Milan Kučan, predsednik predsedstva CK ZKS na proslavi stoletnice Predilnice Rekel je: »Spremembe v načinu proizvodnje se lahko uresničijo samo z zadostnim lastnim znanjem in sposobnimi ljudmi. Pot do tega pa vodi samo preko takšnega sistema in politike nagrajevanja, ki bo to načelno spoznanjekonkretizirala tudi v višini osebnega dohodka delavca, ki več zna, ki to znanje uporablja za večje dosežke svojega kolektiva, kije nosilec inovacijskih in invcnlnih naporov in hkrati politike, s katero se bo to načelno spoznanje konkretiziralo v materialnem položaju vzgoje, izobraževanja, znanosti in v materialnem položaju delavcev, ki so tam zaposleni. Takšno smer in kvaliteto bodoče ekonomske politike je mogoče uveljaviti le, če bomo zmogli zlomili naš sedanji skupni opor-tunizem, ki se izraža tudi v neuspelih referendumih, na katerih se odloča o bolj stimulativnem nagrajevanju. Izhod iz krize ni mogoč, če bomo ostali pri obstoječi strukturi gospodarstva, ohranjali sleherni gospodarski subjekt ne glede na njegov gospodarski rezultat in perspektivo ali z ohranjanjem sleherne proizvodnje in vrste proizvodov ne glede na povpraševanje po njih. Uravnavanje pogojev gospodarjenja po najslabšem votli v povprečja in od tam v pogubo. Očitno tudi najnovejša praksa potrjuje oceno 13. kongresa ZK.I. daje potrebno iskati osrednji vzrok za sian/c v naši nepripravljenosti sprejeli logiko blagovne proizvodnje, ki je na sedanji stopnji našega razvoja še objektivna nujnost. To naše stalno omahovanje med tržno ekonomijo v razmerah socialistične samoupravne in družbene lastnine ter ekonomskim voluntarizmom države še vedno prevladujoče končuje v voluntarizmu, ki demobilizira napore za ekonomsko racio- Spoštovani bralci! Morda boste / začudenjem pogledali, ko boste prijeli v roke tole Številko našega glasila. Da, da prav imate, (ilasilo občanov je, le na drugačnem papirju in manjšega formata. S takim smo pravzaprav tudi začeli, če seše spominjate? In kaj nas je prisililo v lo spremembo, pravite? Kar naravnost bomo povedali. Zaradi skokovitega porasta cen smo bili prisiljeni iskati skrite rezerve. Kna teh je bila sprememba formata in s tem povezane tehnologije. Obseg našega časopisa se ne bo spremenil, saj ho poslej imelo naše glasilo več manjših listov. Prav tako si bomo tudi v prihodnje prizadevali za kvaliteto, želimo si le, da hi vi tudi poslej ostali naši zvesti bralci in da hi se nam bolj pogosto oglašali. Uredništvo nalno obnašanje, gospodarno ravnanje z družbeno lastnino in za usmerita' potrošnje strogo v okviru razpoložljivega dohodka. Že Program ZKJ je opozarjal, da neupoštevanje tržnih zakonov slabi socialistične elemente v gospodarstvu, hromi iniciativo posameznika in podjetje, zavira razvoj proizvajalnih sil m poraja zunaj proizvodnje sile, ki izvajajo nasilje mul njo. To mora bili vodilo za našeprihodnjeaktivnosti. Tako bodo v največji meri tudi pristrižene peruti sedanji zelo razširjeni politični razvadi — nadvse demobi-lizirajoči — ki zakriva sleherno odgovornost in ki razloge za vse naše težave išče izključno v poli ličnem in ekonomskem sistemu. To se počne ne le lam. kjer so za to opravičeni razlogi, ampak tudi lam. kjer draga, z devizami plačana oprema leži vrsto let v zabojih ah (elo razmetana po tovarniških dvoriščih, na katerih rasteta trava in plevel, kjer je vladar nered, kjer se dogajajo kraje in dela škoda na strojih. Na la način se beži od pravih problemov in ustvarja razpoloženje, daje vse odprlo, vse relativno, vse vprašljivo in zalo kaotično, blizu popolnega nereda.« Predsednik predsedstva C K ZKS Milan Kučan govori na proslavi 10(1-letnice Predilnice Litija (foto: M. Šušteršič) Ob dnevu mrtvih Ko misel poroma na tihe domove, v spominu zagledaš neštete grobove. Premnogim zastal je Življenjski korak, ko nanje je streljaj srditi sovrag. V bolečini se krči zdaj naše srce, lučke ljubezni naj zanje gore! J. S. Komemoracije ob dnevu mrtvih bodo 31. oktobra 1986 po že ustaljenem razporedu: la\ <>rski Pil ob 14.30 — sodeluje godba Velika Štanga ob IS.30 — sodeluje godba Litija ob 17.00 — sodelujeta godba in Lipa Sava ob 18.00 — sodeluje godba Velika Kostrevica ob 17.00 — sodeluje Zvon Šmartno oh 16.00 — sodeluje Zvon .levnica ob 16.30 — sodeluje KDO Jevnica Kresnice ob 18.00 Komemoraciji na Vačah in Polšniku bosta 1. novembra ob 11. uri. Krajevne skupnosti, ki niso navedene v tem razporedu, naj same organizirajo komemoracije pred pomniki ali grobišči NOB v krajevni skupnosti ob primernem času in dnevu. Krajevna skupnost Stangarskc Poljane pa naj sodeluje v komemoraciji v Šmartncm ali v Veliki Štangi. C IZ DELA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS LITIJA Obisk člana CK ZKS v osnovni organizaciji ZKS V avgustu je bil na 3. seji CK ZKS sprejet sklep, da člani CK ZKS obiščejo po eno organizacijo združenega dela v občini, za katero so zadolženi. Tako se je v začetku septembra tov. Jože Miklavc, izvršni sekretar CK ZKS za področje vzgoje in izobraževanja, udeležil seje osnovne organizacije v IUV TOZD Usnjarna Šmartno. Po kratkem uvodu sekretarja OO ZKS je bilo največ razprave namenjeno pogojem in rezultatom poslovanja, ki so letošnje leto slabši. Precej pozornosti je bilo namenjene vzrokom padca obsega izvoza,.saj je le-ta v letošnjem letu nazadoval. Člani osnovne organizacije so opozorili tudi na nujnost nadaljevanja investicij v posodobitve opreme. Eden od zaključkovsestankajebil tudi ta, da morajo komunisti, ki so v tej organizaciji združenega dela maloštevilni, biti bolj aktivni v delegacijah za samoupravne interesne skupnosti in zbor združenega dela, v osnovni organizaciji sindikata in zveze socialistične mladine, delavskemu svetu in drugih samoupravnih organih, skratka, bolj bi morali biti navzoči med delavci ter Seminar za vodstvo ZKS v občini Litija V letošnjem letu smo v organih zveze komunistov opravili volitve in izvolili nova vodstva. Vokviru usposabljanja teh vodstev smo v začetku oktobra izvedli enodnevni seminar z naslednjimi temami: — Prenova zveze komunistov je bila osrednja tema. O tem je navzočim govoril tov. .Jože Miklavc, član CK ZKS. Poudaril je, da je prenova proces, katerega bistvo je, da se ZK »razdržavi«, da preneha delati na način partije na oblasti in partije zunaj sistema in nad njim. Opozoril je, da pri prenovi ne gre le za kadrovsko prenovo, ki naj iz naših vrst odstrani vse tiste, ki vanjo ne sodijo, obenem pa omogoči sistematično pomlajevanje zveze komunistov, ampak gre tudi za prenovo temeljnega teoretskega fonda, prenovo idejne zavesti zveze komunistov, prenovo vsebine in metod dela. — O aktualnih nalogah zveze komunistov na poročju družbenoekonomskih odnosov je govoril Janez Krnc. Del svojega uvoda je namenil tudi spremembam zakona o združenem delu, ki so pred nami. — O 13. kongresu ZKS je govoril Ivan Godec, ki jepri tem še posebej izpostavil vprašanje skupnih programskih jeder, Kosova in deviznega sistema. — o idejnopolitičnem usposabljanju v zvezi komunistov je govoril Dušan Pleš, ki je zlasti poudaril, da nalog na področju prenove zveza komunistov ne ho mogla uresničiti brez ustrezno usposobljenega članstva. Udeležence je podrobno seznanil z oblikami in metodami idejnopolitične-ga usposabljanja, zlasti v osnovnih organizacijah. Seminarja se jc udeležilo 55 članov občinskega komiteja in sekretariatov osnovnih organizacij. Ob koncu seminarja so bili sprejeti tudi nekateri dogovori za nadaljnje delo, med drugim tudi ta, da udeleženci seminarja na osnovi zapisa osnovnih tez uvodničarjev podobno izobraževanje izvedejo z vsemi člani v svojih osnovnih organizacijah. B. Vuković skupaj z njimi bojevati bitko za boljše in produktivnejše gospodarjenje ter razvoj samoupravljanja. V skladu s sklepom predsedstva OK ZKS so tudi nekateri člani občinskega komiteja že obiskali osnovne organizacije v organizacijah združenega dela, za katere odgovarjajo, da skladno s sklepi 3. seje CK ZKS preanaliz.irajo poslovanje in razvojne probleme organizacij združenega dela, obenem pa ocenijo tudi usposobljenost osnovne organizacije za reševanje problemov v lastnem okolju. Podobne aktivnosti pa potekajo tudi v krajevnih skupnostih. Tu morajo osnovne organizacije oceniti svojo dejavnost in dejavnost članov ZKS v krajevni konferenci SZDL. Ta ocena pa ne sme ostati zaprta v okviru osnovne organizacije, ampak jo je potrebno preveriti v organih krajevne konference socialistične zveze. Prav tako pa je predstavnike socialistične zveze potrebno pritegniti že k obravnavi teh vprašanj v osnovni organizaciji ne glede na to, ali so člani osnovne organizacije oziroma zveze komunistov. Nasploh se bodo morale osnovne organizacije pri svojem delu mnogo bolj odpreti navzven in neprestano preverjati pravilnost svojih stališč med ljudmi, organiziranimi v široki fronti SZDL. Obisk udeležencev kongresa IUFRO v Litiji V soboto, 13. septembra, seje v Ljubljani končal prvi del svetovnega gozdarskega (IUFRO) kongresa. Na vrsti je bil drugi — terenski del. Udeležencem jc bilo na voljo 20 ekskurzij po Jugoslaviji. Ena izmed njih, in to številnejših, se je začela 14. septembra v Litiji. Udeležba je bila izredno pestra, saj so bili zastopani gozdarski strokovnjaki iz ZDA, Kanade, Južne Amerike, Avstralije, Japonske, Tajvana, Vel. Britanije, ZRN, Francije, Nizozemske, Norveške in Finske. V gozdnem predelu Grmače smo jim prikazali naša prizadevanja, načinein metodcdelavGoz.dnem obratu Litija in Gozdnem gospodarstvu Ljubljana nasploh. V ta namen so ob konkretnih objektih strokovni delavci GG Ljubljana in TOZD Gozdni obrat Litija predstavili 9 referatov, podkrepljenih z nazornimi posterji. Zanimanje za naš način gospodarjenja z gozdovi je bilo veliko in tudi razprave ni manjkalo, tako da jo je bilo potrebno pri vseh temah omejevati. Po končanem strokovnem programu so gostje ob čudovitem vremenu pešačili prekojazbinških vinogradov do Brezij, od tam dalje pa so se odpeljali na grad Bogenšperk. Sprejem nagradu je bil prisrčen, in to od pozdravnega nagovora predsenika SO Litija do kulturnega programa, ki sta ga ob sodelovanju Turističnega društva pripravila zIK in zKO. Udeleženci, ki jih je ves dan spremljal tudi predsednik IUFRO prof. dr. Mlinšek, so bili s prvim dnem terenskega dela kongresa izjemno zadovoljni in so to tudi povedali v svojem poslovilnem in zahvalnem govoru. Ob uspeli organizaciji se Gozdni obrat Litija zahvaljuje vsem, ki soomogočili, dajeekskurzijadose-gla svoj namen, prav tako tudi Gostinskemu podjetju Litija za izjemno kvalitetnoangažiranjcpraktično od jutra do večera in litijskim rogistom, ki so poskrbel, za popestritov na Bogenšpcrku. M. J. Sprejem na gradu Bogenšperk Predno so izstrelili prvi bojni metek, je bilo treba spoznati orožje in njegove lastnosti ter seveda poskusiti streljati z manevrskim strelivom. Ob tem je bila pomoč starešine dobrodošla, predvsem za tiste, ki niso vedeli, ali naj sproiijo ali naj si zatisnejo ušesa. V prostem času so jih obiskali tudi starši in prijatelji. Niso mogli skriti dobre volje, ko so staršem pripovedovali o zanimivostih z usposabljanja, mladi vojaki pa so zvedeli, kaj se dogaja v njihovem kraju. C MED MLADIMI VOJAKI NA JANČAH J Spoznali so vojaško življenje Za vse mlade, ki se po osnovni šoli niso odločili za nadaljnje izobraževanje, je bilo letošnje vojaško obrambno usposabljanje drugačno, kot smo ga bili vajeni doslej. Ose-minštirideset fantov in deklet je preživelo na Jančah štirinajst, verjetno nepozabnih, dni. Starešine, ki so bili z njimi, so bili z delom zadovoljni in so vse pohvalili, niso pa pozabili povedati, da so bila dekleta nekoliko bolj zainteresirana. Verjetno tudi zaradi tega, ker so imela tokrat eno redkih priložnosti, da se spoznajo z vojaško opremo in življenjem. Ob tem dodajmo tudi to, da so mladi vojaki v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS pripravili tudi dva kulturno-zabavna večera. Besedilo in foto: Rudi Bregar Letos so tudi spali na Jančah in dobili vojaške uniforme, tako da so bili resnično videti kot pripadniki naših ohorotenih sil. Daljši lasje naj vasnemotijo. Čedobropogledate posnetek, je med njimi tudi precej deklet. Za dekleta je bilo usposabljanje ena redkih priložnosti, da se spoznajo z orožjem. Z zanimanjem so si ogledala orožje, starešina pa je povedal, da so bila dekleta bolj zainteresirana za delo s puškami, pa tudi previdnejša. Streljali pa so vsi radi. In to uspešno! Na podlagi 1. odst. 57. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. I. SRS, št. 37/85) in 11. poglavja Programa o varstvu prebivastva pred zoonozami v obdobju 1985/1990 (Ur. I. SRS, št. 40/85) ter 250. člena Statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) je izvršni svet Skupščine občine Litija sprejel dne 25. 9. 1986 ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1. člen Delavci Veterinarskega zavoda Ljubljana morajo vakcinirati vse pse, ki še niso bili cepljeni proti steklini v letu 1986, in vse pašne živali, k i se pasejo brez nadzorstva v občini Litija. 2. člen Veterinarsko-higienska služba pri KOP Komunala Litija mora v sodelovanju z lovskimi organizacijam i in organ i milice stalno zmanjševat i število nevakciniranih ter potepuških psov in mačk. 3. člen Vse lovske družine v občini Litija morajo takoj pričeti s pogoni divjadi — posebno lisic, da se bo število le-teh bistveno zmanjšalo. 4. člen Vse sumljive uplenjene živali morajo lovski pregledniki izročiti veterinarsko-higienski službi zapakirane v PVC vreče, na katerih mora biti privezan kartonček, na njem pa označeno: — kraj uplembe, — uplenitelj, — datum, — vrsta živali, — kako je bila žival uplenjena in — če je koga poškodovala. 5. člen Veterinarsko-higienska služba mora glave kadavrov vseh sumljivi h uplenjenih živali redno odvažati Virološkcmu laboratoriju VTOZD za veterinarstvo v Ljubljano na pregled, trupla pa neškodljivo odstranjevati po navodilih veterinarskega inšpektorja ali veterinarske službe Veterinarskega zavoda Ljubljana. 6. člen Rejci domačih živali morajo vsak sum stekline takoj prijaviti veterinarski službi. Mleko in meso sumljivih živali ni užitno in ga je potrebno neškodljivo odstraniti po navodilih veterinarske službe. 7. člen Stroške, ki bodo nastali pri veterinarsko-higienski službi plačuje Samoupravna komunalna skupnost Litija. Stroški analiznih izvidov se plačujejo iz. proračuna občine Litija. Prav tako se plačujejo nagrade upjeniteljem iz proračuna občine Litija, in sicer v višini 1.000 dinarjev za uplenjeno lisico. 8. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, neha pa veljati odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 26/80. Obrazložitev: Dva kadavra lisic iz litijske občine, poslana na VTOZD za veterinarstv-o—Inštitut za mikrobiologijo in parazitoiogijo, sta pozitivno reagirala na steklino. To nam dokazuje, da seje v občiniponovno pojavila nevarna bolezen zoonoza, ki se prenaša iz živali na ljudi in obratno. Izvide smo prejeli 19. 9. 19H6 za poginulo lisico, prineseno iz Koprivnika pri Polšniku, in 24. 9. 19H6 za pokončano lisico v Ponovičah. Rolezen steklina je zelo nevarna, povzroča jo virus stekline velikosti od 100 do 150 milimikronov. Virus so znanstveni delavci odkrili že leta 1903. Dognali so. da zelo slabo prenaša višje temperature in da pri temperaturi nad 40° C pogine takoj, sobno temperaturo 22" C virus prenese samo 24 ur. Virus stekline pa dokaj dobro prenaša zelo nizke temperature. Virus fiks (laboratorijski virus) prenaša celo temperaturo tekočega dušika (-170° C). Prav zato se navadno ta bolezen pojavlja v hladnem jesenskem in zimskem času, zato se zdi čudno, da se je steklina v občini pojavila že sedaj, koje razmeroma toplo vreme. Najpogosteje opazimo bolezen pri lisicah, psih in mačkah. Od teh so v nevarnosti tudi druge divje in domače živali, posebno pa ljudje. Okužba najpogosteje nastane z ugrizom ali praskanjem bolnih živali. Bolezenske spremembe se kažejo na živčnih ganglijskih celicah v možganih, tu se namreč pojavijo mikroskopsko majhna telesca, kijih po znanstveniku NEGRIJU imenujemo Negrijcva telesca. Bolezen steklina se lahko pojavlja v dveh oblikah, v divji alt furijozni intihi obliki. Pri prvi opažamo tri stadije: a) stadij potrtosti h) stadij vzdražljivosli cj stadij ohromelosti Ohromelost se javlja v čeljustih in zadnjem delu telesa. Pri človeku jenaj-pogostejša tiha oblika bolezni — stadij vzdražljivosli odpade. Pri živalih, posebno lisicah, psih in mačkah se skoraj vedno pojavlja divja oblika bolezni, živali so v združene in popadljive. Inkubacijska doba, po naših avtorjih, traja od 20 do 30 dni. V ameriški literaturi pa navajajo, da tudi do 8 mesecev. Ta doba je odvisna od mesta infekcije, bližje glave je infekt, krajša je inkubacijska doba. Bolezen traja od 5. do H dni. Potrebno je povedati, da, če se pojavijo znaki bolezni, za bolnika ni več pomoči. Bolnik za to boleznijo sigurno umre v hudih bolečinah. Virus je občutljiv na razna razkužila — kemikalije. Za razkuževanje se priporoča dvoprocentna raztopina natrijevega luga. — Pfl 14. ZaradtresnostlboleznismovobčiniLttijaževletu 1980,19HI, 1982,1983, /984 in 1985 pošiljali vse k adavre uplenjenih lisic, sumljivih mačk in psov na pregled za steklino VTOZD za veterinarstvo na virologijo, zato, da bi imeli jasno epizootiološko sliko. Mnogo ljudi, ki so imeli stik s steklimi živalmi, smo poslali na zaščitno cepljenje antirubičnemu dispanzerju v Ljubljano. Za steklino ni obolel, zaradi previdnosti, noben človek. Ob ponovnem nastanku bolezni stekline smo dolžni, da prav tako dosledno ukrepamo, kot smo v preteklih letih, da ne bi prišlo do okužb pri ljudeh in drugih domačih živalih. Zato je prav, da je izvršni svet sprejel to odredbo, veterinarski inšpektor pa izdal ustrezne odločbe lovskim družinam na območju občine Litija, kmetijskim zadrugam, krajevnim skupnostim, Zvezi zasavskih lovskih družin in Veterinarskemu zavodu Ljubljana. Vsa evidenca o pošiljanju materiala v analizo in obveščanje ljudi o izvidih analiz ter o potrebah po preventivnih cepljenjih in drugih ukrepih se bo opravljala pri veterinarski inšpekciji SO Litija. VETERINARSKI INŠPEKTOR dipl. vet. Jože URBAJS, l. r. Na podlagi 1. odst. 57. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. I. SRS, št. 37/85) ter 3. in 31. člena Pravilnika o načinu opravljanja veterinarsko-sanitarnega pregleda živali za zakol in izdelkov živalskega izvora (Ur. I. SFRJ, št. 12/81) in 250. člena Statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) je Izvršni svet Skupščine občine Litija sprejel dne 25. 9. 1986 ODREDBO o preprečevanju in zatiranju trihineloze v občini Litija 1. člen S to odredbo se odreja sistematično preprečevanje in zatiranje bolezni trihineloze — zoonoze, zato ker je večina prašičev v občino Litija odprcml jenih s področij, kjer so prašiči invadirani s trihinelo spiralis, ali pa s področij z nejasno cpizootiolo.ško situacijo. 2. člen V letu 1985 je bila trihineloza pri prašičih ugotovljena: — v SR Hrvatski (Podravska Slatina. Osijek, Bukovar, Pula), — v SR Bosni in Hercegovini (Sarajevo, Rogatica, Brčko, Doboj, Kotor Varoš, Čelinac, Bosanska Dubiva, Bosanski Novi, Prijedor, Banja Luka, Mrkonič grad, Vetes, Mostar, Čapljina), — v SR Srbiji (Ub, Šabac, Valjcvo, Kladovo), — v Al* Vojvodini (Mitrovica, Kovin, Novi Sad, Srbobran), — v SR Sloveniji (Mozirje, Ljubljana). 3. člen Obvezen je veterinarsko-sanitarni pregled prašičev pred klanjem, po klanju pa pregled mesa in drobovine zaklanih prašičev ter trihineleskopski pregled vzorcev mišičninc, prsno-trebušne prepone. Te preglede opravi diplomirani veterinar pooblaščenega Veterinarskega zavoda Ljubljana, in sicer pred klanjem in po njem. Navedeni pregledi so obvezni: — v vseh gostiščih, — v obratih družbene prehrane, kjer pitajo lastne prašiče, — na kmetijah, kjer se bavijo s kmečkim turizmom, — v lovskih družinah pri odstreljenih divjih prašičih in medvedih. Lastniki prašičev morajo javiti zakol prašiča veterinarski službi 12 ur pred klanjem, lovske družine pa po odstrelu divjih prašičev in medvedov. 4. člen Individualnim rejcem, ki so vzredili prašičke doma in uporabljajo meso prašičev za lastno rabo, ni potrebno prijavljati zakolov zdravih prašičev veterinarski službi. 5. člen Rejci, ki so kupili prašiče s področij, navedenih v 2. členu te odredbe ali pas področij, kamor bi s prekupčevanjem lahko bili prašiči pripeljani iz območij z nejasno epizootiološko situacijo, morajo pri klanju sami odvzeti od vsake svinjske polovice po en vzorec mesa prsno-trebušne prepone (dialragmc) za trihineloskopski pregled in ga takoj dostaviti pooblaščcncmuvctcrinarskcmu inšpektorju v Mesarijo in prckajcvalnico Litija, Šmartno pri Litiji na pregled. Meso je uporabno šele, ko je izvid negativen. 6. člen Trihineloskopski pregledi sc opravljajo pod nadzorstvom pooblaščenega veterinarskega inšpektorja v Mesariji in prekajcvalnici Litija, Šmartno pri Litiji. Ta inšpektor skrbi, da se vodi evidenca o pregledih, navedenih v 3. in 5. členu te odredbe, na predpisanih obrazcih. 7. člen Stroške pregledov, navedenih v 3. in 5. členu te odredbe, nosijo lastniki pregledanih živali. 8. člen Ta odredba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS. Obrazložitev: Trihineloza je zajetlahka bolezen Hvali in človeka. Doslej je ugotovljeno, da lahko zboli za to boleznijo preko 40 vrsi divjih in domačih Hvali ter človek. Povzročitelj bolezni je spolno zrela, komaj vidna lasni ca. imenovma trihinela spiralis. in njene ličinke, ki so mikroskopsko majhne. Samec in samica te majhne glistice živita v tankem črevesju, ličinke pa v mišicah (razen srčne mišice) istega gostitelja. Človek se s to boleznijo skoraj izključno okuži z mesom in mesnimi izdelki domačega in divjega prašiča. Slabo kuhana ali pečena svinina. sveže in suhe klobase ter prekajeno meso so najbolj pogosti viri okužbe. Rastlinojedo govedo, konj. drobnica ter divjad ne zbolijo za trihineloza. njihovo meso ni vir okužbe za trihineloza. Po okužbi s trihineloznim mesom se v tankem črevesu novega gostitelja iz ličinke razvijejo spolno zreli samci in samice že v 40 urah. Samci po oploditvi samic poginejo, samice pa žive v črevesju približno 6 tednov. Ugotovljeno je, da vsaka samica v tankem črevesu v tem času izleže do 10.000 ličink. Ličinke se zavrtajo v črevesno steno in pridejo v krvni obtok, s krvjo pa do progastih mišic, kjer dozore ter postanejo nevarne novemu gostitelju. Obvezno je pregledovali na trihineloza vse prašiče, katerih meso je namenjeno za splošno potrošnjo. Trihincloskopija se mora opravljali na mesu zaklanih prašičev v klavnicah, gostiščih, v kmečkem turizmu, obratih družbene prehrane, kjer redijo prašiče in jih koljejo za prehrano delavcev. Trihineloza sepa ni ugotavljala v mesu prašičev, zaklanih po domovih za individualno prehrano. V letu 1985 je v SFRJ za trihineloza zbolelo 1240 ljudi, od lega največ v AP Vojvodini, v ožji Srbiji in SR Hrvatski. V lelu 1984je bila trihineloza vnesena z nakupom prašičev iz drugih republik (kamion z registracijo Sabac) tudi v SR Slovenijo. Na trihineloza je imunološko reagiralo 26 ljudi, od lega je klinično zbolelo 7 ljudi. V začetku leta 1986je zbolelo vZagrcbu 7 ljudi. Trihineloza je bila pri prašičih ugotovljena v Ljubljani in Mozirju. Človek se lahko okuži že z nekaj grami trihineloznih ličink. Strokovnjaki so ugotovili, daje lahko v 250 g svinjine do 30 milijonov ličink in daje lahko okužba s 50 do 90 milijoni ličink za človeka celo smrtna. Bolezenska znamenja pri človeku: Od 5. do 15. dneva po okužbi opazijo bolniki najprej znamenja prebavnih motenj. Zaradi nagnjenosti k bljuvanju pogosto pomislimo na zastrupitev s hrano. Po 6. dnevu bolniki začutijo hkrati tudi pekoče bolečine v žvekalnih mišicah, v ramenu, nogah in križu. Poškodbe v mišičnem delu trebušne prepone povzroča jo pri takšnih osebah težko dihanje. Neznosne so bolečine obočesnih zrklih. Čeprav v srčni mišici ni ličink, je ludi l a organ prizadel zaradi poškodb z izločenimi sirupi majhnih glislic — lasnic in obsežnih sprememb v drugih mišicah. Srčna mišica slabi, pokažejo sc znamenja srčne slabosti. Telesna temperatura obolelih oseb sc giblje med 38° in 4(f C. Pogoslo obolele osebe težko požirajo in govorijo, tožijo zaradi živčnih motenj, pride do vnetja živcev in možganskih ovojnic. Obolele osebe ne morejo vstali iz postelje, znojijo se. matijih svetloba, imajo otečene, zaprle veke in otečen obraz. Po izjavah prebolevnikov se znamenja bolezni le počasi izgubijo. Nekoliko boljše se počutijo šele po dveh mesecih, če so pravočasno zdravljeni. V občini Lilija individualni rejci v večini primerov pitajo ali dopilajo kupljene prašičke. Te so večinoma nabavi/i odprodaja/cev iz sosednjih republik (SR Srbija — Šabac in okolica), kjer je bolezen trihineloza ugotovljena. Naši občani kupujejo klavne prašiče ali pa pujske za pitanje tudi na sejmiščih v Radohovi vasi. Brežicah. Sevnici itd. Na ta sejmišča pripeljejo prašiče prav lako prodajalci iz sosednjih republik. Ic-lc jih pogoslo našim kupcem posredujejo preko slovenskih prekupčevalcev z zdravstvenimi spričevali, ki so izdana od upravnih organov v naši republiki ter potrjena od naše veterinarske službe. To se pravi, da izvor prašičev prekvalificirajo. Pri prašičih, kupljenih na omenjenih sejmih, ni jasne epizooliološk e situacije. Iz opisanega je razvidno, da obstoja velika nevarnost vnosa trihineloze v našo občino. Dolžni smo preprečili, da se bolezen ne ho pričela sporadično pojavljali pri občanih, ki redijo prašiče za lastno prehrano. Njihovo zdravje je prav toliko vredno kot zdravje ostalih potrošnikov svinjskega mesa. kupljenega v mesnicah, ki je bilo pregledano na trihincle. S to odredim in prosvclljcvunjcm občanov bomo dosegli, da ho vsak potrošnik svinjskega mesa doma spilanih kupljenih prašičkov ali pa kupljenih klavnih prašičev izven občine dal pregledati vzorec mesa na morehilno prisotnost ličinke trihincle spiralis. Za trihineloskopski pregled sc iz vsake svinjske polovice odreže en košček mesa (približno I dkg) od mišice prsnotrebušne prepone in segapošljena pregled. V mišici prsno-trebušne prepone se namreč najpogosteje naselijo ličinke trihincle spiralis. Meso zaklanih prašičev je užitno šele po negativnem izvidu. dipl. vel. Jože URBA.IS IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI C DELČEK PRATIZANSKE MAGISTRALE TUDI SKOZI NASO OBČINO J Asfaltna prevleka do geometričnega središča V času ko zaključujemo redakcijo, se pospešeno odvijajo pripravljalna dela za asfaltiranje ceste Vače-Slivna. Omenjeni odsek bo v naši občini tako postal delček partizanske magistrale, ki sicer vodi iz Dolenjske na Štajersko. Obiskovalci geometričnega središča bodo tako prišli do prijazne vasi ce Sp. Sliv-na po asfaltni prevleki. Brez dvoma,se bo obisk tega kraja tako šc povečal, veliko pa si od te pridobitve obetajo tudi sami krajani. Akcije za asfaltiranje so se smelo lotili krajani KS Vače-Slivna, pri tem pa sta jim pomagala cestna skupnost in vodstvo občinske skupščine. Da se v cestnem gospodarstvu v naši občini vendarle nekaj premika, kažejo tudi drugi cestni odseki, toda o tem v naslednji številki. J. S., foto: GO K obravnavi okolja v Kresnicah V glasilu sta doslej izšla dva krajša teksta o obravnavi okolja v Kresnicah. Ker odmevi niso taki, kakršen je bil namen obravnave, bo morda tudi pričujoče pojasnilo pripomoglo k celotni podobi mnenj. OOZSM je organizirala omenjeno obravnavo z. namenom, da se celoviteje pristopi k okolju. Dokaj splošni in širši uvod sem pripravil v dogovoru z nosilci pobude. Iz podane snovi sem poizkusil sestaviti nekakšne parametre, na osnovi katerih bi se dalo celoviteje oceniti okolje kraja: konfiguracija, zgodovinske prvine, rajonizacija dejavnosti, zrak, voda, tla, hrup, odplake in odpadki, občutek varnosti, prosti čas, kulturna podoba krajine. Opis po navedenih elementih smo dopolnili že z ustavnim določilom, ki govori o okolju, in ocenami oz. komentarji, ki so jih dali krajani na obravnavi. Ta »izdelek«, ki smo ga dali po hišahje potrebno jemati kot nek pozitivni poiskus, saj nismo imeli vzorca, po katerem bi se ravnali. Reakcije preveč preusmerjajo pozornost na organizacijsko shemo (zbor, problemska konferenca...). Ob tem je treba povedati, da so dobile vse hiše vabilo in da so imeli člani sveta krajevneskupnos-ti in predsedstva KKSZDL priliko dvakratne obveščenosti, ker jih je na sejah obvestil presednik mladine. To dejstvo zavrača tudi očitek o neusklajevanju aktivnosti. Bolj bi bilo potrebno poudariti ugotovitev, da je bila nasploh sla- ba udeležba ne glede na posameznike. Poudariti je treba ocene tistih, ki so se obravnave udeležili in vztrajajo, da bi jo zaradi poučnosti ponovili. Vsebinsko bi se dalo tako obravnavo še dopolniti z ugotavljanjem naravnih danosti, ki so pogoj za oblikovanje ekonomsko planske enote kraja in opozoriti na različne družbenoekonomske pogoje krajanov, ker so le-ti vzrok težkega usklajevanja interesov. Pavel Smolej J ) Ju«o«laTi)a i", i n i. .i i Litijska voda v • se ni pitna Tik pred oddajo gradiva v tisk nam je sanitarna inšpektorica Jožica Rus povedala, da je treba vodo pred uporabo še naprej pre-kuhavati. Zadnje analize vode so sicer ugodnejše, kar je verjetnoposledica sušnega obdobja. Že ob prvem dežju pa lahko pride do ponovnega onesnaženja. Tako bodo morali Litijani še vnaprej spoštovati že sprejete ukrepe. .1. I). Litijski »bolšji trg« Kaj res, porečete? Da ga imamo tudi v Litiji? Imamo, da, toda ne tistega pravega. Ci ne verjamete, zapeljite se na (iraško Dobravo, tja zadaj, kjer hi morala teči trasa ceste proti litijskemu polju. V divjem odlagališču najdete prav vse, odtelevizo-rja do hladilnika. Smo pa res od vraga. Nesnaga nas doma moti, na javnih mestih pa prav nič. Mar nimamo v Litiji organiziranega odvoza kosovnih odpadkov? In zakaj se ga ne poslužujemo? Zakaj? To pa je že pretežko, kajne? J. S., foto: M. Šušteršič OBČINE LITIJA KRAJEVNA SKUPNOST RIBCE Prvi krajevni samoprispevek Tudi v Ribčah, eni izmed najmanjših krajevnih skupnosti, smo med prvimi v občini Litija uvedli prvi krajevni samoprispevek. Ker je bilo to prvič, so se po javile velike težave, kajti krajevna skupnost leži na meji med litijsko in ljubljansko občino in se veliko krajanov vozi nadelo v eno ali drugo občino. Za vse je bilo treba najti podatke o zaposlitvi in potem obveščati njihove delovne organizacije, saj za nekatere objava v Uradnem listu ni zadostovala. Nekatereorganizaeijesosctakoj odzvale in pričele nakazovati samoprispevek s 1. 2. 86, nekatere pa šele nekaj mesecev kasneje, seveda z večkratnim posredovanjem. Kljub vsemu je krajevni samoprispevek stekel. Plačujejo ga skoraj vsi krajani, tako daje saldo samoprispevka na dan 5. 10. 1986 2,050.590. — din, od tegajc UOO.OOOdin vezanih pri .lugobanki, TB Ljubljana, za dobo šestih mesecev. Sredstev res ni veliko, saj smo si zadali smele načrte in cilje, kot so asfaltiranje ceste, javna razsvetljava, sanacija in izgradnja krajevnega vodovoda, obnovitev in postavitev avtobusnih postajališč, pa vendar smelo delamo naprej. Pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo vodovoda je v teku, soglasja za asfaltiranje ceste in postavitev avtobusnih postajališč se tudi nabirajo, javna razsvetljava pa je že urejena, in to pred rokom. Pohvala za to akcijo gre vsem krajanom, ki so tako ali drugače pomagali pri gradnji. Nekateri so posekali in dali drogove, drugi so kopali jame, tretji so postavljali drogove, nekaj pa jih je prispevalo finančna sredstva. Posebna pohvala gre tov. Metodu Svetičiču, ki je akcijo vodil od dokumentacije in nabave materiala do fizičnega dela in zbiranja ljudi. Vedno in povsod je bil poleg. V krajevni skupnosti je nekaj zelo aktivnih prebivalcev, ki se spoprimejo z vsemi težavami, toda žal so tudi taki, ki zavirajo napredek kraja in se širokoustijo, češ: •■Kaj mije pa krajevna skupnost dala?« Kdo pa je krajevna skupnost, da bi dajal a? Krajevna skupnost smo mi vsi. Najprej moramo vsi prinesti moko, jajca in k vas, da bomo umesili pogačo, ko pa bo pečena, jo bomo vsi složno pojedli. V slogi je moč. V slogi je moč, zato pozivam vse tiste, ki dvomijo, naj se nam pridružijo. Uspeli bomo, kajti to je naš kraj, naš dom, naša bodočnost. Vekoslav .Jalovec KRAJEVNA SKUPNOST SAVA Otvoritev potujoče knjižnice Z otvoritve potujoče knjilnice na Savi (foto: (i O) Bilo je 29. septembra 1986, obdnevu pionirjev. Pionirji so dopoldne na pionirski konferenci izvolili pionirski odbor pod predsedstvom Suzane Mandcfj in poročali o planih v interesnih dejavnostih. Delali bodo v dramskem, vrtnarskem, šahovskem in planinskem krožku, peli pri pevskem /horu, tudi kot člani PO in MČ RK imajo planiranih veliko nalog. Popoldne so se pionirji zbrali poleg ostalih krajanov v Zadružnem domu na Savi na slovesnosti ob otvoritvi potujoče knjižnice. Program je vodil Vlado Ciarantini, kije poskušal napraviti majhen korak v veliko zakladnico knjižnega bogastva. Predsednica SZDL Sava Darja Zupančič je prijatelje knjig prisrčno pozdravila in zaželela, da bi knjižnica uspešno delovala. Dejala je: »V našem kraju si želimo večje kulturne dejavnosti, vendar imamo pre- malo moči, poguma in vztrajnosti, da bi bili uspešni. Le šolski nastopi otrok še poživijo naše okolje, mladinci in odrasli pa so bolj obiskovalci kot pa oblikovalci kulturnih prireditev. Ne pričakujemo, da bodo zdaj ljudje množično drli v knjižnico, vendar pa upam, da bo včasih le kakega branja želečega mladega ali starejšega krajana prineslo v te prostore po knjigo.« Po kratkem kulturnem programu učencev OŠ Sava je spregovoril pesnik Jože Sevljak, direktor Zavoda za izobraževanje in kulturo iz Litije. Najprejje obrazložil, kaj pomeni beseda »kultura«. Nato je demonstriral svojo prvo ročno izdelano pesniško zbirko izotro-ških let. Poslušalci so se od srca nasmejali pesmici Koline in se zresnili ob pesniški zbirki Rožnata kepa. Hitro so minile minute ob prijetnem kramljanju s pesnikom, ki pozna psiho otroka, preprostega vaškega človeka, delavca in izobraženca. Vodja Matične knjižnice iz Litije, Jožica Konjar, jeza želela potujoči knjižnici na Savi obilo uspehov. V omarah bo 400 knjig. Vpisnina stane 20 din, izposojnina pa 2 din. Knjižnico bo ob strokovni pomoči knjižničark vodila Vida Škrabanja vsak petek od 16. do 18. ure v prostorih KS Sava. Občasno bodo tudi ure pravljic za otroke. Krajanom ne bo treba hoditi po knjige v Litijo, zato bo marsikdo dolge zimske večere popestril z branjem zanimivih knjig. Angelca Ocepek KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Dober obisk in živahna razprava Zadnji četrtek v septembru je Krajevna konferenca SZDL Šmartno sklicala zbor krajanov, ki je za tri soseske potekal v osnovni šoli. Zanimiv dnevni red in dobra obveščenost sta pripomogla, da seje odzvalo vabilu 37 občanov. Na zboru, ki je trajal dobri dve uri, so prisotni razpravljali najprej o novem osnutku odloka o javnem redu in miru. Opozorili so na pomanjkanje parkirišč in na onesnaževanje glavnih cest v kraju, na vožnje s preglasnimi motorji in na odlagališče odpadkov v Rakovniku. Za.novi sporazum, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti, so menili, da ne prinaša bistvenih novosti, saj zagotavlja zelo skromna sredstva, ki bodo zadostovala, podobno kot doslej, le za najnujnejše izdatke. Obravnavali so še delo delegacij, ki so jih izvolili na spomladanskih volitvah, poslušali poročilo gradbenega odbora za izvedbo prvega krajevnega samoprispevka, kjer so se dogovorili, naj se denar čimprej naloži tako, da bo izguba zaradi inflacije čim manjša. Na /boru so še evidentirali možne kandidate za organe krajevne skupnosti ter po krajši razpravi sklenili, da se prične postopek za razdelitev Šmartncga in Ustja po ulicah. Prisotni krajani so pozorili še na problem matičnega urada, ki še vedno ni rešen, na načrtno strokovno ureditev starega dela Šmartnega, na namestitev oglasnih desk in na željo krajanov Male Kostrevnice, da bi tudi v tem naselju znova uvedli avtobusno postajališče. Tudi v Šmartnem žetoni Letos je Integral uvedel za lokalno progo Šmartno — Litija — Šmartno tudi žetone, ki so cenejši kot plačilo vožnje v gotovini. Precej časa so jih prodajali lev poslovalnici Integrala v Litiji, na predlogsvetašmarske krajevne skupnosti pa seje prevoznik odločil, naj bi dali to možnost tudi Šmarčanom, kupijo jih lahko pri blagajni Kmetijske zadruge. Nova soseska Krajevna skupnost Šmartno je imela doslej štiri soseske: Šmartno, Ustje, Novo naselje v Cerkovniku in Zavrstnik. Na zadnjem zboru krajanov so sklenili, da bo odslej tudi del Male Kostrevnice (do Bajernika) samostojna soseska. Boris Žužek Posodobiti cesto in otroško igrišče Krajani soseske Zavrstnik so se zbrali v Gasilskem domu na zboru 26. septembra, kjer so največ obravnavali krajevne probleme. Čimprej želijo posodobiti cesto skozi naselje, saj je v programu krajevnega samoprispevka. Morda se jim bo odprla možnost že v letu 1987, kjer bi prispevali le slabo petino potrebnih sredstev. V naselju bo treba čimprej poiskati primeren prostor za ureditev otroškega igrišča, saj se sedaj igrajo otroci kar na cesti. Opozorili so še na skromna sredstva, ki jih v litijski občini namenjamo za delo krajevnih skupnosti, zato bi bilo nujno pridobiti denar, ki ga sedaj naši krajani, zaposleni v drugih občinah, nezdružujejotam, kjer živijo. V Zavrstniku je najbolj delavno Gasilsko društvo, zato bo tudi poskrbelo za evidentiranje občanov v samoupravne organe krajevne skupnosti. Delovno praznovanje Ob letošnjem dnevu pionirjev so šmarski šolarji pripravili pester program. Najprej so si vsi v litijski kinodvorani ogledali najnovejši slovenski mladinski film Poletje v školjki, povrnitvi v šolo pa seje zvrstilo sedem letnih konferenc in občni h zborov. Posamezni delegati so prisostvovali pionirski in mladinski konferenci ter skupščinama Samoupravne šolske skupnosti m Mladih članov Rdečega križa, sestali pa so se tudi predstavniki vseh treh društev: športnega, kulturnega in mladih gasilcev. Boris Žužek IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI KRAJEVNA SKUPNOSTPRIMSKOVO PRIMSKOVSKA VODA BO LE PRITEKLA J Kje so vzroki za nesporazume? V prejšnji številki smo že poročali o težavah, ki so se pojavile pri gradnji vodovoda na Primskovem. Omenili smo nekaj neuresničenih nalog, ki izhajajo iz pogodbe med uporabniki in KS in v začetku meseca je prišlo do vihatja, v katerem nihče noče sprejeti (ne)upravičcnih pripomb in kritik. Vrh so dogodki dosegli 10. oktobra na zboru občanov, ko so, kot vse kaže, nekaterim popustili živci in se niso znali več obvladati. Namesto da bi krajani na zboru slišali, kako seje letos gradil vodovod in kaj je treba še narediti, so bili že v uvodu zbombarelirani vsi tisti, ki so si kdnjkoli upali odpreti usta na račun nedoslednega dela gradbenega odbora, ter sredstva obveščanja, ki po oceni gradbenega odbora podpihujejo in podpirajo razprtije med krajani, bodočimi uporabniki vodovoda. Besedo so dobili tudi bodoči uporabniki in in opozorili na nekatere napake, ki so privedle do težav, razprava pa se je sprevrgla v medsebojno besedno obračunavanje, kaj je kdo naredil in česa ne. Med razpravo so člani gradbenega odbora (vsi niso bili prisotni) večkrat poskušali pomiriti duhove, češ, saj gregradnja h koncu, dogovorimo se in skopajmo še tiste metre, ki so ostali. Predlog, da bi nekatere za to celo plačali, je sprožil val kritik in vprašanj, kako bo potem gradbeni odbor uresničil dejstvo, da je marsikdo skopal več, še več pa je takih, ki so skopali manj. In ob tem so člani gradbenega odbora pustili prisotne brez odgovora. Tu se povrnimo nekoliko nazaj k podpisovanju pogodb. Iz pogodbe izhajajo delovne naloge za člane gradbenega odbora, ki pa nekaterih vsaj do začetka tega meseca niso uresničili, zato tudi niso smeli pričakovati priznanja krivde s strani uporabnikov. Ko so odšli na teren, so bili deležni kritik (ponovno so jih slišali na zboru), vendar napak, kljub neuresničenim nalogam, izhajajočih i/ pogodbe, niso bili pripravljeni priznati Čeprav so bili na zboru pozvani vsi, ki so skopali premalo, naj se javijo, da bi skopali še tistih nekaj deset metrov preostale zemlje, si prizadeti niso u pali dvigniti rok, čeprav za vse te več ali manj vsakdo ve. Na koncu so se vendarle dogovorili in že naslednji dan skopali. In ob tem se nehote vsiljuje misel, ali ni bilo ••podpiho-vanje časopisov« in »kritiziranje nekaterih uporabnikov«, kot ocenjuje gradbeni odbor, impulz, da seje gradbeni odbor v za četku oktobra le podal k delu, s katerim bi morali začeti že julija. Seveda pa je bilo iz razprav bodočih uporabnikov čutiti izraženo moralno nezaupanje do gradbenega odbora, ker so člani le-tega vseskozi vedeli, da nekateri uporabniki niso uresničevali nalog iz pogodbe tako kot je bilo dogovorjeno, pa pravočasno niso ničesar ukrenili, da bi preprečili nesporazume. Na zboru so povedali, da bo pri gradnji pomagalo tudi Komunalno podjetje iz. Litije in če se v napovedih niso zmotili, bo vodovod zgrajen, še predno boste to prebrali. Rudi Bregar Volitve konec novembra Za kadrovske zamenjave v krajevni skupnosti so se na predsedstvu socialistične zveze odločili že v aprilu, ko so odprli evidentiran je v vse organe in omogočili vsem krajanom predlagati kandidate za opravljanje odgovornih dolžnosti v naslednjem mandatnem obdobju. Odziv je bil zanemarljiv, zato so morali ljudi evidentirati na razširjenih sejah posameznih organov. Za posamezne funkcije je evidentiranih tudi po pet kandidatov, s katerimi bo treba opraviti razgovore in se opredeliti do ljudi, ki bodo kandidirali na volitvah konec novembra.Opozorili so,daje o kandidatih moč razpravljati do samih volitev, tako tla bo vseskozi in vsem omogočeno, tla pokritizirajo ali pa podprejo možne kandidate. Rudi Bregar Kakšna bo cena telefonov? Ker K1 I podjetje v okviru svojih letnih planov v letu 19X6 ni uspelo zagotoviti sredstev zi- gradnjo telefonskega omrežja, so investicijo prestavili na pomlad 19X7. Ing. Verbičeva. ki bo izdelala projekte, je zagotovila, da bodo izdelani okrog 15. oktobra, izdelan pa bo tudi predračun investicije. Kljub temu gradbeni odbor še letos čaka Ogromno nalog. Od lastnikov zemljišč bodo med drugim morali pobrati odstopne izjave, obenem pa se bodo dogovorili o virih financiranja. Pri realizaciji bo vsekakor pomagala banka s krediti, vtem trenutku pa so znani trije viri financiranja: sredstva PTT. krajevnega samoprispevka in prispevki bodočih telefonskih naročnikov. Naročnike seveda najbolj zanima vsota, ki jo bodo morali obšteti i/ lastnih žepov, vendar tov. Vehičeva pravi, da cen ni mogoče določiti, dokler niso izdelani projekti in na tej osnovi predračunska vrednost razširitve Omrežja, Tako naj bi telefoni zazvonili v letu 19X7, če ne bo več jih teža v, gradnja pa bo potekala po etapah. Rudi Bregar KRAJEVNA SKUPNOST SAVA Sestanek sveta KS V začetku oktobra je predsednik KS Sava Vladimir Mrzel sklical sestanek članov sveta, vodij delegacij in predsednikov družbenopolitičnih organizacij. Pregledali so plan dela v letu 19X6 in realizirane naloge. Blagajnik Marko Drnovšek je podal blagajniško poročilo o izdatkih in dohodkih. Sporočil je, da seje od krajevnega samoprispevka na žiro računu zbralo 6.220.000 din, zato bi po pridobitvi gradbenega dovoljenja lahko pričeli z gradnjo mrliške vežice na Savi. Člani so pregledali zajeten kup dopisov in po dveurnem delu sprejeli naslednje sklepe: — da se odobrijo sredstva za dovoz peska na cesto za Leše, proti Brodarju in Semcu. — da se odobri nabava mrliškega vozička in svilene slovenske zastave, — da se nabavi 15 električnih drogov, — da se uredi odkup zemljišča za zajetje vode na Sp. Logu, — da se redno plačuje vzdrževanje vodovoda na Savi in vzdrževan je pokopališča ter clektroinstalacij, — da se za vzdrževalna dela na pokopališču plača na leto 1.000 din od groba, — da Rcpovž in Mrzel razpareclirata prostor na novem delu pokopališča, — da se ljudi obvesti o steklini, prašičjih boleznih, — da se zberejo številni podatki za SLO, odgovori na vprašalnike in prošnje, — da SZDI. organizira volitve za nove člane sveta KS Sava, ki so pripravljeni brezplačno in vestno delati za skupne cilje. Angelca Occpck ČEBELARSTVO Ob izidu tega članka bo verjetno že padel prvi sneg. Čebelarji smo čebele zdravili, uničevali največjega sovražnika — varaozo, in jih nakrmili. Če smo se potrudili, smo lahko mirni. Spomladanske zdrave čebele nam bodo poplačale vloženi trud. Poskrbeti moramo le, da bodo imele mir. Ne pozabimo na pasti za miši in polhe, saj nam zaradi vznemirjanja lahko naredijo veliko škodo. Prav tako je tudi s ptiči, ki na bradah panjev pobirajo mrtvi ce, zato moramo le-teodstraniti. Čebelarji pa se bomo že pričeli pripravljati na novo se/ono. Popravljali bomo orodje in panje ter razne pripomočke. Naredili bomo bilanco letošnjih uspehov in neuspehov. Pred posameznimi dejstvi si ne smemo zapirati oči. Le skrbno odkrivanje napak pri delu nas bo v naslednjem letu obvaro- valo pred katastrofo. Tudi v društvenem življenju nas čaka mnogo dela. Dopolniti moramo pravilnik društva. Bistvene spremembe so nastale že v Pravilniku Zveze čebelarskih društev. Te 1. Sprememba mandata organom iz dveh na štiri leta (zaradi kontinuitete in boljšega dela Zveze in čebelarskih društev). 2. Ustanovitev odbora SLO. Naloga tega odbora bo zlasti ekološke narave. Torej se bomo skupaj z gozdarji in lovci borili za bolj zdravo človekovo okolje. Pripraviti pa se moramo tudi za eventuelne vojne razmere. Čebelji izdelki so namreč lahko tudi nadomestek za sintetična zdravila. 3. Delovanje komisij društva. S tem načinom bomo dosegli večjo učinkovitost društva in njegovo uspešnost. Osnutek pravilnika bomo obravnavali na občnem letnem zboru, ki bo morda že v decembru ali pa v začetku januarja. Prizadevati pa si moramo tudi za pridobivanje ustreznih društvenih prostorov. Vsi člani morajo razmišljati o tem. Poleg pretapljanja voščili bi namreč začeli še z dezinfekcijo in izdelavo satnic. Zato pričakujemo konstruktivne pripombe in pomočvvsehoblikah. Izobraževanje bo nekaj časa prekinjeno, saj smo obdelali vsa aktualna področja. Seznanili smosez. najnovejšimi dogajanji na področju čebelarstva. Ce imate kake želje, pa nam jih sporočite. Franci Grošelj OBČINE LITIJA IZ MATIČNEGA URADA RAZPIS za prijave delovnih akcij v občini Litija za leto 1987 i. Občinska konferenca ZSMS Litija razpisuje prijave delovnih akcij v občini Litija za leto 1987. II. Delovno akcijo za leto 1987 lahko prijavi osnovna organizacija ZSMS, družbena organizacija ali društvo v dogovoru s svetom krajevne skupnosti ali drugim ustreznim organom v svoji sredini ter v skladu z dogovori o namenski porabi sredstev za financiranje mladinskega prostovoljnega dela in ustreznimi letnimi plani krajevnih skupnosti. III. Rok za prijavo delovnih akcij je 10. november 1986 za leto 1987. Prijava mora vsebovati naslednje podatke: — kdaj in kje bo izvedena delovna akcija, — koliko časa bo trajala, — kakšna dela se bodo opravljala s področja komunalnih dejavnosti, — koliko finančnih sredstev je potrebnih za izvedbo akcije in kako se bodo porabila ter — žig in podpis odgovorne osebe organizacije, ki prijavlja delovno akcijo. IV. O prijavah razpravljajo ustrezni organi občinske konference ZSMS Lilija, prijavljcnca pa o sklepu o dodelitvi finančnih sredstev za izvedbo delovne akcije občinska konferenca ZSMS Litija obvesti pisno takoj, koje potrjena višina finančnih sredstev komunalne skupnosti, namenjenih za izvedbe delovnih akcij v občini Litija v letu 1987. VI. Za natančnejše informacije interesenti lahko do 10. novembra 1986 pokličejo na OK ZSMS Litija, telefon 881-269. OK ZSMS Litija Na dan rallvja starih avtomobilov sem izgubila okroglo kovinsko broško v premeru približno 5 cm. Ker mi je nadvse drag spomin, prosim poštenega najditelja, dajo vrne proti visoki nagradi na Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Parmova 9, ali sporoči po telefonu 881-617. Enosobno družbeno stanovanje v pritličju zamenjam za dvosobno ali trisobno. Ogled ob nedeljah od 16. ure dalje. Naslov: Matoz, lil. solidarnosti 4. Potrebujem inštruktorja za matematiko in fiziko za srednje šole. Plačam dobro. Svojo ponudbo s točnim naslovom posredujte na Uredništvo glasila občanov, lahko kar po telefonu na št. 881-617. Poroke, rojstva, smrti. V občini Litija seje meseca septembra rodilo 11 dečkov in 11 deklic. Na Bogcnšperku se je septembra poročilo 46 parov, med njimi: Pivk Silvo, komercialni ref. iz Ljubljane, in Zajec Vlasta. višja med. sestra iz Grosupljega, Krašcvec Samo, clektromehanik iz Šentvida, in Turšič Stanka, višja med. sestra iz Šentvida, Kokalj Andrej, samostojni vzdrževalec z Ustja, in Kozinc Tanja, operaterka iz Črnuč, Javoršek Borut, skladiščni delavec iz Zagorja ob Savi, in Voje Majda, telefonistka iz Litije, Ponebšck .lože. šofer iz Gradiških Laz, in Ribič Brigita, delavka iz Litije. Berlič Andrej, strojni tehnik iz Ljubljane, in Gaber Darja, višja med. sestra iz Ljubljane, Oblak Vinko, skladiščnik iz Ljubljane, in Sterle Darja, delavka iz Ljubljane, Gorjup Karel, elektrikar iz Trbovelj, in Kovač Kristina, med. sestra iz Trbovelj, Perme Alojz, elektrotehnik iz Lupinice, in Plešec Alenka, laborantka iz Sore, Gole Hari, strojni tehnik iz Loga, in Krstić Snežana, inženir varstva pri dcl'j, Leskovšek Jurij, rudar iz Zagorja ob Savi, in Žalar Elvira, delavka iz Zagorja ob Savi, Rožjak Aleš, gradbeni tehnik iz Hrastnika, in Drobne Tatjana, med. sestra iz Hrastnika. Dolinšek Marjan, komercialist iz Trbovelj, in Martinčič Marjeta, faktu-ristka iz Zagorja ob Savi, Ocepck Jože, elektromehanik iz Čeč. in Štranjhar Mojca, medicinski tehnik iz Zagorja ob Savi. Petelin Roman, elektrotehnik iz Trbovelj, in Ocepck Petra, pred. učiteljica iz Zagorja ob Savi. Mahkovcc Stanislav, clektromehanik iz Jevnice, in Kosec Mateja, vzgojiteljica iz Jevnice, Psarn Tomaž, strojni tehnik iz Zagorja ob Savi, in Grahek Anica, med. sestra izčem.šcnika. Skale Kari, šofer iz Hrastnika, in Kepa Janja, stekloslikarka i/ Hrastnika, Juvan Peter, šofer iz Litije, in Simončič Darja, administrativni tehnik iz Litije. Repovš Franci, strojni ključavničar iz Šumnika, in Poznajclšek Olga, montažerka iz Šumnika. Prašnikar Viktor, dipl. ing. strojništva iz Kisovca, in Okrajšek Tanja, prodajalka iz. Kisovca, Rupnik Matevž, preiskovalec iz Novega Polja, in Ko-cjančič Kati. višji sanitarni tehnik iz Ljubljane. Ačkun Uroš, operater iz 1 h-ustnika, in Rajh Sonja, frizerka iz Hrastnika. Kadrijevič Valentin, delavec iz. Zagorja ob Savi. in Gorenc Zvonka, delavka iz Zagorja ob Savi. Umrli v septembru: Gradišek M arija. 94 let. iz Male Kostrcvnice, Ponik var Frančiška. 86 let, iz Ljubljane, Hauptman Frančišek, 56 let, izZg. Jablanice, Merzel Marija, 45let, iz Litije, Mcrzel Dunja. 20 let, iz Litije, Erjavec Magdalena,57let,iz Ustja, Završnik Franc, 77 let, iz Šmartncga pri Litiji, Hodelj Antonija. 89 let, iz Litije. Vrdelja Avguštin, 55 let, iz Ponovič, Matoz Marija, 83 let, iz Litije, Jelševar Karel, 70 let. iz Tihaboja, Bizjak Marija, 76let, izKamnega Vrha. Jožica Čož C 10-LETNICA SKLEPANJA ZAKONSKIH ZVEZ NA GRADU BOGENSPERK J S kočijo k poroki V soboto. 11. oktobra, je bil na gradu Rogcnšperk nenavaden vrvež. Svalovsko okrašenim avtomobilom vseh znamk sta se tokrat pridružili še elegantni paradni kočiji. Na gradu Rogcnšperk so ta dan namreč praznovali 10-letnico sklepanja zakonskih zvez. Prav zato so domiselni organizatorji pripravili za 11 poročnih parov majhno presenečenje. Že na parkirnem prostoru so svate pozdravili člani folklorne skupine z Javorja, jim zaželeli dobrodošlico, potem pa povabili ženina in nevesto, da sta se v grad pripeljala s kočijo. Na grajskem dvorišču so jima folkloristi zaplesali slovenski ples. Zasavski rogisti pa so z grajskih lin zatrobili pozdrav. Potem sta skozi grajska vrata, ki sta jih stražila vojščaka s helebardami, vstopila v poročno dvorano. Ta dan je poročnemu protokolu prisostvoval tudi prvi par, ki seje pred desetimi leti poročii na gradu, in vsem parom, ki so ta dan rekli D A, izročil priložnostna darila. Verjamemo, da bodo pari, ki so tega dne uradno združili svoje življenjske poti, ta lepi trenutek pomnili tudi po teh drobnih pozornostih. Sicer pa je tudi tako, da se ne ženimo vsak dan, pa tudi desetletnice so na vsakih deset let. J. S., foto: GO C KULTURNI DNEVI VAČE 86 3 Likovne kolonije V programu kulturnih dni na Vačah je bilo 20. 9. srečanje mladih likovnikov osnovnih šol litijske občine. Prišli so iz Gabrovke, Smartnega in Litije. Bilo jih je 30. Iz domače šole na Vačah jih je bilo 19. Vodilo jih je 6 pedagogov. Pedagogi smo se dogovorili o motivih, tehniki upodabljanja in potrebnih pripomočkih. Razkropili smo se in pričeli z delom. Zaključili smo z malo slovesnostjo, ko smo jim dali spominske listine. Dogovorili smo se, da se naslednje leto dobimo v Šmartnem, ko bomo slikali industrijsko arhitekturo. Na Vačah so v ok viru kulturnih dni razstavljali tudi člani društva D olik z Jesenic (foto: M. Šušteršič) Tega dne so mladi lepo poživili kraj. Delali so s sproščeno resnostjo in bili zelo vztrajni. Ob pogledu na izdelke ugotavljamo raznolikost in bogastvo mladih osebnosti. Domačinom veliko pomeni spoznanje, da imajo njihov kraj radi tudi drugi. V času kulturnih dni je bila od IX. do 21.9. organizirana tudi kolonija slikarjev z Jesenic, članov društva »DOLIK«. Udeležilo se je je pet, v soboto, 20. 9..pa so sejim pridružili Se štirje drugi. V štirih dneh so nekateri naslikali tudi po šest del. Bivali so na Slivni in Vačah. Tisti, ki so zaposleni v Železarni na Jesenicah, so dobili dva dni plačanega izrednega dopusta. Stroške bivanja si bosta v enakih deležih delila Turistično društvo z Vač in »Dolik«. Med udeleženci je bilo vzdušje izjemno sproščeno in delovno. Na to je vplivalo tudi gostoljubje domačinov. To so slikarji, ki na področju upodabljanja delujejo in se usposabljajo tudi že preko 20 let, zato so njihova dela zrela tako po izboru motiva, kompozicije kot po barvnih odnosih. Turistično društvo Vače bo Tamburaši nadaljujejo tradicijo Šmartno se ponaša z večstoletno zgodovinsko in kulturno tradicijo, prvo šolo'je dobilo pred več kot tristo leto, v devetnajstem stoletju pa je zaživelo več društev, med njimi tudi gasilsko in pevsko. Na glasbenem področju so bili poleg pevk in pevcev Zvona najbolj prizadevni tamburaši, ki so prenašali tradicijo iz roda v rod. Po osvoboditvi, koje Zvon ponovno zaživel, je bilo veliko prizadevanj, da bi v kraju zopet imeli tamburaše, toda nehalo seje pri denarju, ki bi ga bilo treba odšteti za instrumente. Pred nekaj letisov Javorju ustanovili folklorno skupino, ki seje s svojimi številnimi nastopi žedodobrauveljavi-la v naši občini, večkrat pa seje predstavila tudi že izven nje. Ker pri njej ne gre brez glasbene spremljave, seje kmalu porodila ideja o ustanovitvi tambu-raškega orkestra. Začetek je bil težak. Trcbaje bilo kupiti drage instrumente, usposobiti vodjo ansambla in navdušiti člane za sodelovanje. Vztrajno prizadevanje vodstva folklorne skupine je kmalu obrodilo sadove, ob pomoči Zveze kulturnih organizacij Litija so kupili v Zagrebu instrumente, mlada in nadarjena pianistka Urška Meglic pa je obiskovala enoletni začetni seminar za vodje tamburaških skupin v Črnomlju. Prve vaje so stekle pred dvema letoma. Člani so redno vadili enkrat tedensko po dve uri v prostorih šmarske šole. Prvič so nastopili na letošnji februarski prireditvi Predstavljamo se, ki jo prirejajo Šmarčam vsak leto za kulturni praznik, nato pa še marca na Bogenšperku in aprila v Jev-nici. Septembra so prvič spremljali nastop folkloristov ob stoletnici litijske Predilnice in začetek drugih kulturnih dni v središču Slovenije na Vačah, v tem mesecu pa bodo igrali znovadoma na proslavi ob krajevnem prazniku. V orkestru sodelujejo: Matjaž. Dolšek in Marjan Janežič mlajši igrata L bisernico, Polona Meglic in Marjeta Kogovšek II. bisernico, Sonja Janežič I. brač, Simona Berčon II. brač, Saša Koprivnikar in Renata Resnik II. bu-garijo in berdo Marjan Janežičstarejši. Vsi v orkestru radi sodelujejo in imajo še velike načrte, prav tako tudi Urška Meglic, ki je obiskovala nadaljevalni seminar za vodje tamburaških skupin v Celju. Z vztrajnim delom bodo lahko uspešno ohranjali glasbeno kulturo naših prednikov, obenem pa nadaljevali bogato kulturno tradicijo kraja, ki je v zadnjih letih znova doživel množičen razmah amaterske kulturne dejavnosti. Boris ŽUŽEK Tamburaši na redni vaji v šmarski šoli dobilo najmanj X del, čeprav to ni bil pogoj za udeležbo. Dela obeh kolonij smo razstavili v šoli, mladi na hodniku, Dolikovci pa v dvorani, tako da se vse prireditve kulturnih dni odvijajo v galerijskem ambientu. Pavel Smolej Osnovnošolci in srednješolci! Radi recitirate, igrate, pišete in ustvarjate? Vabimo vas, da se vključite v dramsko skupino, ki bo delovala pri naši knjižnici. Prijavite se do 31. 10. 1986 v MATIČNI KNJIŽNICI LITIJA. Sraka na Stavbah Letošnje leto nc bo manjkalo kulturno-zabavnih prireditev v Litiji. Za to so poskrbeli v okviru Zveze kulturnih organizacij z abonmajskimi gledališkimi in drugimi predstavami. Center interesnih dejavnosti pri OK ZSMS pa bo pripravil vrsto razvedrilnih prireditev ali pa le sodeloval pri organizaciji. Tako bodo že zadnji večer tega meseca za veselo razpoloženje poskrbeli člani ansambla Gu-Gu iz Ljubljane, tik pred dnevom republike pa bo v Litiji gostovala potujoča video diskoteka Sraka. V prednovoletnem času bo za zabavo poskrbela skupina Agropop iz Ljubljane, vmes pa mogoče še kakšno presenečenje. Vse prireditve bodo v dvorani na Stavbah, o točnih terminih pa bodo javnost seznanjali s plakati. Rudi Brcgar C DRUGI KULTURNI DNEVI V SREDIŠČU SLOVENIJE Živahen kulturni utrip na Vačah 3 V času, ko urednik zaključuje redakcijo, smo na Vačah v okviru drugih kulturnih dni, izvedli že tri četrtine načrtovanega programa. Razpotegnili smo jih od 13. septembra do 19. oktobra. Razen večera na Vačah in dneva z mladimi so vse prireditve ob nedeljah zvečer. Večer na Vačah je bil ob lepem vremenu na trgu ob srednjeveškem vodnjaku. Večji del programa je prispevala folklorna skupina/Javorja. Za ta večerje posebej naštudirala nekaj točk — ponazoritev kmečih del in opravil. Domačini so večer popestrili z recitaci- Kulturne dneve je popestrila tudi predstavitev situle (Joto: M. Šušteršičj jami, skeči, pregovori, ugankami in športnimi vložki. Več kot dve uri smo številni gledalci uživali in se tudi prijetno zabavali. Vem za mladenko je bil naslov druge prireditve. Ladko Korošec, Sonja Hočevar, Rajko Koritnik in Milan Stante so nam pripravili zelo kvaliteten umetniški večer izbranih narodnih in partizanskih pesmi ter opernih arij. Ciledalcev pa je bilo manj kot smo pričakovali za kraj z osemdesctletno tradijo zborovskega petja. Svojstven je bil tretji večer — večer glasbe in petja, na katerem so sodelovali ljubitelji petja in glasbe iz KUD Dole, Polšnik, Jevnica. Kresnice, Moravče in Vače. Predstavilo seje dvajset deklet in fantov s petjem in igranjem na različne inštrumente: harmoniko, kitaro, citre, orglice, flavto... Zapeli in zaigrali so domače in tuje skladbe, vesele in resne, narodne in umetne, že znane in čisto nove... Vsak nastopjebil doživetje zase: Jožica, Helena, Jani, Bojan, Janez, Marko, Peter... Nastopali so posamezniki, dueti in manjše skupine: oče in sin, oče in hčerke, mati s hčerko in sinom.., Nobene treme ni bilo. Nepozaben je bil zaključek: voditelj je zbral na oder vse nastopajoče in skupno so zaigrali »Tu na Vačah sončece sije...« po melodiji Na planin-cah sončece sije. Vsa dvorana je prepevala, voditelj pa dirigiral. Navdušenje je bilo t ako veli ko, da smo z. združenimi grli in inštrumenti urezali še Mi se imamo radi... V s'ogi je res moč! V nedeljo, 5. oktobra, pa je bila na vrsti že druga izvirna igra, uprizorjena v okviru kulturnih dni. ki jo je napisala Anka Kolenc. Avtorica joje imenovala farso in ji dala naslov Naj živim v miru. V režiji avtorice ter sceni in glasbeni opremi Z. Kolenca jo je uprizorila domača gledališka skupina GEOSS: Jaka Avbelj, Špela Cvetežar, Andrej Pla-ninšek. Helena Cvetežar ter Zvone in Mojca Kolenc. Čeprav je na Vačah v navadi (razvadi) zamuda, je bila tokrat dvorana že ob 17. uri zasedena. Gledalci smo nestrpno pričakovali začetek. Temu dogodku — to tudi zasluži — namenjam nekaj več besed. Zgodba — resna, šaljiva in satirična obenem — se lahko dogaja v katerikoli hribovski vasi. Povezuje namreč dogodke, ki sosevnašidružbenipraksi v različnih okoljih tudi verjetno dogajali, v zanimivo celoto. Z njo avtorica razkriva pomanjkljivosti naših vsakdanov — zakulisno barantanje, prido-bitništvo, naivnost, splctkarstvo, obtoževanje, generacijske spore in podobno. Vmes pa vpleta sproščujoč humor. Zanimiva, za današnjo rabo poučno spletena zgodba, ob kateri se moramo nasmejati in zamisliti obenem. Nasmejati številnim zapletom, naivnosti in šaljivim prizorom, zamisliti ob deformacijah in zlasti odpravljanju vzrokov. Zaključek je malce nenavaden: razmislek o žrtvi in krivcu jev veliki meri prepuščen gledalcu. Mami pogosto v življenju tudi tako? V gledališki list je avtorica zapisala, da v farsi razkriva pomanjkljivosti v naši družbi, ob katerih je globoko prizadeta, a jih hkrati razume kot del človeške narave in jih dopušča. Razume jih tako zelo, da se jim na koncu iz srca nasmeje z vedrim pogledom na jutri... Gledalci smo prizadevni nastop vseskozi sprejemali zavzeto in sproti reagirali na vsebino. Sproščeni in zadovoljni smo zapuščali dvorano. Za vse ustvarjalce — avtorico in izvajalce — pa je bil še posebno koristen razgovor po končani predstavi. Vsebino, režijo in igro so nekateri gostje, zlasti Iztok Tory in Dare Ulaga, podrobno analizirali. Ta razgovor bo lahko precej vplival na boljšo kakovost predstav v prihodnje, saj je iz tega »testa« moč napraviti privlačno in dobro predstavo. Do zaključka letošnjih kulturnih dni sta na sporedu še dve predstavi. O njih bomo poročali v prihodnji številki. Tudi letos je podružnična šola na Vačah organizirala dan z mladimi, ki je bil lani ocenjen kot zelo koristen. Nastopali so učenci litijskih šol in Ledine iz Ljubljane s petjem, recitacijami, skeči in v tekmovanju v poznavanju zgodovine Vač. Dan je s predstavitvijo situle in prazgodovinske naselbine obogatil dip. arheolog D. Vuga. Od spremljajočih prireditev je bil zaradi bolezni okrnjen mladinski arheološki raziskovalni teden. Organizirali pa smo dve zanimivi novosti: — kolonijo likovnih samor astnikov, članov društva DOLIK, ki jetrajalaod 18. do 21. septembra, in — otroško likovno kolonijo, kijebi-la 2(1. septembrainjojevodil P. Smolej. Likovni koloniji samorastnikov (sodelovalo je 6 članov) sta se pridružila še A. Stušek in M. Rogelj. V4dnehso izdelali 32 slik z motivi iz. okolice Vač. »Produkcija« otroške kolonije pa znaša nad 50 izdelkov. Vse stvaritve obeh kolonij so do vključno 19. oktobra razstavljene v prostorih šole na Vačah. Njim pa se pridružuje še razstava starin in nekaj grafik akademske slikarke Nine Carnelutti. Peter Svetik I I Muca bo v Litijo pripeljala Big Ben Novogoriška skupina Big Ben je vsekakor presenečenje za litijsko poslušalstvo, saj prav iz naše občine dobivajo ogromno pisem z vprašanji, kdaj bodo prišli v Litijo. Inpouspehusskladbo Za mano še jokala boš na letošnih Melodijah morja in sonca v Portorožu bodo že 14. novembra ob 20. uri nastopili v Litiji. S svojo glasbo so vneli mlade poslušalce in sploh ne preseneča, če koga slišimo po ulici, ko požvižgava njihove uspešnice, kot so Lep pozdrav, ciao Mateja, Hči ravnatelja, Dodi u Sloveniju in druge, ki so jih letošnje poletje izdali tudi na plošči in kaseti. Na svojem koncertu pa bodo predstavili tudi nekaj najnovejših tujih uspešnic, saj so vsi fantje glasbeno izobraženi in sposobni so vsako tujo skladbo zaigrati in zapeti, kot da poslušal pravega izvajalca. Pravijo, da na prireditvi pripravljajo posebno presenečenje, ki ga pa ne želijo izdati. Rudi Bregar Big Ben so Aleksander Kokošar, Karlos Valdcrama, Radovan Kokošar, vodja Janez Rijavec z muco Catty ter Vladimir Čadet (z leve proti desni). HARMONIKARJI, PRIDITE V JEVNICO! ZKO Litija in KLJD Jevnica prirejata Prvo občinsko srečanje harmonikarjev v soboto, 22. novembra 1986, ob 18. uri v dvorani Zadružnega doma v Jevnici. Harmonika je nase najljubše ljudsko glasbilo, ki mu vselej radi prisluhnejo mladi in stari. Marsikdo ima harmoniko doma in veliko je tudi takih, ki radi raztegnejo njen meh za razvedrilo in zabavo sebi in domačim. Ker pa je takih nastopov premalo, harmonike pa se prašijo po hišah, smo se odločili, da pripravimo prireditev, na kateri naj bi sesrečali harmonikarji od blizu in daleč. Prireditev je namenjena zlasti popu- larizaciji domače ljudske glasbe in nima tekmovalnega značaja, zato od vseh nastopajočih pričakujemo le veliko veselja do nastopanja in igranja ter obilico dobre volje. Vsak nastopajoči naj za svojo predstavitev pripravi eno ali dve melodiji, po možnosti valček in polko, narodno ali kako znano ali pa lastno skladbo. Prireditev bo vodil znani radijski napovedovalec, program pa bodo popestrili tudi znani ljudski godci in folklorne skupine. Za vse nastopajoče pripravljamo spominsko značko in priznanje, po prireditvi pa bo tova-riško srečanje z. družabno zabavnim programom. Zaradi lažje in tekoče izvedbe vas prosimo, da se prijavite po prijavnici, ki nam jo pošljite do vključno 14. novembra 19X6 na enega spodaj navedenih naslovov. Prijavnica Prvo občinsko srečanje harmonikarjev Jevnica, dne 22. novembra 1986 Ime in priimek: ........................................................................ Naslov: .............................................................................. Predstavil-a se bom: a) z diatonično harmoniko, dur .......................................................... b) s klavirsko harmoniko ............................................................... (obkroži) Zborvseh nastopajočih harmonikarjevboob 16. urizaradiprcizkusaozvočenjainakustičnostidvoranc. Organizatorja: ZKO Litija, Parmova 4, tel. 881-182, od 8.—14. ure. KUD Jevnica, Končar Jože, Golišče 3, tel. 877-110, od 20.—21. ure. Ročk festival Ko so mladi S;avbčani pred leti organizirali ročk festival, sodvoranoobiskovalcinapolnili do zadnjega kotička. Tudi letošnje leto bo v Litiji festival in vse glasbene skupine, ki bi rade konec leta nastopile na prireditvi, naj se čimprej prijavijo. Vsak a s kupina mora v prijavi navesti ime, kratek opis dosedanjega dela ter naslov, kamor naj se pošiljajo dodatne informacije. Vsaka s kupina bo razpolagala z 20 minutami programa za nastop, o udeležbi na festivalu pa bo odločala posebna žirija in skupine obvestila o izboru najkasneje do konca novembra. Vsaka skupina naj posije tudi kaset o s posnet ki skladb, ki jih nameravajo predstaviti (kasete bodo vrnjene), prijavijo pa se lahko do 20. novembra 1986 na naslov Sandi Kranjec, PonoviSka 5, 61270 Litija, l pripisom »za festival«. Rudi Bregar Nosi kresničko, ki odseva svetlobo avtomobilskih žarometov in opozarja voznike, da je na vozišču tudi pešec! Voznik te bo zagledal Že na razdaljo 130 metrov in bo še lahko preprečil nesrečo. Sicer pa bi te zagledal šele na 30 metrov ali pa sploh ne! ?5HK 1 1 1 I I I 1 T T"'l t t 20-30 m 1 1 1 1 20-130'ti 2e doma pripni v desni žep vrvico, na kateri visi kresnička, in to tako, da bo nihala nekako v višini desnega kolena. In ni potrebno posebej povedati, da v desni žep zato, ker hodiš po levi strani vozišča! NOSI KRESNIČKO Republiški svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu SRS 5. RALLY VETERANOV OB 100 LETIH AVTOMOBILA J Filmska razglednica Leto se po časi izteka, saj nas do novega leta ločita lese dobra dva meseca. Za litijski kino je to čas, ko pregledujemo poslovanje v preteklem letu. Seveda je za kakršnokoli oceno še prezgodaj, toda zanimiv je podatek, da je filmske predstave v juliju, avgustu in septembru obiskalo več kot 6.600 obiskovalcev. To število tudi opravičuje naš filmski izbor, ki je bil v letošnjem letu zanimiv in kvaliteten. Najboljši filmi pase nam obetajo ravno v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta. V novembru si boste lahko ogledali 9 filmov, in sicer: 1. in 2. novembra ameriški film PRVI PONEDELJEK V OKTOBRU. Film pripoveduje o mladi odvetnici, ki si utira pot med moškimi profesionalci, kar pa vsekakor ni najbolj lahko. 5. in 6. novembra si boste lahko ogledali ameriško grozljivko UBIJALEC IZ METRO.I A, 8. in 9. novembraameri-ški pustolovski film BOJEVNIKI IZGUBLJENEGA SVETA, 12. in 13. novembra pa angleško kriminalko BREZ ZLOBE.. 15. in 16. nov. bo na programu izvrsten akcijski film CON AN. Tokrat bo na sporedu le prvi del, drugi del bomo predvajali nekoliko kasneje. Dekleta in žene pa bo 19. in 20. novembra verjetno pritegnil postavni Richard Gcrc v filmu OFICIR IN GENTLEMAN. Za nežna srca bo poskrbel tudi Ryan O'Neal, ki se bo v filmu ZA SINOVO LJUBEZEN bojeval za svojega sina. ZLO POD SONCEM je naslov angleške kriminalke. Film sodi v žanr klasične kriminalke, ki razveseljuje mlade detektive. Med novembrskimi prazniki vas vabim na ogled slovenskega filma NAŠ ČLOVEK. Zgodba o postaranem direktorju, ki išče svoj jaz v svetu mladih, bo vsekakor popestrila praznične dni. Nenazadnje naj vas povabim k vpisu abonmaja letošnjega filmskega gledališča, vokviru kateregabomo prikazali pet filmov, in sicer: ameriški drami OGNJENE KOČIJE in VEDOŽEL.INA RITA, slovensko uspešnico KORMORAN, madžarsko politično dramo POLKOVNIK REDL in ameriško komedijo ŠTIRJE LETNI ČASI. Vsem, ki se boste odločili za filmski abonma, želim ob ogledu filmov veliko prijetnih trenutkov, saj vseh pet filmov sodi v sam vrh filmske ustvarjalnosti. G. Mavretič i Hi h ■ g | 8 l L D i Veterani zdržali do cilja Rally veteranov, kije bil v septembru v naši občini, je bil svojevrsten športni dogodek leta. Vač kot osemdeset avtomobilov in motornih koles, med njimi je najstarejši avto štel častitljivih osemdeset let, je na tradicionalnem 5. rallvju veteranov startalo v Ljubljani, na cilj pa so prisopihali naBogenšperk. Prireditev so organizirali Tehniški muzej Slovenije, AMZ Slovenije in litijska občinska skupščina. Upravičeno so nekateri tisto soboto razmišljali, da bi za rally izbrali litijsko občino tudi v prihodnjih letih, saj je priredit ev obiskalo tolikoobiskovalcev, kot jih privabi le malokatera prireditev v naši občini. Vsi si verjetno niste mogli ogledati prireditve, zato smo tudi v našem uredništvu pripravili fotoreportažo s te prireditve. Besedilo in foto: Rudi Bregar Le redkokatera prireditev v Liliji pritegne toliko radovednežev. Ko so skozi Litijo peljali najstarejši avtomobili, so si malodane morali utiratipodmedobiskovalci skozi Valvasorjev trg. Na rallvju sta sodelovala tudidva »fička« izletal960,prvis633ccm in drugi s 76 7 ccm. Skupaj z avtomobilom Morgan 1600 slabila s 26 leti najmlajša avtomobila na raljvju. (Foto: Kudi Bregar) Ciljrallyjaje bilna Bogenšperku, kjer mmanjkalo ljudi, pijače, razgovorov in komentarjev ob ogledovanju starih avtomobilov. Mnogi so si zaželelipodobnega motornega konjička, vendar so si tokrat lahko zgolj potešili slastno željo po veteranih. (Foto: Budi Bregar) Gledališki abonma 1986/87 Pričenja se nova gledališka sezona, šesta po vrsti, v naši dvorani. Zopet vas vabimo, da ostanete ali postanete stalni, zvesti obiskovalci. Iz ponudb slovenskih gledaliških hiš smo letos izbrali za vas — glede na tehnične zmožnosti našega odra, datumske usklajenosti gledališč in njihovo gostovalno politiko — pet predstav, pretežno razvedrilnega značaja. Kot vsa leta doslej vas vabimo na predstave ob petkih ob 19.30. Prvo si bomo ogledali 24. oktobra. Program obsega: 1. Ljubomir Simovič: Potujoče gledališče Šopalović — Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. Najboljša predstava letošnjega Sterijevcga pozorja je bila prav Simovičevo Potujoče gledališče Šopalović v izvedbi Jugoslovanskega dramskega gledališča Beograd. Enako mojstrsko je izredno besedilo o gledališču v 2. svetovni vojni postavil na oder mladi slovenski režiser Vinko Modcrndorfcr — seveda z. aktivnim sodelovanjem novogoriških igralcev. Predstava bo 24. oktobra 1986. 2. Tone Partljič: Tolmun in kamen — Gledališče Tone Čufar Jesenice. Partljičev Tolmun in kamen je znan tekst, ki se ga je jeseniško gledališče lotilo že spomladi. To je vedra komedija iz. današnje stvarnosti, ki govori o družinskih problemih. Predstava bo 14. novembra 1986. 3. Ivan Cankar: Kralj na Bctajnovi —Šentjakobsko gledališče Ljubljana. To znamenito Cankarjevo besedilo, ki ga vsakdo pozna, je vsebinsko in družbeno še vedno izjemno aktualno. Predstava bo 12. decembra 1986. 4. Ervin Fritz: Fleur de Marie — Drama SNG Maribor. Ervina Fritzase spominjamo že iz. prejšnje sezone po Miraklu pri sveti Neži. Tokrat so Mariborčani pripravili kabaretni večer njegove poezije. O Fleur de Marie pravi avtor: »Fleur de Marie poje v kabaretu kuplete, Fleur de Marie prižiga gospodom cigarete, Fleur de Marie pije ko star mornar, kadar vzdigne krilo, nastane v kabaretu vihar... Predstava bo 16. januarja 1987. 5. Sam Shepard: Pravi zahod — Mestno gledališče ljubljansko. To bo pravi vvestern na sodoben način. Drama bo gledalcu, v katerem še živijo spomini na Točno opoldne, na Shane ali Mojo drago Clemcntino, veliko pomenila... Predstava bo predvidoma 20. februarja 1987. Kot nagrado vsem zvestim obiskovalcem predstav pa bomo v februarju predstavili najuspešnejšo ljubiteljsko gledališko preds;avo iz občine ali Zasavja. /J K Litija ZKO Litija i * * * * * ★ * ★ ★ ★ * S t * * * * * * ★ ★ + * ★ ★ * ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ * * ★ * * * * * ★ ★ * * ★ * * * * * * * * ★ * * ★ * * ★ * * * * ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ * * ★ * Moji spomini in doživetja v NOB na področju Litijskega okrožja Odslej je bil naš dom stalno nadzorovan. Opazile smo, da so se stalno smukali okrog naše domačije orožniki, največ pa raztr-ganci iz Litije. Uspele smo opozoriti kurirje, naj ne prihajajo v bližino hiše. Hela ali pa jaz sva le morali kdaj na zvezo, ker sva tudi me vedno dobivali kakšne nujne naloge. Večkrat sem šla k Arhovim na javko na Širmanski hrib, kjer sem se dobivala s političnim aktivistom Cirilom Gričarjem-Emi-lom, ki me je tudi jeseni 1943 sprejel v SKOJ. Arhova Pepca mi je večkrat prinašala kakšno pošto ali nalogo, da kaj priskrbim. Imele smo mladinsko organizacijo, v kateri smo bile: Pepca in Tončka Urbančič iz Zavrstnika, Draga in Mila Glavač iz Zavrstnika ter sestri Hela in Mirni. Tako je prišel dan, kojebilo treba bežati od doma. Sestra Mirni, tedaj že partizanka Vida, je bila na janškem terenu mladinska aktivistka. 6. februarja 1944 sem bila pri njej na javki pri Arhu na Šir-manskem hribu. Tja sem nesla precej zdravil, ki sem jih dobila na recept dr. Ukarja iz Litije. Na sestanku je bil prisoten tudi politični aktivist Emil. Dogovorili smo se, da se zaradi hude kompromiti-ranosti nekaj časa pritajimo, da ne bo prišlo do kakšne nesreče. Dal mi je tudi pismo za nekega cestnega nadzornika v Litiji (ime sem pozabila). Bilo je že temno, ko sem se vrnila domov. Potem sem pri topli peči nekaj pletla. Čeprav so se zadnjih nekaj dni partizani izogibali našega doma, so prav ta večer le prišli, in sicer: brat Albin-Silvo, sekretar okraja Šmartno Frenk in sekretar Kresnic Francoz. Potovali so proti Dolenjski in se mimogrede ustavili pri nas, da bi zvedeli za kakšne informacije. Sestra Hela jim je hitela pripravljati čaj in prigrizek, ko smo zaslišali močno trkanje po vratih. Na moje vprašanje, kdo trka, sem zaslišala: »Odprite!« Rekla sem, da ne odpiram nikomur. Tedaj je nekdo zav-pil po nemško »aufmachen« in začel močno razbijati po vratih. Takrat pa sem pogledala šc pri sosednjih vratih in opazila, da so tudi ta že zastražena in da tolčejo po njih. Vsi trije partizani so se pognali k vratom, jih na hitro odprli in vrgli dve bombi, navsako stran po eno. Takoj po njuni eksploziji so skočili ven, za njima pa sestra Hela, brat Marjan, nečak 6-letni Rudi Kolman, in za njim še jaz. Tekli smo, kar seje dalo, zakri- val nas je graben ob cesti pod hišo, in se tako rešili iz rok Nemcev, ki so streljali na vso moč za nami. Sreča, da ni bil nihče, razen sekretarja Francoza, ranjen. Tudi taje bil lev roko, vendar je prav tako utekel. Bil je hud mraz, precej pod ničlo, zmrznjen sneg in v takem smo bežali le v copatah in večinoma lev spalnih oblekah. Kar kmalu sem zgubila copate, saj so bili le natikači. Ostala sem bosa na trdem, ostrem snegu, doma pa sem pustila kompletno zimsko opremo, ki sem si jo pripravila za odhod v partizane. Toda tedaj nismo mislili na drugo, le ubežati smo morali za vsako ceno, vedeli smo, kaj nas čaka, če koga dobijo v roke. Razkropili smo se jaz sem tekla proti Zavrstniku in zavila proti gozdu in proti Arhu na Širmanski hrib. Tja sem komaj prispela s popolnoma zmrznjenimi in krvavimi nogami. Pred Arhovo hišo sem slišala neke šume in nato glasove, toda bila sem na koncu svojih moči, skrila sem se h kozolcu in za hip počakala in prisluhnila, kaj bo. Vsa srečna sem kmalu opazila Arhovo Pepco in mojo sestro Helo, ki je prav tako pri-bcžala sem. Ko je videla, kaj je z. menoj, mi je takoj dala svoje večje čevlje, dasemseobula, kajti pri hiši nisva smeli ostati. Spremila naju je do samotne hiše, kjer sva ostali do jutra. Nogi sem namakala v mrzli vodi in jih razgibavala, saj sem mislila, da mi bodo odpadli. Ko seje dodobra zdanilo, sva se odpravili na pot in opoldne prispeli na Janče, kjer je bilo precej svobodno ozemlje. Tu smo srečno prišli vsi skupaj, čeprav vsak zase. Le nečak Rudi seje skril oziroma gajesestra Hela našla pri vaškem koritu, kjer je potihomajokal, pa ga jcodvedla in izročila Francki Urbančič v Zavrstniku v varstvo, naslednji dan pa gaje oddala njegovi materi, moji sestri Francki Kolman. Brat Marjan je postal kurir na TV 3 S, s sestro Helo pa sva postal i partizanki Matka in Tatjana in ostali na terenu' Janče kot mladinski aktivistki. Dom so Nemci in raztrganci popolnoma izropali, vse, kar seje dalo, so odpeljali, hišo pa zelo demolirali. Ko sem bežala, sem spomnila, da sem v plašču pustila pismo, ki mi ga je zvečer dal aktivist Emil za cestnega nadzornika. Francko Urbančič sem prosila, da ga je že zjutraj obvestila o tem. Tako seje pravočasno rešil, od.šcl je v partizane. V šivalnem stroju sem imela injekcije morfija, mislim, da 20 ampul, ki sem jih prejšnji dan dobila od tov. Koblerjeve iz Litije, namenjene pa so bile za partizansko bolnico, kamor bi jih morali odnesti kurirji. Stroj so Nemci odpeljali, toda injekcij niso našli. Še danes ne vem, kako je te injekcije dobila Danica Jan iz Zavrstnika, kijih je dala Francki Urbančič, aktivni delavki NOB, ki jih je potem oddala v prave roke. Očeta, Janeza Petja, ob napadu ni bilo doma, bil je v službi. Pozneje je povedal, daje ponoči slišal močno streljanje na Sitarjevcu v smeri Zavrstnika, toda šc malo ni pričakoval, da se to dogaja na njegovem domu. Ko je zjutraj prišel ob pol sedmih domov, je videl, kako Nemci nalagajo vozove, ki so jih pripeljali vaščani, zopremo in robo iz. hiše, ki je bila popolnoma zastražena. Bilo je polno vojakov iz šmarske postojanke in razgrgancev. Takoj so ga prijeli in aretirali ter odpeljali v litijske zapore, nato v Begunje, od tam pa v Goričane, od koder seje vrnil šele nekaj tednov pred korjeem vojne hudo bolan. Kot aktivistka sem se največ zadrževala na terenu Janče, Vnaj-narje in Kresnice. Veliko sem se zadrževala v hiši Vrhovčevih na Zgornjih Vnajnarjih, kjersem imela skoraj svoj drugi dom. Še prej sem dva tedna zdravila ozebljcni nogi na kurirski postojanki v Dolgi nogi. K Vrhovčcvimsem se vračala z raznih sestankov po janškem terenu in spala skupaj z domačimi, kdar sem bila pri njih. Spominjam sc nekega večera, ko sem se vračala s sestanka na Jančah. Bilojcveliko snega in pihalaje močna burja, kije naredila visoke zamete. Nikamor se ni videlo in tako sem se v tem metežu izgubila. Tavala sem v krogu in končno zjutraj le prišla do znamenja, ki me je napotilo v pravo smer, k Maroltovim na Vnajnarje, ker sem predanila. Meseca aprila sem bila poslana na štiritedenski partijski tečaj, kije bil v Veliki vasi in na Miklavžu na Moravškem. po končanem tečaju sem bila sprejeta v KP in dodeljena na teren Moravče in Zasavje. Čez Savo sc nisem več vrnila, razen na okrožno mladinsko posvetovanje meseca maja 1944 pri Monožniku v Dolgi vasi. Meseca maja 1944 sem bila poslana na posvetovanje gorenjskih aktivistov pri PK na Gorenjsko na Jelovico. Iz litijskega okrožja smo šli trije, vendar nc vem več, kdo. Po tem posvetu seje litijsko okrožje priključilo k PK za Gorenjsko. Sestra Mimi-Vida je bila meseca 1944 izvoljena v delegacijo, ki je šla na USAOJ kongres v Drvar v Bosno. Po vrnitvi iz Drvarja nam jc povedala, kako je bilo ob dc-santnem napadu nemške vojske na Titov glavni štab v Drvarju. Po vrnitvi je postala članica okrožnega komiteja SKOJ. Sprejeta je bila v KP. Bila je sposobna aktivistka, imeli smo jo zelo radi. Meseca avgusta 1944 sva bili z. Mirni po nalogu sekretarja PK SKOJ za Štajersko I .cona Kladiva-rja premeščeni v okrožje Ljutomer, jaz na okraj Radgona za članico okrajnega odbora ZSM, Mirni pa za članico okrožnega komiteja SKOJ in ZMS Ljutomer. Sestra Hela pa je ostala v kre-sniškem in nekaj časa v šmarskem okraju kot mladinska aktivistka. Junija 1944 jc prišel brat Jože na dopust iz. nemške vojske, takoj seje vključil v prvi bataljon Šlandrove brigade, kjer jc bil v boju z gorenjskimi domobranci v Zalogu pri Cerkljah hudo ranjen in je v centralni celjski bolnišnici v Zg. Savinjski dolini umrl. Za njim je prišel na dopust tudi brat Mirko, ki se jc priključil KZO in bil dodeljen KM Vače. Meseca februarja 1945, koje počival v Zavrstniku pri Kolcjak, jc bil prijavljen nemški patrulji, ki ga jc odpeljala v zapor Litijo in od tam v Begunje. Ob napadu Kokrškcga odreda na zapore v Begunjah sc je takoj priključil partizanom in bil drugi dan v borbi kot mitraljez.ee ranjen. Zdravil se je nekje pod Jelovico. S sestro Mimi-Vido sva ostali ves čas na ljutomerskem okrožju, kjer je bilo izredno težko gibanje, še posebno zadnje mesece vojne. Tam jc tekla glavna vzhodna fronta, zato je bilo tam izredno veliko vojakov. Ob taki hajki je bila Mimi-Vida v boju s Kozaki težko ranjena in ujeta. Odpeljana je bila v ljutomerske in mariborske zapore. Žeje kazalo, da bo preživela, sajso se ji rane še kar celile. Toda konec aprila, tik pred svobodo, jc bila iz. zapora odpeljana, ob Muri ustreljena in vržena vanjo. Tako jc končala svoje mlado življenje. Za konec naj povem, da nas je bilo od desetih otrok v partizanih kar 9, 6 bratov in 3 sestra, od katerih sta padla Jože in Mirni. Oče jc bil zaprt več kot leto dni, Domjebil popolnoma izropan in demoliran. V takem stanju smo dočakali konec vojne. ★ * * * * * * * * * * * * ★ * ★ ★ * ★ * * ★ * * ★ ■k * * ★ + * * * * * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * * ★ ★ * ★ * ★ * * ★ ★ ★ * * ★ ★ * ★ ★ * * * ★ ★ * i * * * * ★ * ★ ★ * i * ★ * ★ ★ * * * * * * * * * * i Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Parmova 9, enota Delavska univerza, objavlja za šolsko leto 1986/87 RAZPIS I. za vpis v srednje šole po programih srednjega usmerjenega izobraževanja: 1. kovinsko predelovalna usmeritev — 2. letnik programa kovinar — strojnik, smer oblikovalec kovin — 2. letnik programa obratni strojni tehnik — tehnolog 2. promet in zveze — vožnja motornega vozila, smer voznik (šolanje traja eno leto) — organizator notranjega prometa — prometni tehnik 3. živilska predelava — živilski delavec (slaščičar, pek, mesar), šolanje traja 1 leto II. za vpis v osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) III. za vpis v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje): — upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije — tečaj za voznike viličarja — tečaj za gostince — začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj —tečaj za skladiščnike — tečaj iz varstva pri delu — higienski minimum — tečaje tujih jezikov (nemški, angleški, italijanski) — začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja Vse informacije dobite na Delavski univerzi Litija, Parmova 4, tel. 881-182, vsak dan od 7. do 12. ure in od 15. do 16,30,obsobotahod 8,— 10. ure. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO ŽTO LJUBLJANA, n. sol. o., TOZD ZA PROMET ZALOG, n. sub. o., ZALOG, Zaloška 214/b vabi k sodelovanju kandidate za prekvalifikacijo v železniški poklic: premikač, kretnik, zavirač Pogoji: — končana osnovna šola — starost do 30 let — posebna zdravstvena sposobnost Usposabljanje traja 3 mesece. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 50.000 din, približni osebni dohodek za opravljanje del in nalog premikača po končanem usposabljanju je 100.000 din. Delavcem nudimo dinamično delo. možnost napredovanja, dodatnega izobraževanja, stimulativne osebne dohodke, urejeno družbeno prehrano, ugodnosti prevoza z vlakom po domovini in tujini, možnost rekreacije, letovanja na morju, v toplicah in planinah in pomoč pri reševanju stanovanjske problematike. Vse prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor v Kadrovsko splošno službo TOZD za promet Zalog. Prijave sprejema Kadrovska splošna služba TOZD za promet Zalog, Zalog, Zaloška 214/b do 15. 12. 1986. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše žene in mame MAGDE ERJAVEC se zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem in sodelavcem ter znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi delavcem Zdravstvenega doma Litija za skrb in nego ter ostalo pomoč, ki sojo izkazali, ter gospodu kaplanu za poslovilne besede, ki so našo ženo in mamo pospremile na poslednjo pot. Žalujoči: mož. Lojze in otroci z, družinami Litija, Ljubljana DELOVNA SKUPNOST SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE OSIS LITIJA Razpisna komisija za imenovanje vodje delovne skupnosti skupne strokovne službe OSIS Litija razpisuje prosta dela in naloge vodje delovne skupnosti skupne strokovne službe občinskih SIS Litija (delavec s posebnimi pooblastili) Pogoji: — najmanj višja strokovna izobrazba upravne, pravne ali ekonomske smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, — pet let delovnih izkušenj na urejanju in vodenju materialno finančnega poslovanja in urejanju upravno-gospodarskih zadev, — organizacijske sposobnosti, — da izpolnjuje pogoje iz 511. člena ZZD. Mandat traja štiri leta. Vodja opravlja tudi dela in naloge strokovnega delavca za Občinsko raziskovalno skupnost Litija. Kandidati naj v osmih dneh po objavi razpisa predlože prijave zdokazilio izpolnjevanju pogojev na naslov: Delovna skupnost Skupne strokovne službe OSIS Litija, Valvasorjev trg 9a, za razpisno komisijo. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. V SPOMIN Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še iiviš. Prezgodaj si odšel od nas, hiša pusta in prazna je ostala, a zemljica s trudom naprej se bo orala. Mineva leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož in oče FRANC PLANINŠEK Zemljakov ata iz Štange Vsem, ki se ga spominjate in kdaj postojite ob njegovem grobu, hvala. Njegovi: žena in hčerka ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naših dragih MARI IN DUNJE MERZEL se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Maričinim sodelavkam in Dunjinim sošolcem ter vsem prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, jima podarili toliko lepega cvetja inju tako številno pospremili na njuni zadnji poti. Hvala tudi vsem predstavnikom družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter drugim organizacijam in društvom za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Posebna hvala vsem govornikom za poslovilne besede, pevcem Lipe, Sindikalnemu pihalnemu orkestru Litija in vsem, ki ste ju spremili na zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: oče Jože, brata Jani in Jože z družinama ) SPOR T IN REKREA CIJA Na začetku novega prvenstva Ženska ekipa KK Litija bo tudi letošnjo sezono nastopala v drugi republiški ligi. Ekipo bosta vodila Tine Jerinain Tomaž Habič. Ker so dekleta marljivo trenirala in so tudi igralsko precej okrepljena, je pričakovati boljše rezultate kot prejšnja leta. Tekmovanje se bo pričelo 8. novembra. Moška vrsta je že pričela s prvenstvom v območni ligi zahod I. Tekmovala bo skupaj z ekipami Kamnika, Črnomlja, Straže, Lokainvesta, Mirne, Radovljice, Etikete—Žiri, Trebnjega in Gorenje vasi. Trener Slavko Logaj, ki mu pomaga Igor Medvedje povedal, daekipa ni vceloti izpolnila načrta priprav. Z uvrstitvijo med prva tri moštva ne bi smelo biti večjih težav. Šele super liga-finalni del tek movanja, v katerem sodelujejo po trije najboljši iz območnih lig zahod I. in zahod II., pa naj bi pokazala pravo vrednost ekipe. Marko Godec Flajsov memorial v Litiji Košarkarski klub Litija je v mesecu septembru že enajsto leto zapored organiziral Flajsov memorial. Poleg domačih košarkarjev sta nastopili ekipi Rudarja iz Trbovelj in Radovljice. Domače moštvo je pokazalo največ in že petič osvojilo prvo mesto. Rezultati: Litija-Rudar 93:66 Rudar-Radovljica 79:73 Litija-Radovljica 101:61 Vrstni red: 1. Litija 4,2. Rudar 2,3. Radovljica 0. M. G. Nogometaši NK Litija startali Za nogometaše nogometnega kluba Litija se je sezona 1986/87 pričela Že sredi meseca avgusta, koso se začele priprave za vse selekcije. Predvsem je bilo treba pripraviti ekipo mladincev, ki tekmuje v območni ligi B, saj je ekipa čisto nova, vanjo so vključeni Se nekateri kadeti. Trenerske posle je prevzel Janez TiŠler, dolgoletni igralec NK Litija, ki bos svojimi bogatimi izkušnjami verjetno tem mladim nogometašem pokazal veliko znanja. Tako bo verjetno v letošnjem letu ekipa nabirala predvsem izkušnje za naslednjo sezono, ko se bodo lahko enakovredno borili za gornji del lestvice. Člani NK Litija tekmujejo v Zasavski ligi, kjer je osem moštev. Letos so se v zasavski zvezi odločili, da preidejo na nov način tekmovanja, to je, da najprej odigrajo po dve tekmi med seboj, potem pase bodo prva štiri moštva še enkrat sestala s po dvema tekmama. Zmagovalec ZNZ pa ima pravico do kvalifikacij za območno ligo, kar je tudi cilj nogometašev v tej sezoni. Tudi v letošnjem letuje trener Članske ekipe tov. Marjan Gra-dišek — trener I. razreda, ki skušaš to mlado ekipo priti do Želenega cilja, kar pa bo GLASILO OBČANOV — Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: And"cj Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Se vijak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Rudi Bregar, Dušan Gnezda, Franc končar, Gora/d Mavretič, Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika- Novo mesto. Razmnoževanje: A. JovanoviČ. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. izjemno težko, saj imajo vsaj še tri ekipe enak cilj. Z osvetljitvijo igrišča jim bo ta cilj verjetno lažje doseči, saj se bodo treningi odvijali v poznejših urah, ker se večina igralcev vozi v Ljubljano. Poudariti moramo, da je ekipa igralcev za sezono 86/87 pripravljena na vse težave, ki jih Žal tudi ni malo, da bi v končnici zasedla prvo mesto in potem še uspela v kvalifikacijah, ki pa so dvorezen meč za vse ekipe, ki nastopajo v kvalifikacijskih tekmah. V sezoni 86/87 je nekaj igralcev odšlo v JLA (Meserko, GnjatiČ, Wcis), tako da ima trener Gradišck na voljo tele igralec: Mcdve-Ška, Povšnarja, Vehovca, K. Prašnikarja, M. Prašnikarja, Malisa, Puclja, Occpka, Čar-mana, A. Prcmka, R. Premka, Dolanca, Perca, Pikla, Barbka, Felcta in Zajca. Delo pri ostalih treh selekcijah poteka ravno tako prizadevno. F-kipo kadetov, ki tekmujejo v Zasavski ligi, vodi trener tov. Jože Nejedlv, ki je igralce vodil, ko so bili še starejši pionirji. Tako ima precejšen pregled nad igro vsakega posameznika, kar mu omogoča boljše sodelovanje. Starejše pionirje trenira tov. Jani Sa-vinšek, ki s svojo ekipo nastopa v Zasavski ligi. obenem pa jih pripravlja, da že morda v naslednji sezoni nekateri okrepijo kadetske vrste. Največ obiska na treningih pa ima prizadevni trener najmlajših nogometašev v klubu tov. Miro Vidcmšek, ki skrbi za osnovno znanje najmanj tridesetih na vsakem treningu, kar je zanj absolutno preveč. Zato si klub prizadeva najti pomoč pri nekaterih bivših nogometaših, ki bi lahko s svojimi bogatimi izkušnjami pomagali najmlajšim. Omenim naj Še garderoberja tov. Staneta MarkiČa, ki skrbi za red v garderobah. Jasno pa je, da ima klub tudi svoje težave. Predvsem si v klubu vsi želimo, da bi ponovno pridobili gledalce, vsaj toliko, kot jih je bilo pred portoroškimi sklepi. Menimo tudi, da bo novo ustanovljeni ZT KO Litija n aše I p r a v i I n t ■> pot za u re-sničitev IV. in V. selekcije, s tem pa tudi boljše sodelovanje med klubi s ciljem, da se bo spet igral tak nogomet, ki mu po tradiciji in znanju pripada. MIRKO PI.AZNIK Jesenski kros v Litiji V organizaciji TVD Partizan Litija seje odvijal tradicionalni jesenski kros, kije privabil preko 400 mladih tekmovalcev, ki so se pomerili v različnih starostnih kategorijah ter različnih dolžinah proge, ki je bila speljana na travniku na Ježi v Litiji. Udeležba tekmovalcev in tekmovalk iz osnovnih šol iz Litije, Šmartnega, Gabrovke in Dolje bila zelo številna, tudi po 30 tekmovalcev v posamezni kategoriji. Žal pa spet ni bilo tekmovalcev — mladink in mladincev, ki bi nastopili v teh kategorijah. Verjetno bo treba nekaj narediti na tem področju, saj učenci, ki končajo osnovno šolo, ne najdejo več motivacije za podobna tekmovanja. Sicer pa je tekmovanje potekalo hitro in nemoteno, pa tudi vremejc bilo tekmovalcem naklonjeno, tako da ni bilo nobenih poškodb. Rezultati: Dečki 1. razred: 1. Mario Japič — OŠ Litija, 2. Klemen Završnik — Litija, 3. Herman Kotar — Dole. Dečki 2. razred: 1. Boštjan Jez.erkič — Litija, 2. Robert Uršič — Litija, 3. Primož. Lajo-vic — Litija. Dečki 3. razred: 1. Vili Celestina, 2. Andrej Verhovec, 3. Jernej Bric. Dečki 4. razred: 1. Matjaž Rozina — Šmartno, 2. Simon Rozina — Šmartno, 3. Uroš Kranjc — Litija. Dečki 5. razred: 1. Sašo Kos — Litija, 2. Sandi Smrkolj, 3. Miha Krnc. Mlajši pionirji — 1974: 1. Igor Jerič — Gabrovka, 2. Aleš Gradišek — Šmartno, 3. TodorSašič — Litija. Mlajši pionirji — 1973: I. Janez Rihter — Litija, 2. Roman Rcpina—Šmartno,3. Dejan Djuranovič — Litija. Starejši pionirji — 1972: I. Jože Gorše — Šmartno, 2. Robert Nogra.šek — Šmartno, 3. Bojan Kastelic—Gabrovka. Starejši pionirji — 1971: I. Rok Valcnčič — Gabrovka. Mlajši mladinci — 1969/1970: 1. Zmago Zagore — Tenetiše, 2. Peter Repovž — Litija. StarejSi mladinci —1968/1969: 1. Robert Borišck — Mamolj. Člani: 1. Simon Pikovnik — Šmartno, 2. Lojze Čarman — Litija, 3. Franc Boncelj — Litija. Veterani: 1. Vid Jelene—Litija. Deklice 1. razred: I. I rcna Medved — OŠ Litija, 2. Mojca Kotar — Litija, 3. Metka Meglic — Litija. Deklice 2. razred: I. Urška Pavlica — Litija, 2. Polona Jurca — Litija, 3. Tatjana Rozina — Šmartno. Deklice 3. razred: 1. Karmen Kresal — Gabrovka, 2. Jana Čeme — Litija, 3. Stanka Pinoza — Litija. Deklice 4. razred: 1. Sanja Benkovič — Litija, 2. Adrijana Komo-tar — Litija, 3. Radmila Miloica — Litija. Deklice S. razred: 1. Mateja Balant — Litija, 2. Petra Raspotnik — Litija, 3. Andreja Križ — Litija. Mlajše pionirke—1974: LSonjaGrm—Gabrovka, 2. Branka Kotar — Gabrovka, 3. Manuela Djukič — Litija. Mlajše pionirke — 1973: 1. Andreja Končar — Litija, 2. Ksenija Gregorin — Litija, 3. Petra Ponebšck — Litija. Starejše pionirke — 1972: 1. Irena Sladic — Gabrovka, 2. Irena Repina — Šmartno, 3. Damjana Torner— Litija. MIRKO PLAZNIK SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA OBVESTILO IMKTNIKOM STANOVANJSKI: PRAVICE NA DRUŽBENIH STANOVANJIH Na podlagi določil 3. člena aneksa k družbenemu dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin v letu 1986 (Ur. I. SRS, št. 25/86) sta pristojna organa skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na seji dne 17. 9. 1986 ter po opravljenem usklajevanju z Republiškim komitejem za tržišče in splošne gospodarske zadeve sprejela sklep, da se tretje povečanje stanarin v SR Sloveniji uveljavi s 1. novembrom 1986 v višini 25% (linearno— vse stanovanjske skupnosti v enakem odstotku). Skladno z navedenim je odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, Finančne in kadrovske zadeve kot pristojni organ Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija sprejel sklep o povišanju stanarin za 25%. Sklep je objavljen v Ur. listu SRS, št. 38/86. S tem odstotkom povišanja stanarine ne bomo dosegli resolucijskega cilja v SR Sloveniji, to jestopnjo stanarine v višni 1,52% od uporabne vrednosti stanovanja, pač pa bomo samo ohranili višino stopnje stanarine od uporabne vrednosti stanovanjskega sklada, doseženo ob polletju 1986. Stanarino plačujejo imetniki stanovanjske pravice do 15. v mesecu za tekoči mesec. S 1. oktobrom 1986 smo v občini Litija prešli na plačevanje stanarine po položnicah. Vsem tistim imetnikom stanovanjske pravice, ki imajo nizke dohodke na člana gospodinjstva, ter zlasti upokojencem predlagamo, da se zglasijo v strokovni službi stanovanjske skupnosti zaradi ugotovitve, ali jim pripada delna nadomestitev stanarine.