avtomobili (preusmerili sojih drugam), hitrejši pa so bili tudi cariniki (tako naši kot madžarski), ki sn pregledovali lovoma vozila. Zvedel sem, da sia.se (lotiz in na.š Kučan l - potem ko sla sesešla na pogovoru - sirinjala, da je Treba čimprej Zgra- diti železniško in aviocesino povezavo med državama, kar sicer ni nobe- na novosl, vprašanje pa je, ali ni kdo drža! fige y žepu. Ce se je v preieklosti kdo, ki je ime! rdečo knjižico, potožil, da ga boli ■ križ, smo ga ošvrknili, da ne sme reči »križe, ampak, da ga boli »zvezdan- ; Zdajje že lep čas drugače in vse nas boli križ, zalo ha id v zdravilne kope- . li v lendavsko Termo. Tja sem moral tudi sam, in to prav v dneh pred visokim državniškim obiskom. Tanuzaposleni delavci so čistili in ribali dP -onemoglosti in marsikaterega je bolel križ. Dobili pa so tudi nove uni/or- me. Se bi se kaj našlo, kar gre pohvalili. Lepit pa je tudi, da psičke Zori- ■ ce, ki je pred meseci zašla v pomožne prostore hotela, niso napodili, am- + pak so ji dopustili, da je povita mladičke Ti so našii zavetje pri dobrih ljudeh, mati pa je še naprej go.slja hotela. Sam je sicer nisem videl, ie sli-1 šal sem tako, kol sem zapisal. In če sem morda zapisal kaj narobe, se ■ vnaprej opravičujem No. ja, zalo, ker letos nisem šel na Mikloševo senje i' Sobi no, ini se ne; Viktor Šbiil - Garnat že mrzlično praska po bančnih depojih, da pokrije dolgove pobeglim strokovnjakom, katerim EEK Kocuvan Holding zaboga ni hotel dati plač, zato pa jim je dal bančno garancijo Pomurske banke V Muri so začeli s kadrovskim preustrojem delavk v lahkih oblačilih. Kot nam je uspelo izvedeti, bodo nekatere začele delati v skladiščnih prostorih Levi’s cenDa, nekatere pa bodo med drugim odšle v polnilnico plemenitega chardonngya in souvingnona, po katerih se je povpraševanje v zadnjem mesecu tega leta zelo povečalo. Vito Gydrek se je spet jezil na meteorologe in boga, ki so mu poslali sneg in led ravno v času, ko je imel s svojo celotno ekipo v gostilni Flegar kolegij in zbor delavcev, na katerem so sprejemali strategijo delovanja zimske službe. Milan Koren -13 M stečajni, ki je začel v Pomurki 2 obsežno deratizacijo, že piše strokovni referat o tem, kam je dal za 600 milijonov zalog, ki jih je našal v Pomurki, preden je začel z »uspešnim« pohodm. Kot nam je uspelo izvedeti, zalog pri Slavku Horvatu ni. Ne ve pa se, če jih morda ni dal v nadaljnjo predelavo v PIK Vrbovec. Zato ne prezrite referata na oglasni deski pri Območni gospodar-slu zbornici za Pomurje. KESEDASl tCOMJ rčkin so pač del razvedrilne in humorističe zadnje strani Veslnika in niso na meji okusnega (to mejo , lahko poljubno prestavljamo!). Pa še o seji občinskega sveta pri Negovi! Svetniki se izboljšujejo, po seji ga tudi dobro zalijejo in postajajo dobrotniki. Zelo aktivni »rdečekrižare (tudi svetnik) je predlagal, da vsi namenijo sejnino za negovsko šolo. Gospod svetnik (še prej pa predsednik), še nekaj »pametnihu predlogov: Naslednja seja naj bo v veroučnih učilnicah in se odrecite sejnini, potem na stogovski šoli prispevajte za ureditev veroučne učilnice, potem v domu vinogradnikov pa na gradu pa v muzeju pa v nekdanji stražnici pa na štadionu pa radgonski šoli pa v Partizanu pa v apaški šoli pa v Podgradu (razselitevl) pa F vinotoču pa turistični kmetiji pa in upam, da bo konec mandata. Poslali boste svetovno znani občinski . A:/ je delal brez sejnin. Časi in slava pa tudi nekaj veljata! Cene rabljenih avtomobilov Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so minulo nedeljo prodajali 44 avtomobilov, po dolgem času pa so jih prodali kar 5 Znamka Opel Vectra 1,6i Škoda Favorit 136L Jugo 45 Koral Golf J Zastara 191 CTL Fiat Tipo 1,9TDS G«HJX 1,6 Golf GTi i6V Mazda 323 l,6i Ford Sierra 201 Letnik 1989 1990 19SS 1981 1989 1991 1987 1988 1991 1990 Prev, km 85.000 64.000 73.000 114.000 71.000 158.000 47,000 84.000 81.000 79,000 Cena 13.000 DEM 5.500 DEM 2.500 DEM 2.000 DEM 3.500 DEM 15.200 DEM 8.800 DEM 12.000 DEM 15.500 DEM 15.600 DEM Zvezda Murska Sobota,d, o. o. PRODAJNI CENTER ~ DISKONT MURSKA SOBOTA, Markišavska 1 Telefon: 21 339 ali 31 369 PRAZNIČNA PONUDBA CHARDONNAV, Ljutomer. 0,75 RENSKI RIZLING, Ljutomer, 0,75 LAŠKI RIZLING, Ljutomer, 0,75 LAŠKI RIZLING, Brežice, 0,375 BAKARSKA VODICA 0,75 SREBRNA RADGONSKA PENINA 0,75 ZLATA RADGONSKA PENINA 0,75 I GRAJSKI BISER, Brežice, 0,75 DARILNI KARTON, Ljutomer, 2 x 0,75 DARILNI KARTON, Ljutomer, 3 x 0,75 Radgonska klepetulja Cene sadja in zelenjave Tržnica Gornia Htrtom LbUmer Jliolkl tiiMoe Mandaring Banane Grozrijo KM hraAiaH FaprPa 10« 200 220 129 36« 3«D 300 250 80 200 ISO 130 25« 2S0 200 250 POSEBNO UGODNE - NIZKE CENE 439,00 sit 449,00 sit 303,00 sit 176,00 sit 554,00 sit 815,00 sit 1,045,00 sit 340,00 sit 888,00 sit 1,358,00 sit AKCIJA TRAJA DO 31. DECEMBRA 1995! bom opravičeval. Sem namreč velik lokalpatriol: po svoje sem .Sobočanom i celo nevoščljiv, da jim uspe Mikloševo. Trezino in še kako drugo »senje« ) Mi, Lendavčani, ki imamo starejše mesto, to in ono tradicijo..., pa se s tal poberemo kvečjemu ob lendavski Irgalvi. Kaže pa. da se premika r drugih občinahlia.ie državne G pravne enote Lendava, nu primer v Cren- -šovcih, kjer imajo Križovo senje, v Turnišču pu je senje tako rekoč vsak,, teden, na njem pa prodajajo v glavnem »gujčekes. Vsi ljudje iz občin Len-1 dava/Lendva, Turnišče, Črenšovci. Odranci in Kobilje pa seveda niso take • lenobe kol jaz in so šli na Mikloševo senje. Popolnoma jih razumem, ko. nekateri pravijo: Ne hodim na morje, naj še na sejem ne bi šeN Prav!v Škoda pa je, da so med Peti sovci in Murtkim Središčem postavili zapor-; niče, ki dokaj ovirajo »pretok ljudi in blaga«, zato je z naše strani slabP obiskan sejem v Čakovcu, ki je še naprej v.sako prvo sredo i' mesecu. Svojča.s sem tja hodit tudi jaz in nisem se mogel tiprcii (seveda poleti). da ne hi spil nekaj kozarcev »virca« (medice), ki je bi! pijača moje inlit-: diKtl. Včasih .rt' ga znova želim .irkniii. In če hi medico (»medena žganica« -j Je nekaj drugega) točili na sejmu v Ivlurski Soboti, potem bi najbrž ovrgel > .svoje pre.vodke in .se pome.šal med množico .sejmarjev. Zgodilo bi se morda celo, tia bi kupil leetovo srce za .staro ljubezen. NACl Prejšnji četrtek, zadnji dan v novembru, sta bila ponudba in pov-^ praševanje na sejmu pujskov v TurniSču usklajena, saj .so rejci ponujali 37 živali, lastnike pa jih je zamenjalo 35, Za par pujskov, starih od 7 do । 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov, je bilo potrebno odšteti od , 12.000 do 15.000 tolarjev Moja domača banka /O Pomurska banka d-d. Murska Sobota Meuiainiški tečaj Pomurske banke z dne, 05, decembra 1995, tečaji veiiai** od 06, decembra 1995 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije veija od 05. decembra 1995 od 00.00. ________________ 'Oiitia -Avstriji E»oU 100. Francka 100 Jilnmčila 100 It.llj. 100 ^cka ZfiA. mo. __L Banka Stofeniie Nakup Protaja J ,231.1491__1,2S0u00 _U2«5.0fl-i 1389.M8. 2530001 .0,00.3.3SSS_____8,900.00. _9,060.0a..- imi J.8S. 8 J .10,000.0.50.____10,050.00 JJ,155-00.. 4 127.20 d OBRESTNE MERE od 1. decembra 1995 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za december je 1.1% mesečno oz. 13,75 % letno. Sredstva na ntoilcd Hranilne vloge Tekoči in žiro računi Kntkoročiu vezava toLankih &rcd.v(ev Nominalna letna obrestna mera 8,25% 6,87% Rok vezave Od JI do 90 dni Od 91 do 120 dni Od 121 do ISO dni Nad 6 mesecev Na Ul dni Nkd 9 mesecev Dcpozil z Tklidn« klavzato Rot vezave Na 12 mesecev Depozit & premijo Rok vezave Na 12 mesecev Obrestna mera od TOM+5,5% do TOM + 7% od TOM + 6% doTOM + 7,2% Letna nbr. mera 20.00% do 21.71% 20,57% do2l,94X oa-raMvt.tKiSovoMvi.mio.imožž.ožTi od TOM t 7,1% do TOM + 7.8%2I.82S do 22.62% TOM + SX 22,8JX odTOM + 7.6S do TOM 4 83 22.39% do 22.85% Skupna letna obrestna mera Val. U. + 9,11% do 9,64% Skupna letna obrcal na mera TOM i4.4;sdo 10.00% '1 * ISSN 0351-6407 T I iiiiiiiiiiiiiiiin 9 770351 640019 VESTNIK VISTNIK NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES ^•4i V A t .k'*#. 0 Bo dobilo vsaho dvorišče svoj bencinski servis CREDnANSTALT Banka uspešnih ____ M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 790 fnlnltom d.a.o., rifov* li, m. aobsti NINliM 1 ilVteNIN.KILEI1J0! KlSaosoit' OUALIFIED DEALER AKCIJSKA PRODAJA RAČUN ALNI KOV sTetevanje in prod^ mobitel PC M Sobota * Lendavska 19/b tel: 069 /32 724 Murska Sobota, 14. decembra 1995, leto XLVII, st. 50, cena 150 SIT Virus hepatitisa A (»iutice«) na pohodu tudi v Pomurju ^51^ tČ^} 1»*"? i. ■ ? zč bi .f .k«) I / I. A v* ti, Zuna, ki vabi... Bela zima ima kljub nevšečnostim, ki jih VREME Ob koncu tedna bo večinoma suho in hladno vreme. Vestnikov koledar 14. riKenber, četrtek. Dušan 15. december, petek, ljubica 16. december, sebeta, Adela II. decaite. uedeNa, lazar IB. decaater. ponedeVek. Rade 19. december, torek. Urbaa 20. december, sreda. Evgen Pregovor Zimska M(wga «t Jtonfmska obraba nfi ne vejata. Kako se igramo s prosforomp preberite v Vestnikovem intervjuju S povzroča voznikom, komunali... svoj čar. Sprehod po E njeni belini pomirja, E sneženje in kopnenje g spominjata na g človekovo ■ minljivost. Manekeni Ijubip šminko ali vložki poslancev v politično trgovino I V' v. A fr 7 »dl. »K 4, i**? • * d. a. 3. • * J 'S ’ IZDELKOV I I I I ^1 AP, foto: JZ Murska Sobota do 31. decembra. AKOJSKA PRODAJA V Blagovnici potf vodijo v f Kot kaže, politika šele začenja razmišljati o tem, kako uztaviti pobesnelega konja. Po podatkih o tem. koliko denacionaliziranega premoženja je bilo vrnjenega nekdanjim lastnikom, je razmislek 0 ustavljanju pobesnelega konja vsekakor na mestu. Pri vračanju denacionaliziranega premoženja gre za dvoje vrste ljudi- Eno so domači tu živeči razlaščenci in seveda nesporni slovenski državljani, ki še zmeraj hodijo od občinskega in državnega Poncija in Pilata, da bi svoje premoženje končno dobili vrnjeno. Hkrati pa nam postrežejo s podatkom, da so nečaki in ne vem še v katerem kolenu rojeni sorodniki nekdanjih grofov skupaj s cerkvijo »pokasiralie skorajda celotno gozdno premoženje, kar ga ta država premore. Nečaki beltinske grofice Zichp so dobili vrnjenih IlOO hektarjev gozdov, med drobne avstrijske posestnike pa naj bi jih bilo razdeljenih dOO hektarjev. Ha o tem, koliko gozdov so dobili , v drugih nekoliko bolj goznatih predelih, kot je Prekmurje, niti ne pišem. In ko smo pri grofovski zemlji, so zadeve sporne, saj večinoma ne gre za razlaščence po drugi vojni, ampak denacionalizi- sploh izvajali strategijo, če ne bodo imeti zemlje. Očitno lahko pričakujemo v parlamentu novo strategijo kmetijstva, ki Jo bodo verjetno poimenovali grofovska strategija, uresničevali pa Jo bodo tlačani in dninarji. Še najbolj žalostno pa je, da kljub svoji vihravosti (češem seveda malo sarkastičen) tega nista uspeli izkoristiti in vnovčili slovenska diplomacija in vlada pri iskanju poti v Evropsko zvezo. Še zmeraj naj bi se dajali z Italijani za s tistih nekaj hišic optantove, namesto da bi Jasno pokazati na svojo Mirokogrudnoste do tujcev pri razpolaganju z nepremičninami in povedali, da Je denacinali-zacijski zakon tisti temeljni evropski zakon, s katerim Evropska zveza povezuje vstop Slovenije v svoje vrste. In ne samo to, problem se kaže še v eni obliki, takole mimogrede nam namreč pojasni slogan, ki se v teh dneh pojavlja pred našimi očmi, namreč A'.SI DRUGAČNI, VSI ENAKOPRAifilh, in pri dogajanju v parlamentu, ko se je del oblasti z referendumom trudil za spremembo zakona o državljanstvu. Vse lepo in prav, če bi bila pobuda pomagaj dninavjem in tlačanom (IZREDNO te IJGOBDNE CENE! ®*'*ava priložnost za ^'akup družinskih in poslovnih dani. ranče iz prve agrarne reforme po prvi svetovni vojni. Še toliko huje pa je, da je marsikateri do sedaj tuji državljan sicer plemenite krvi dobil izplačano odškodnino za svoje premoženje. Kljub protestom lokalnih oblasti in volilno-propagand-nih gest nekaterih strank oblast stoji in opazuje, kako pobesneli konj divja in se v svoji pobesnelo-sli naslaja, ko mendra vse pred sabo. Najhuje ob vsem tem je, da ob teh dogodkih ne ukrepata najbolj pristojni ministrstvi, niti kmetijsko niti za okolje in prostor. Res je sicer, da glede na zakon nimata kaj reči. Verjetno kmetijsko ne bo niti trenilo, ko se bo nekaj podobnega zgodilo z vinogradi in drugo'grofovsko zemljo. Kot tudi ne trenejo politične stranke, ki se imajo za zaščitnike kmečkega stanu, da uporabim njihov besednjak. Očitno protiorožja za ustavitev pobesnelega konja nimajo niti novodobni agrarni ekonomisti, ki se podobno kot prej omenjena državna institucija zaklinjajo na družinsko kmetovanje. Ne vem, kje in na kakšen način bodo ohranili poseljeno celotno slovensko krajino, kol so to zapi-1 sati v kmetijski strategiji, kot tudi ne. kako bodo uperjena proti »plemeniti krvi sumljivega porek-lae, ki si je, roko na srce, ravno s pomočjo te iste oblasti, bodisi pozicijske ali opozicijske, takole mimogrede zaradi »statusnega poreklae svoje krvi na hitro pridobila državljanstvo in pogoltnila velik del nacionalnega premoženja. Nihče od vrhovnih oblastnikov doslej še ni zahteval pretresa poti pridobitve »plemenitihtf državljanstev pri državnem birokratskem stroju. Ne, to ne, raje so se lotili »JužnJakove ati »čifurjev«, ki kljub svoji lojalnosti državi, že zaradi kruha, ki Jim ga reže ali pa tudi ne, državi vsaj ne škodijo, če Že ne koristijo. Kajti ob svoji kratkovidnosti prej omenjena državniška gospoda pač ne vidi ali pa noče videti lega, da so bile migracije iz nerazvitih v razvite sestavni del svetovne ekonomije. Tako ne bodite presenečeni, ko se bo na dvorišču te ali one grofije znašla la ali ona skupina oblastnikov, ki se bo na plemenitih arabskih žrebcih in tu in tam kakem lipicancu odpravila s krdelom psov in dninarskih poganjačev na lov v grofovske gozdove. J. VOTEK I