2 Marica: »Slovenke« III. te&ij. „Slovenke" III. tečaj. Crospod z \'ami v novem letu, ljube moje sotrudniee, cenjeni sotrudniki in naročniki ! (Tospod tudi z mano, da bi \'am moj^^-la z našim listom ustre- zati čedalje bolj ! Mnogi »Živ-ela«, ki mi je došel ob novem letu iz najrazličnejših krajev ter mnogo odobravanja, da sem obdržala uredništ\'o, dajejo mi poguma ter me osrčujejo v nadaljnem delovanji. »List ima svoj pomen, ki ga vidi vsakdo, kdor ni dušno slep. Kako lep krog zares poklicanih pisateljic in pesnic!« Tako mi je takoj po zadnji številki pisal dični naš pesnik Anton Medved, kate- remu je na srci zaresen napredek naroda slovenskega in ki ne gleda na delovanje ženskih z drugačnim očesom nego na delo moških. On se ne boji, da bi ga katera ženska prekosila ; v svojem narodnem ognju želi obilo izvrstnih moči na vsakem polji narodnega delovanja. »List ima svoj pomen« pravi Medved in ta pomen ženskega lista je vvidel in vvideva vsakdo, le priznati neče vsakdo, boje se — česa moj Bog? Ali morda se dotičniki boje, da jim »Slovenka« vzgoji pretirano-emancipirane žene ? Ali se morda boje zato, ker se »Slovenka«poteza za ravnopravnost plač ob enakem delu, ali ker »Slovenka« naglasa, da je ženska sposobna za vsak posel, ki ga opravljajo možki, ali se res morda radi tega boje, da bi jih me izpo- drivale'-' O, Slovenke ne bomo še dolgo, dolgo izpodrivale niti profesorjev, niti doktorjev, niti zagovornikov. Slovenke se bodo še dolgo dovolj zadovoljevale s truda in jezepolno učiteljsko službo, se službo pri brzojavu, na pošti ali v kaki pisarni. Toda ko bi tudi izmed našega ženstva postalo kaj profesoric ali doktoric, Bog je že tako vse vredil, da bi bilo kruha za vse dovolj. Ako radi tega ne, radi česa so torej nekateri Slovenci nas]jrotni našemu listu ? Se-li nad »Slovenko« spodtikajo, da ni popolna? Xo, tome ne plaši, ker v nas Slovencih in tudi baje nikjer drugod ni lista, s ka- terim bi bili zadovoljni vsi. Pustimo zdaj Slovence, pa poglejmo, kaj pravijo Slovenke. Kar poznam slovenskega ženstva po občevanju ali le po glasu, da je naobraženo, da je rodoljubno, to se je zbralo, hvala Bogu, okrog našega ženskega lista. Ako tudi vse ne pišejo vanj, čitajo ga vendar rade, priporočajo ga, pridolaivajo naročnic. Le nekaj je, in sicer iz- med učiteljic takih ženskih, ki se izražajo o »Slo\'enki« kakor se mi Marica: »Slovenke« III. tečaj. 't pripoveduje, z nekakim zasmehovanjem. No, te ženske niso niti vredne, da se katera si bodi naših sotrudnic ozre nanje, to so — kakor jih poznam, le g-rozne goske. O onih damah, ki čitajo naš Ust in ki so nanj zvesto naročene, moram vendar še izpregovoriti par besed, da si olajšam srce. Nekatere dame v našem središču, v beli Ljubljani, gledajo tudi »Slovenko« tako nekako od zgoraj nizdol zato baje, ker list ne iz- haja v — Ljubljani ! Je-li to verjetno, je-li sploh možno kaj tacega ? Alije »Slovenka» zato, ker izhaja v Trstu, manj slovenska, nego ko bi izhajala v Ljubljani? Urednica in tiskarna sta slučajno v Trstu, ali moči, ki tvorijo »¦Slovenko« vse sotrudnice in sotrudniki so raztreseni po vsej Slo- veniji. Teh ljubljanskih dam sem se spomnila baš radi današnjega Daničinega članka. Zadnjč je Vida »vrgla v svet« misel o narodni noši in sedaj se je te srečne ideje poprijela le — Iranica, a od tam, od koder bi se nam morala noša ukazovati, od tam ni glasu. Ali naj začnemo najprej tu ob mejah, ali v kakem trgu in vasi ? Stopite, ljubljanske dame, na katere se mestno ženstvo ozira pri svojih toaletah, stopite ve najprej na dan se svojimi idejami. Čitajte današnji članek o Carmen Sylvi, kraljici romunski, ki hodi ona in ves njen dvor v lepi narodni noši. In črnogorska kneginja Alilena? Ali ni ona oblečena vedno le v slikovito nošo svojega naroda! Ali je ne vidite naslikane povsod v obleki po narodnem kroju ? In mogočna ruska carica se li ne kaže tudi ona ob slovesnih prilikah v bogati ruski narodni noši? Res je, da v državah, kjer je en sam narod, je to mnogo lažje in priprosteje, nego v mnogojezičnej Avstriji, kjer biva toliko tako različnih narodnosti. Na Kranjskem bi se narodna noša lahko nosila no, tu na Primorskem in na Štajarskem, bilo bi že malo težavneje, predilo bi se naši ljubi (?) sosedje Nemci in Lahi privadili našemu kostimu. Zberite se dame tam v lepej našej slovenskej stolici pa se pogovarjajte o tem ter poročajte potem »vSlovenki«, je-li mislite, da bi bilo sploh možno uvesti tako nošo! Se-li smem nadejati, da ne bo ta moj članek glas vpijočega v puščavi ?... Ako le hočete poročati, »Slovenka« Vam zato prerada odpre svoje predale in vesela bode vsacega stvarnega članka, naj si bode že pro ali contra ideji, samo da se zbistrijo pojmi. Narodna noša bi torej bila letos na »Slovenkinem« programu poleg vseh drugih predmetov, ki spadajo v žensko stroko. Kakor 4 Zasjorskii ; In vendar .. . doslej gojila bode tudi leposlovje ter vzbujala in pripravljala za na- daljno delovanje nove moči. Slovensko ženstvo ! Na Tebi in n e na meni, urednici, je vspeh našega lista; podpiraj ga moralno in materijalno, čitaj, širi in priporočaj ga ! Delajmo na to, da naše ženstvo lahko poreče: »Malo nas je, a a kar nas je — veljamo!« Marica.