21.SEJA 0BČINSKE K0NFERENCE ZKS
Ustalitev — stvar nas vseh
Osrednja tnčka 21. seje občinske konfierence /KS Ljubljana Mosle-Polje je bOa ocena uresničevanja stališč in sklepov ZK pri izvajanju dražbenoekonnm-ske stabiHzacije ler priprava razvojnih usmeritev občine in mesta v obdobju •981—*?• Uvodne misi sta podala izvršni sekretar OK ZK Milan Jelenc in predsednik izvršnega sveta občinske skupščine LjuMjana Mostc-Polje Jože Kavčič. Z vsebino njunih razmišljanj in s sklepi konference vas bomo seznanili v prihodnji številki Naše skupnosti. NadBjjevanje na 3. straai
(Nadaljevanje s 1. strani)
Številni razpravljavci so po uvod-nih besedah kritično in prizadeto analizirali gospodarski položaj v svo-jih delovnih organizacijah in ustali-tvena prizadevanja v prihodnjem obdobju. Nioa Jevinik iz Satumusa je v svoji razpravi podrobno razčle-nila položaj v svoji delovni organiza-ciji in dcjala:
»Od vseh proUemov je pri nas že od zafetka leta najbolj izstopal pro-Mem oskrbe z deriznani sredstvi, če-prav še ni bil znan med nastajanjem letnega načrta. Danes predstavlja kljnčno točko težav v poslovanjo. vendar ga sedaj vgrejujemo tako v naše stabiBzadjske programe kot v naše srednjeročne planske doku-mente.«
Najnovejši stabilizacijski ukrepi ZIS in devalvacija dinarja so še po-spešili potrebe po deviznih sredstvih. O tem je Nina Jevšnik sodila:
»V pretektih letih smo precej mo-dernizirali našo proizvodnjo v vseh trefa temeljnih organizacijah. naba-vili smo tudi precej uvožene opreme s krediti inozemskii dobaviteijev. 7. devalvacijo so se povečalc naše ob-veznosti nasprofi npm. kar v celoti povečuje vrednost izdelkov in njiho-vBi cen in močno vpiiva na poslabša-nje konkureitčnosti na tržišču.«
V Satumusu so povcčali naporc.
da bi čimveč svojih izdelkov izvažali na konvertibilno iržišče in reznltati teh prizadevanj se kažejo že dancs. saj so v prvih mesecih v tozdu To-varna cmbalažc že rcalizirali celotni obseg izvoza v letu 1979 in tudi plan Tovarne avtoopreme  je uresničen.
V zvezi z resolucijo in sklcpi. ki obvezujejo delovne organizacijc. da mnrajo kriti uvoz z lastnimi deviz-nimi sredstvi, so v Papimici Vevčc načrtovali za leto 1980 očitno pove-čan izvoz. V prvih petih mesecih tega leta so v tem uspeli; dobrih 58 '/c več so izvažali kot v enakem obdobju lani. Težave so nastale po devalvaciji dinarja in po zamrznitvi cen. O tem je razpravljavec Andrej Zapušek po-vedal:
»Iz domsčti virov se ftskrbujemo izključno le s cdulozo Bstavcev — s celidozu iglavcev, ki je glavna snro-vina, pa aUjuina iz nvoza, ker je doma ni. Takn imamo za zmanjšanje uvoza zelo malo možnosti. Pojavlja se tadi pritisk donučOi dobavitdjev, ki zahtevajo devizno participacijo za uvoz osnovnih substanc za njihove proizvode. Torej moramo izvoz šc povcčati. ker mu bo le tak izvoz zago-tavljal. da bomo lahko nspešno uva-žaB reproduktijske materiale, ki za-golavljajo naše kontinuirano obrato-vanje.«
O položaju v Julonu tcr o njih ukrcpih |c FrancŠolar ugotovil.daže
njihov gospodaTski načrt za lctn 1980 prcdvidcva. da bodo tudi letos gospodarili na robu rentabilnosti in na robu pozitivncga finančnega re-zultata. Mcnil |c:
»Pre<lwem zaradi prepozno mre-lJB«feae ceae ¦ttratwa (šde v aaniB 1980) mo I. četotfe^e ktMČaii z fe-gafeo. PfMliitati montwt, da »t» proi-zvodaji ia deio v I. ¦ nato vD.fi-naaiacM oMobja dobro polckai. Zalo ffl»o ¦fnvičeaio piKakovii. da poDctaa hOaaca «e bo negathraa. Te nčuc pa bjuii je prekrižala devalva-dja dtaaija. ki |e ceno sorovmc izredao povečala. Zato m zaradi za-¦nmijeaii cen ušk btddkoT proi-zvafaiao v tem hip« z Bgabo. Paiožaj je še iof ko dabši, ker nas je deraiva-dja Bjeia ob pnuak skladišdh saro-vm, a tudi ponb^eM saroviaa še ni bila v ceioti plačana. tako da bomo monii piačati še tečajno razEko. To pnktično pomeni, da sno z dnžjo saroTino deiali že ves mesec dni.c
Član konfcrence iz Julona je po-srcdoval konfcrenci tudi ukrepc. ki so jih sprejeh samoupravni in diuž-benopolitični organi v te j dclovni or-ganizaciji.
Iz besed tudi dnigih razpravljav-cev je velo spoznanjc. da jc treba bolje načitovati in ponovno prcgle-dati planskc dokumentc, več in b<iljc delati ter pnnzvajati kar sc k da z domafimi surovinami pa seveda po-
slovati tako. da bi se uspešneje kot doslej vključili v mednarodno delitev dela. da bi z izvozom krili in celo prc-segli uvnz.
O zadnji seji je na konferenci po-ročal predsednik aktiva komunistov delavcev ncposrcdnih proizvajalcev Saki> GaKč: »UslaHlvene ukrepe monjo izvajati vsi in lo vetja predv-sen za ddome oi^anizadje poseb-¦cga dražbeaega ponena.« Na ak-tivu so razčlenih problematiko stro-kovn jakov, ki jih pogrešajo v g<wpo-dankih nrganizacijah. Vzrok p<v manjkanja da je v <xllivu boljših de-lavcev v administracijo. kjer je — po OD s<xleč— deki bolj cenjeno. Kri-tično so člani aktiva obravnavali tudi pristop k raznim samoupravnim spo-razumom: Medtem ko so nekaterc delovne organizacije sprejele vse samoupravne sporazume, so druge zanemarile tudi take. brez katerih ni dobrega gospodarjenja. Pri podpisu samoupravnih sporazumov so prc-malo upoštevane besede delavcev. ki da so vedno manj informirani o vse-bini samoupravnih sporazumov. jc zaključil poročtlo Sakib Galič.
V nadaljevanju je konfcrenca izvoKla Mirana Potrča v CK ZKJ in Štefana Korošca v CK ZKS ter potr-dila usianovitev svetov ZK v novih krajevnih skupnostih tcr novih osnovnih organizacij ZK v naši obči-"'-                                             ŠAL