168. številka. Ljubljana, v ponedeljek 27. julija. XVIII. leto, 1885. l*huja vsul; dan mtnši nedelje in pravnike-, rer vuija po p lii gld. za Aetrt letu S tf'd 80 kr za tathsb mes .<: i « '*» kr.. če He OSOftudo jedi-nkrttt tska, po f> krM (•>.■ rte dvakrat, In po 4 kr., 3« «>; trikrat ali VeĆkraJ tisk.i Dopiai na; »o izvole frktIKOVafr. Rokopis. M rit; vračajo. Uredništvo in upritvttiftt YQ _k< v Htidolfa KirhiSa ni$i. ..Orli-.l.di^ka stolba*. Upravni it V ti r.:;-.; se blagovolijo polivati naročnine, resbiiotir- ijo, or.i»mi;.*. r. i. v«- nUuunia t rar.i\ no nt1, .tri. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" ve|ja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 .. 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upratml&tvo „Sfoi>. Nttt*Otta*4, Množitev človeštva. x. V našem stoletji se prebivalstvo v Evropi in Ameriki neizmerno naglo množi. Leta 1788 štelo se je v Evropi 145 m i lij. prebivalcev, zdaj pa biva na istem prostoru 350 milijonov ljudij in še veliko več bi jih bilo, ko se ne bi vedno selili odtod v druge dele sveta, zlasti v Ameriko, kamor jih le iz Nemčije odhaja do pol milijona na leto. Če se bo človeštvo v prihodnjem stoletji v isti razmeri, kakor v sedanjem Času množilo, potem se bode čez 100 let tisoč milijonov ljudij v Evropi tlačilo, Severna Amerika pa jih bode štela 800 milijonov. Angleški učenjak Griffen, ki je nedavno v Londonski statistični družbi govoril o tej množitvi prebivalstva, računal je, da se je v poslednjih stoletjih pomnožilo prebivalstvo na Angleškem od 12 milijonov na 36 milijonov, tedaj za 200°/0, na Ruskem od 27 na 98 milijonov ali za 2G0°/0, na Nemškem od 15 na 45 milij. ali za 200%, na Francoskem od 25 na 37 milij, za 50°/0, na Avstrijskem od 20 na 38 milj. ali za 90°/o- Če bi prebivalstvo raslo po istih odstotkih, bilo bi 1985. leta v Evropi in Ameriki 1000 milijonov Angležev, ker se je prebivalstvo v severni Ameriki v tem času od 4*/a na 62Va milij. namnožilo. Griffen tedaj računa, da se je angleško pleme v preteklih stoletjih popetilo, kar pa ni resnično, ker se neso le Angleži, temuč tudi druge narodnosti naselile v Ameriko in ker odslej množitev ne bo tako silna. Rusov bilo bi po tem računu v sto letih 300 milijonov; Nemci so se množili 2*/a ^rat bilo bi jih tedaj 140 milijonov, latinsko pleme pa se je le podvojilo. Od vseh teh narodov imajo le Rusi in Amerikanci še dovolj zemlje za nove milijone ljudstva, nemška in latinska tla pa so že tako gosto naseljena, da novi prišleci ne najdejo več prostora in živeža. Kaj bo tedaj, Če se bo ljudstvo množilo v tacib nizmerah, kakor v prošlih letih? Odkod jemati živeža in drugih za življenje potrebnih sredstev? S tem za vse človeštvo imenitnem vprašanjem bavil se je že pred 80 leti Anglež Malthus ter je v znani svoji knjigi trdil, da ^-e človeštvo množi v geometrični, živež pa le v aritmetrični meri. Ako tedaj človeštvo narašča od 100 na 400 milijonov, je le za 200 milijonov potrebnega živeža, ostalih 200 milijonov pa mora poginiti v bedi in od lakoto. In dalje trdi Malthus, da je v človeštvu tak nagoti do množitve, da se bo vedno množilo do tiste skrajne meje, pri kateri je še mogoče živeti ob najpičlejši hrani. Malthusova teorija ni le tačas, ko jo je mož proglasil, našla mnogo privržencev in zagovornikov, razume se največ v krogih mogotcev in bogatinov, ampak še tudi danes se mnogi nanjo sklicujejo. In zakaj ? Ako je res tak prirodin zakon, da mora neki del človeštva poginiti zaradi pomanjkanja za življenje potrebnih sredstev, potem nobena človeška naprava ne bo odpravila socijalne mizerije in nikdo ne more očitati socijalnemu redu, da je on kriv nesreči in siromaštvu vseh onih milijonov, kateri zdi-hujejo v revščini ter si s svojim delom niti kruha dovolj ne morejo zaslužiti za sebe in svoje rodbine. Kaka tolažba za bogatina, kateri vidi zraven sebe I stradati bitje, ki je tudi človeško, a spada mej tista nepotrebno rodivša se, za katera ni prostora nit: živeža v prirodi. In bogatin, zlasti, ako je Anglež, bode svoje oči hinavsko obračal proti nebesu in hvalil Boga, da njega ni sunil mej tiste nepotrebne usi-Ijence, kateri le drugim jemlje prostor in Živež na zemlji. In še le fabrikantje, kateri uporabljajo človeške moči v svoje obogatenje, ali si morejo želeti boljše teorije, nego je Malthusova V Ako se človeštvo vedno množi do tiste meje, pri kateri zaradi pre-pičlega živeža sploh ne more več živeti, potem ne pomaga nobeno zboljšanje delavskih plač. Kajti v tisti meri, v kateri bodo delavci si lahko več živeža preskrbeli, raslo bo število delavcev in čez malo let jih bo zopet toliko, da bodo zopet vsi v jednaki revščini, kakor poprej. Od tistega časa, ko je Malthus razglasil svojo teorijo, preteklo je več ko 80 let. Človeštvo se je v tem času v Evropi in Ameriki bolj množilo, nego se je kdaj Malthusu sanjalo. Torej bi že zdavnej morali se prikazati tisti zli nasledki, batere je on prorokoval, ako se res množe za življenje potrebna sredstva le v aritmetični meri, človeštvo pa v geometrični. Ta pogled po sedanjem svetu kaže, da je Malthusovo trdenjo le neka igrača z besedami, katera se vidi prav duhovita, pa se ne ujema z dejanskimi razmerami. Res je, da v posamičnih krajih in celih deželah se ne prideluje dovolj živeža za domače potrebe, zato ga pa zemlja rodi na drugih krajih veliko več nego se ga potrebuje in promet se vrši v sedanjem času tako lehko in naglo na vse strani sveta, zlasti v zahodnji Evropi, da ni slišati od tistih lakot, ki so v srednjem veku ljudstvo morile. Vprašanje je seveda, ali pa imajo tisti, kateri sami premalo živeža pridelujejo, sredstva, to je denarja za nakup Vsi gotovo ne in tu in tam ne bo šlo brez stradanja, da si na drugih krajih žito trohni, ker se ne porablja, pa večinoma stori zamenjava izdelkov, da ljudstvo dobiva potrebnega kruha, oziroma riža. Koliko žita, katero je glavni živež, potrebuje vse človeštvo, ne da se lahko izračuniti, kajti v mrzlih krajih mora človek pottžiti več živeža, nego v toplih. Na Francoskem trdil je Raoul Duval v narodni skupščini ob priliki obravnave o carini na žito, potrebuje so 70O gramov žita za glavo in dan in ker se le 100 milij. hI. prideluje, mora se žita uvažati za 9 do 10 milijonov ljudij. V poslednjih 50 letih pa je pridelovanje žita naraslo na Francoskem od 00 do 100 milj - hI. .Skupni žitni pridelek vse zemlje računa se na 3147 hI., mej temi je LISTEK. Za dragocenim korenom. (Iz dba.-vljen.ja lEitajelcila- pog-oz:d prejšnjo vlado. Granviile je še le stavil te Rusiji neugodno zahteve zaradi Zul-tikarskega prelaza, ko je že vedel, da ne ostane na krmilu, da bodo tedaj njegov naslednik se moral pogajati o tem. Sedaj pa utegnejo pogajanja trajati še več tednov. Rusija je v svojih predlogih nasve-tovala, da bi se d;uge točke meje prej določile, vprašanje o Zultikarskem prelazu naj bi se pa nekaj časa pustilo nerešeno. Ta teden odpotuje angleški komisar sir II. I). AVoltT v E3glpet« Ali pojde poprej v Carigrad, se še ve. Misli se, da pojde iz Kajlre v Carigrad. Turčija bi pa vsekako rada videla, da bi WoIff prišel poprej v Carigrad, kakor v Kajiro, v Angliji so pa neki drugačnih mislij. Pogreb bivšega predsednika sevonio-aine-risk.il> zjedinjeuih držav, generala Granta, je 8. dan avgusta v Novojorškem centralnem parku. i dopisi. l-jf. B*ialja meseca julija. [Izv. dop.] Katoliškega duliovonstva, bodisi katerekoli narodnosti, karakteristično znamenje je: vedna mejsebojna sloga in jedinost. Le mej seboj složno in jedino duhovenstvo more vspešno boriti se zoper kraljestvo tmine in zlobe. — V važnem trenutku, namreč za ravno minolih držuvnnzborskih volitev, take potrebne sloge in jedinosti, kakoršna se celo mej sovražniki sv. vere liti v tri razrede. P. n. častni gg. duhovniki prvega razreda, zvesti rečeneinu evangeijskemu načelu, vodili so brez vsacega podpihovnnja verskega ali narodnostnega sovraštva, sami svoje ovčiče na volilno bojišče z namenom, da se izvoli katoličan, veren sin sv. Cerkve j iu zvest podložnik svetlega vladarja. Njihova častna j imena bila so že večkrat po novinah razglašena, j torej jih tukaj ponavljati nećemo; začenjajo pa z gosp. Smak-oin itd. Tem zvestim pastirjem in budnim čuvajem svojih ovčic rečemo le: srečni Vi, p. n. častni bratje, ki ste se neustrašeni in neupogljivi borili za sv. pravico ki ste zanio trpeli in še vedno trpite najostudniše napade, najnesramniša natolcevanja, nojpodliša obrekovanja iu suniničenja od strani „dedno olikanih" in visoko učenih (!!) Veri-tas-ev, Bumbar-jev in drugih neobrisanih modemih farizejev! — V hvaležnem spominu hranilo bo hvaležno potomstvo Vaša imena! Dmzega razreda duhovniki neso ne vroči ne mrzli — g. Kumšic in drugi njemu jednaki. Nekateri teh se za volilno dolžnost še zmenili neso! — Dragi Leopolde et confratres tepidi, ali ne učite in ne pridigujete svojim vernikom, da no lenuhi, ampak samo delavni junaki prisvajajo si nebeško kraljestvo, katero silo trpi? V tem razredu našli so se celo gospodje — Pakovie etc, kateri so po končanih volitvah kakor grom iz jasnega zagrmeli, da se nikdar več v nobene volitve in za nobeno ceno pečali ne bodo! — Mi nesnio učenjaki — bogoslovci, prepričani smo pa vendar, da si tako govorjenje vsaki, celo najprostejši misleči človek takole tolina- ZVOČer pripravljenega kupa suhljadi in z veliko pazljivostjo gledal V ogenj. Grmada je dajala okrog rudečkasto svetlobo, ki je fantastično obsevala gosto zelenje in grde suhe obraze trudnih klatežev, ki so različno obrneni ležali po vlažni travi. Kako čudno raznoobrazje. Strast po dobičku zbrala je na majhnem kosci zemlje v taj inst\enem zatišji mračnega hrbta družbo predrznih, nevarnost in smrt prezirajočib iskateljev, pripadajočih najnižjim razredom Kitaja. Tu leži znani nam Kitajec, Hun-Ljan — ubežen prisiljenec. Poleg njega se je široko raztegnil po travi bivši vojak Mandžurec Seo-kvi, jedva pokrit z raztrgano lahko letno suknjo iz modre dabi (pa-volnatega blaga) in raztrganimi širokimi hlačami, zavezanimi pod koleni z irbastitni janneni. Ožuljene njegove noge bile so obute v čarke *), v katerih je imel nabasano posvečeno travo ula-cao.**) Pri nogah Seo-kvija, skoro prav pri grmadi jo ležal starejšimi družbe, čitateljem že znan Kitajec Lonhou. *) Čarke — čevlje iz polaatrojene kože. **) Trava ida-cao pripada k rastlinskej rodbini ko-bulnic. Maudzuri jo prištevajo k trem bla«o»tiui (sobol, /.. i.- '•« i. in trava ula), a katerimi je uebo obdarovalo njih zemljo. Poleg njega je spal njegov sorodnik Ci-Laj — nekdaj bogat kupec, a sedaj reven, okrog se potikajoč klatež. Pred petimi leti je Ci-Laj imel še veliko trgovino s pomorskim ohrovtom (posebna vrsta morskih rastlin Foeus) in trepangi (morskimi črvi Ho-loturia). Imel je veliko premoženje, okolu 100 čolnov in nad 500 hlapcev. Trgovina Ci-Laja napredovala je dobro, bogatil je; nazadnje so ga pa uničila razna riskovana podjetja. Njegova trgovina bila jo popolnem razrušena. Postal je, če ne ravno berač, vendar nepremožen podložnik bogdihana. Njegovega bogastva več ni bilo; vse so vzeli njegovi upniki. Ci-Laj u ni druzega kazalo, kakor poprijeti se dela, kakeršno se mu ponudi. Tedaj vrnil se je njegov daljši sorodnik Lonhou, in ga popiosil, da naj se pridruži iskateljem šen-šena. Nada, zopet obogateti, nada, ki ne zapusti Kitajca v najtežjih trenutkih življenja, je rešila to vprašanje v odobriteljnem zmislu in postal je pustolovec. . . . Ostali štirje pripadali so najnižjim razredom Kitaja. Njih odurna lica kazala so ne izgladljive sledi užganih znamenj za težke zločine. Jedni so se izognili smrtni kazni z begom, drugi so pa od- kupili svoje pregrešno življenje z nekoliko teljami* katere so še ohranili v svoji žepih po raztezanji. Vsi štirje so bili brez kit. Njih gladko ostrižene glave so kazale, da so ravnokar ubežali iz rok pravosodja i u naravnost iz ječe ali pregnanstva jo potegnili v grmovje gorovja Sihote Alina. Ko bi jim slekel obleko, samo srajco in hlače, narejene iz modre dabi, vidili bi se sledovih palic. Posebno pisan je bil hrbet velikanskega Kitajca iio, ki je ležal poleg HunLjana. Ta je bil znan ropar, ki je nedavno napravljal velik strah prebivalcem okolice mesta Ningutu. Njegove roke so bile umazane s krvjo mnogih nedolžnih žrtev. Ubijal je ne zaradi dobička, ampak iz samega veselja do ubijanja, iz same krvoločnosti. Strašno je mučil svoje žrtve. Veselil se je z njih mukami, radoval seje njih pred-snirtnih bolečin. Nekolikokrat je prišel v roko uiandžurskim oblastvom, pa vselej se je odkupil in zopet nadaljeval svoja ropanja, maščevaje se nad tistimi, ki so bili krivi, da je prišel v zapor. Dosegel je vrhunec svojim grozovitostitn. Sklenili so narediti konec nadaljnim grozodejstvom Ho-a iu zgrabiti ga, odvzeti mu možnost, da bi izvajal daljna* zločinstva. Res so ga prijeli, in si- čiti mora: mi se očitno, pred vsem svetom odpovemo svojega duhovskega poklica! — ■ In res, kaj je poklic katoliškega duhovnika drugega, kot vedna, dosmrtna, službena, direktna ali indirektna agitacija za dobro proti zlu in hudobiji i v vseh individualnih, verskih in društvenih vpraša- ; njih, mej katerimi zavzemajo važno mesto ravno v o- i lit ve, kakor jih mi tolmačimo? In v spolnovanji tako važnih dolžnostij naj bo katoliški duhov- , nik mlačen ali pa naj se poulične iredentovsko ■ „gosposke" sodrge strahopetno ustraši in zboji j ter sebi izročeno ljudstvo zapusti in samemu sebi prepušča? Kako bo mogel potem tak m lačne ž in strahopetec na večeru svojega življenja z veli- j kim sv. Pavlom reči: „bonum certamen certavi" in \ nadejati se z njim, da mu je „reposita corona ju-stitiae?" 2. Tim. 4. Konečno se duhovnik tretjega razreda gg. Ko- renika, Valentinčič et relioua animalia..... glasovali zoper zdravo evangeljsko načelo, davši I svoj glas liberalcu g. Defranceschi-u proti katoliš- i kemu duhovniku g. Spinčiću! — Temu se ravno ne čudimo. Saj je bil že mej dvanajstimi apostelji ; jeden izdajalec, kateri je znal ljubljenega Zveličarja \ je d enkrat prodati. Ti naši junaki tretjega raz- ! reda ga pa menda večkrat prodajo. — Morebiti so j ti naši moderni Iškarijoti mislili, da bi g. Splnćić ne iskal in ne branil proti vsakemu napadu na prvem mestu božjega kraljestva sv. Cerkve in na drugem habsburškega cesarstva, kakor to dela ali bi v potrebi gotovo delal tudi gosp. duhoven Va-lussi, katerega so v kmetskih občinah na Goriškem tudi Slovenci volili? Kdo pameten pa more očitati gosp. Valussi-ju, da škili čez mejo v veliko Italijo, kakor čujemo nasprotno blebetati nekatere „ študirane M blazne o velikej Hrvatski gosp. Spinčiča in njegovih somišljenikov? — Morebiti ste pa glasovali proti gosp. Spinčiću, da pokažete s tem svojo ljubezen do svoje narodnosti in do svojega jezika? Na to vprašanje odgovarja Vam nebeški učitelj sam pri sv. Mat. 10. „Kdor ljubi očeta iu mater bolj, (toliko več svojo narodnost in svoj jezik) kakor mene a= mojo cerkev, ni meno vreden." Iz kakovega prepričanja, ako imate sploh kakovo prepričanje, ste torej tako glasovali in kaj Vam Vaše izdajstvo koristi? — Ne, nećemo žaliti, ali golo resnico povemo Vam naravnost: Vaši dosedanji resnični pri-jatelji-sobratje Vas radi Vašega mevžasteg.i izdajstva obžalujejo; Vaši novi navidezni prijatelji, kateri so v važnem trenutku Vaše izdajstvo ceniti znali, Vas z dna svojega svobodno-zidarskega srca zaničujejo; — in ljudstvo — ah, Vaši skrbi izročeno verno ljudstvo, Vas, po Vas samih pobujšano — preklinja!! Zdi se nam, da Vas čujemo izgovarjati se, da neste sami v tretjem razredu, ker je mestno duho-venstvo v Poroči glasovalo tudi za liberalca dr. Vi-dulića. Bog bodi milostljiv vsem grešnikom ! Tudi Poreškega mestnega duhovenstva ne more opravičiti ne „reservatio nientis", ne drugi ozir. Oni so se mogli lahko volitve zdržati in ne dati pohujšanja, bodisi njihov razlog, da gosp. liberalec ni imel po njihovih mislih pravega protikandidata v istrskih mestih, bodisi njihov razlog, da so oddali prazne lističe. Sicer jih ne izgovarja noben ozir. — Arhimedova točka dr. Vidulič in vsi kateri se okolu njega sučejo, bi jim tiste podpore za Ko-perski konvikt gotovo ne ustavili. Saj liberalci dobro vedo, zakaj in iz kakove ljubezni cerkev podpirajo, kadar jo kje na svetu res podpirajo. Mi se votovo ne motimo, ako mej drugim trdimo, da ti ljudje Koperski konvikt podpirajo in ga podpirati priporočajo, da bodo prišli iz njega taki duhovniki, kateri hrvatskega jezika ne bodo poznali, torej ne bomo mogli tudi svojim poukom širiti sv. vere mej zdaj še konservativnim kmetskim ljudstvom. No, da je Poreško mestno duhovenstvo za liberalizem glasovalo, gotovo ni ravno lepo in spod-buino od tistih gg. kanonikov, kateri kot svetniki „coepiscopantur" s prevzvišenim dr. Flapom, kateri je ravno pred volitvami dal po cerkvah brati in vernemu ljudstvu tolmačiti Leva XIII. okrožnico ]o svobodnem zidarstvu. Ali svobodno zidarstvo ni morebiti liberalizem? — Zato po pravici sodimo, da je babin Marko, kadar je v svojem smrdljivo-blatnem glasilu imenovano junaško dejanje Poreškega mestnega duhovenstva raztrobil, moral s svojim svo-bodno-zidarskim glavnim šefom vsaj v srci smijati se in reči: to neso služabniki božjega kraljestva na na zemlji, ker ga dejansko ne širijo, dasiravno vpijejo na koru: adveniat regnum tuum, ampak . . . Domačo stvari. — (Spomini na volitve) so v raznih krajih različni. Nekdo v Itudolfovem ustil se je nedavno, da bode Margherijevcem že pokazal, kajti dobili bodo nič manj kakor 17 disciplinarnih preiskav na vrat. Dejal je tudi: „Smilijo se mi taki, ki imajo otročiče, ki bodo morali kruha stradati in morda še od hiše do hiše hoditi, pa ne morem drugače". Kolikor čujemo, pa ne bode tako hudo in iz 17 preiskav bode blizu 17 blamaž. Kakor Šukljejevei v Itudolfovem, tako delajo Lapennovci v Spletu, samo da so slednji še plodnoj i, kajti uložili so 000 ovadeb proti tamošnjim Hrvatom. — (Deželno razstavo K or o š k o) otvoril je preteklo soboto ob 11. uri nadvojvoda Karol Lu-dovik v navzočnosti mnogih odličnjakov in zastopnikov vseh obrtnih strok. Za živinsko razstavo oglašenih je 735 repov živine, za druge predmete oglasilo se je 914 razstavljalcev. (Gosp. Jurij Pučko), notarski konci-pijent v Kamniku bil je v 17. dan t. m. v Gradci promoviran tir. juris. — (Železnica iz Celja v Šoštanj.) Okrajni zastop Celjski imel je te dni sejo ter volil gg. dr. Lan ge rja, M. V o šn jaka, J. Hausen-bichlerja, Nogrija in Ješovnika v odbor, ki se ima pogajati s posestniki zemljišč, po katerih pojde ta nova železniška proga, — (V letnem poročilu deželne pod-gimnazije na P t uji) priobčil je g. prof. Julij Glovvacki jako zanimljiv in umesten spis: „Die Fische der Drav und ihres Gelretes." Na tej gimnaziji bilo je v preteklem šolskem letu 74 slovenskih, 45 nemških dijakov, izmej katerih je 15 jih dobilo odliko, 8 prvi red. Štirje imajo ponavljahu izpit. Podporno društvo ima 620 gold. 8 kr. premoženja. — (Družba sv. M obora) napredovala je tudi letos kaj lepo in dosegla najvišje število članov, odkar obstoji. Upisanih je letos dosmrtnih in letnih udov ti9.."V>7, torej proti lanskemu letu za 1 0 5 5 več. Po škofijah dele so člani tako: Goriška 4180 udov, tedaj 312 več kakor lani Krška 2775 P n 113 n n n Lavantinska 9051 n * 32 TI n M Ljubljanska 11078 n ■ 435 rt » Tržaška 1571 n n 115 n n » Sekovska 238 n n 29 ti n ■ Zagrebška 203 P ■ 10 n n Poreška 63 n ■ 22 n n ■ Videmska 90 ti n 5 n n Razni kraji 51 ti n 5 n n n Somboteljska 157 n n 19 man » n Senjska 110 » n 4 n n n cer že petikrat. Obetanje dobre odkupnine ni pomagalo, in zadela ga je ostra, pa popolnem zaslužena kazen: odsekali so mu desno roko pri komolci, odrezali ušesa in poslali v najoddalnejši del Mandžurije. Zlodejec ubežal je s kraja pregnanstva pri prvej priložnosti. Ker se ni mogel baviti s prejšnjim svojim poslom, pridružil se jo iskateljem žen-šena. Njego vej zverskej nravi ugajale so strašne nevarnosti in pomanjkanja. V temni gošči, sredi ropnih zverin, bil je Ho v svojej sferi. . . Ostali trije beguni bili so dostojni tovariši Ho-a. Pripadali so k številu razupitih zanikrnežev, na svojih obrazih imeli so užgana znamenja, dobljena za razna zlodejstva. Kdo so bili, odkod, kaka zločinstva so zakrivili ni nikdo iz družbe vedel, in tudi ni želel vedeti. Po že davno ustanovljenem običaji nema noben klatež pravice povpraševati svojega tovariša po njegovem prejšnjem življenji. Združili so se v jedno zadrugo, izbrali svojega starej-šino, da bi se mogli vspešno braniti proti zverinam in drugim iskateljem. Skušeni, v grmovji osiveli, Lonhou, izbran za starejšino, imel je po ustanovljenem običaji veliko, skoro neomejeno oblast, mogel je celo k smrti ob- I soditi vsakega, ki bi bil kaj storil, kar bi bilo škodovalo varnosti družbe in njenih članov. Bil je nekak neomejen vladar, kateremu so se vsi pokorili, vsako nepokorščino je starejšima ostro kaznoval, proti njegovim odredbam ni bilo nikake pritožbe, Starojšina pa ohrani svojo oblast le tako dolgo, dokler je večina družbe na njegovej strani. Ce nema več večine, ga lahko zamene, kadar hočejo, s kakim drugim. Pa kaj še, odstavljen starejšina je celo lahko obsojen in ostra kaznovan za njegovo prejšnjo postopanje proti družbi. Očividno je, da je moral Lonhou pri takih „kočljivih" razmerah opravljati svoj posel z velikim taktom, da bi se no zameril svojim tovarišem. Sicer so pa drugi preveč čutili, večje sposobnosti Lonhou-a, da bi bili kaj storili proti njemu. Iskatelji žen-šena so dobro vedeli, če je on pusti v neznani goščavi, da bodo od njih ostala samo okrvavljena trupla. Lonhou imel je železen značaj in znal je v družbi ohraniti red in potrebno disciplino. Če tudi je bil majhen in stisne-nega trupla, vendar je imel jeklene mišice, s katerimi bi se ne bile mogle meriti niti mišice velikana Ho. V tej sili tičala je tajnost njegove oblasti nad tako družbo. (Daljo prih.) Za razpisana darila oglasilo se je nenavadno veliko tekmovalcev. Izmej 1 2 povestij pa je bila vsprejeta in obdarovana v odborovej seji dne 11. t. m. povest: „N aj goto vej Ša dota", katero je spisala gospa Pavlina Pajkova. Poučnih spisov došlo je 38; le štirim je bilo prisojeno darilo in sicer; „Kako človek na svetu stanuje", spisal g. prof. Janko Pajk; „Cigani", narodopisna črtica poslal g. Ivan Steklasa in „Pot k blagostanju11, narodnogospodarski pouk, spisal Filip Miklavec, posestnik v Ar lici, in „Neka j najpotrebnejših g o p o d a r s k i h pravil", nabral g. Božidar Fle-gerič. Proti navadnej nagradi je v porabo priporočen poučni spis: ,,Upliv narave in hrane na zdravje človeka", spisal J. B. v Krškem. — (Tepeži.) Včeraj po noči proti 10. uri sprla sta se v gostilni pri Nr. 1 sanitetni vojak Janez Novak iu delavec Budnar. Novak je sunil Budnarja z nožem v vrat, da so slednjega teško ranjenega prenesli v bolnico. — Včeraj po'noči mej 10. in 11. uro bil je na Karlovški cesti .Janez Štebe, pri tepeži pred hišo št. 22 z nožem večkrat ranjen in v bolnico odnesen. Tudi neki drugi delavec, ki je na sumu, da je Stebeta poškodoval, je precej teško na roki ranjen. — (Vabilo h koncertu,) kojega priredi mešani pevski zbor št. Jakobske cerkve v Ljubljani v korist dmštva „Narodna šola" v nedeljo z. avgusta ob 8. uri zvečer v gostilni \Vucherer-ja v Lescah. Vspored: 1. A. Nedved: „ Nazaj v planinski raj". Mešan zbor. 2. H. VVngner: Potpouri iz opere „Tannhauser", za glasovir. 3. F. S. Vilhar: „Mornar". Samospev, poje gosji. Hubad. 4. A. Foerster: „Njega nil" Čveterospev. 5. Ženski čveterospev. G. Mendelssohn: „Jesenska". Dvospev, pojeta gg. Pogačnik iu Hubad. 7, Schultbes: „Zbor angeljev". Ženski trospev. 8. A. Nedved: „Darilo". Samospev, poje gosp. Pogačnik. 9. Lortzing: Iz opere „ Undino". Mešan zbor s samospevi iu spremljevanjein glasovira. 10. Garthe : „Vinska poskušnja". Pevska burka. Ustopnina 40 kr. Preplače se z ozironi na dobrodejen namen hvaležno vsprejemajo. — (Vuka Stef ano vica K a r a d ž i ć a del a) izdala se bodo na novo. Kakor znano, kupila je vlada srbska od njegove hčere gospe Vukomunovi-ćeve vse lastninske pravice ter za., novo izdajo sestavila posebno komisijo, v katerej so: profesor Jovan Bošković, Svetislav VulOViĆ Lin Ljubo Kovačo-vie. Vsa izdaja obsegala bode 17 zvezkov. Prvi zvezek, v katerem bodo najstarše junaške pesmi, izide v septembru. Takrat se bodo tudi Vukovi ostanki prepeljali z Dunaja v Beligrad ter zagrebli poleg Daničiča. — (V Mostaru) bode se pričetkom novega šolskega leta namesto gimnazije otvorila trgovinska šola. — (Na Slatino) došlo je do 20. t. m. 1439 gostov. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj 27. julija. Ministerski predsednik grof Taarle odpeljal se je včeraj na svojo graščino v Ellischau. Kim 27. julija. Papež prekonizoval šest znanih kardinalov, nadškofa Praškega iu škofa Budejevi.škega. London 27. julija. „Daily Newsa poročajo : Na predlog Salisburvjev, naj bi blizu Zultikara naprej pomakiiene straže ostavile to postojanko, odgovorila je Rusija ugodno, a s pogojem, da Afgani teh postojank ne smejo zasesti. Kolonj 2G. julija. Do danes dopoludne do 10. ure dobili so 7 mrtvih in 30 ranjenih iz razvalin. Vojaki in ognjegasci kopljejo še dalje. — kr. Pariz 26. julija. Kitajski poslanik izrazil je včeraj, ko ga je Frevcinet vsprejel, zeljo, da bi se prijateljske vezi mej Francijo in Kitajem vedno bolj ojačile. — Courcv brzo-javlja, da so Thuveta vsi njegovi pristaši zapustili in da je popolnem obkoljen. Kalku t a 26. julija. V Rongapuri na Bengalskem bili so trije grozni potresi, ki so mnogo škode naredili. Jedna cela vas pogrez-nila se je pod zemljo. 1.is« iiiru uredništva : Gosp. Črnolog.ir: Ustregli bodemo vaem Vašim željam, kolikor možno, a naznanite na in Svoj naslov. X. izl-ias doneskov za zastavo „Slovenskoga delavskega pevskega društva Slavec": Prenesek . . . 38 gld. Hribar Ivan, zastopnik banke „Slavije" . . 3 „ Ur. MoBche Alf........... 2 » Dr. Znpanec Jarnej......... • » Dr. Munda Franjo......... 2 „ Kavni! ar Franjo.......... 2 „ Murnik Ivan........... 2 „ Valentinčič Ignacij......... 2 „ Zagore Marija........... 5 „ Lorenc Karoi........... 5 „ a. t............... 10 u A rini iS Makao........... 1 n M0rwald Lavoslav......... 1 „ Gecelj Joaip........... 1 n Golar Marija........... — „ Jerman Josipina.......... — „ PancH Dragutin.......... — „ Burabon Ignacij.......... — n Kunst Franjo........... — „ Zoru Anton............ — » Zagorjan Anton.......... — „ Doliuar Andr............ „ Dreni k Franjo........... 1 r, Forster Anton........... 1 „ Vidmar Joaip........... — n F. r...............— . Bavc Tomaž...........— „ Mikota Andr. ... .......— „ Bavc Marija...........— „ KamovA Franjo.....— „ Arinić Josipina..........— n Hren Fraejo...........— n Ravnikar vekoslav ......... — n Praznik Josip.......... Bavc Andrej.......... Pevci aSlavca" skupno....... Vkupe . . Poslano« Kar sem na 12. dan julija t. 1. v svojem poslanem v „Slovenskem Narodu" pisal, ni res, kakor so je pokazalo. Zatorej znovič preklicujem nazhko v omenjenem prenagljenem poslanem in rad pritrdujem. da gospod župan J. Loger nI grdi lažnjivec, ni nikakosen obrekovalec in tudi ni hudoben človek. V Trbovljah, 26. julija 1885. DF'ratn. G-ros, (446) učitelj. 50 10 50 30 20 30 30 40 50 60 50 60 10 20 10 14 10 30 20 20 1 . - M 96 gld. 14 kr. Tujci i 26. julija. Siegl z Dunaju. JTedeschi, Minos, Pri 'ona: Jaschia iz Trsta. Pri UkIIi'!: Dr Pokornv z Dunaja. — Maler iz Gradca. — SchuUe z Dunaja. — Dr. Moretti iz Zadra. — Sceiuan, Krausenecu iz Trsta. Pri nvMtrijNitoiii *«Hurji: Oman iz Trsta. — Gra-Sič, Piehler iz Kočevja. Me i eoro logično poročilo. 1 C as opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo ( Mokri na v mm. 25. julija I 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 6"< mm. 736"66 mm. 737 26 mm. 16 8<> C 22-3° C 19 0U C si. sev. z. svz. si. svz. d. jas. ohl. d. jas. U-00 uim. I 26. julija 7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer 737 16 mm. 786*76 mm. 73688 mm. i 16 2" U al. szh 19 8" C Z. svz. 20 3" C si. svz. 1 1 obl. obl. obl. 1 ] 000 MU Srednja temperatura 1946 in 18 9n, za 02° in 0-7° pod normalom. D-u-a^eijslrsi "borza dne" 27. julija t. 1. : Izvirno teleurarično poročilo.} 5° . marčna renta 82 gld. 70 kr. 40 B 109 w 10 i? 99 „ 55 n 868 , — n 75 124 . n n — rt 9 , 90 _ 5 n 89 61 , 30 127 , 75 ■ 167 , 75 109 n 05 99 „ lf> » 92 „ 50 B 104 . — n 1!6 , — tf 124 „ — n 115 . - 106 „ 50 n 178 „ — n 18 , fO „ 5*8 , — 193 , 75 London ..... . Srebro......... Napol 0, kr cekini ....... Nemške Darke 4°/n državno srečke iz I. 18o4 250 gld Državne srečke iz 1 1861 100 gld ■l°/o avstr zlata rer.ta, davka prosta Odrska zlata renta 4°/0 , papirna renta 5°/„ 5B/0 štajerske zcmljiSč odvez oblig Donava reg srečke 5°/„ 100 gld Zemij obč'avstr. 4Vj0/0 zlati Zil8t Prior oblip Elizabetine zapad železnic;' Prior oblig Ferdinandove sev. telesnlcs Kreditne srečke 100 gld Rudolfove srečke ... 10 „ Akcije auglo-avgtr. banke 190 ■ Trauimway-dru8t velj 170 kUI a v Zahvala. Podpisani se čutim dolžnega, iskreno zahvaliti se slavne j „Dunajskej zavarovalnej družbi" za naglo poizvedenie in točno izplačilo škode za pogorelo mi žago v Loki pri Kovoru in želim, da se to objavi. V Kovoru, dne 7. julija 1885. (447) ^.nton STretic. Provizijski potniki za prodajo kmetijskih (43s—8) se iščejo. KjoY pove iz prijaznoati HpravuiStvn „Slov. Naroda". J. C. JUVANCIC. posest ii i li vino^riulov »it 111 j »ltom, ima zalogo vina v Ljubljani in priporočat (281—11) Bizeljsko vino 1884. 1. od 14 do 18 gld. „ 1883. 1. „ 18 „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „ JSJT' Uzorce p šilja v sodčkih od 50 litrov in več Št. 4582. Razpis (431—3) IVAN LAPAJNE v KRŠKEM je izdal sledeče knjigo ixx knjižlao za ljudske šole in učitelje: a' Praktično metodiko.......cena 80 kr. b) Prvi poduk.......... „ 60 „ c) Fiziko ln kemijo........ 60 „ č) Prlrodopia......... „ M „ d) Zemljepis............ „ 26 „ e) Geometrijo............24 „ f) Malo fiziko........... „ 23 „ g) Domovlnoslovje . . . . ,..... „ 20 ^ h) Prlpoveatl lz zgodovine Štajerske . „ 6 „ i) Opla krškega okrajnega glavarstva „ 30 „ j) Zgodovino itajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr. Isti pisati h ima v zalogi tudi razne plsanke in risanke, potem: (232—30) mali slovanski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin .... . . cena 1 kr. ter slovensko-neinški zemljevid Avstrijsko- Ogerske . .......... „ t „ in zemljevid Krškega okraj, glavarstva 5 „ is Boctpivo \z pivovarne bratov lioslerjev (6—30) priporoča v zabojih po 25 in 50 steklenic A. MAYER-jeva trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. Dr. Spriuiger \t«*v «' kapljice k» šeloA®©«. Tajni miMlieinsUi in dvorni sovetnik dr. Hiicking, medicinski nd.etnik dr. tlohn, dr. Miiniiing in mnoire druge zdravniške avtoritete »o je preskusile in je za izvrstno domače (ne tuj 110 sredstvo priporočajo proti vsetn želodčnim iu trebušniiu liuleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavobolju, trebuhobolju, zaslizenja, želodčnei kislini, vzdigtivanjn, omotici, kolikn, škroleljno« itd., proti zlalej žili, /.api-etjn. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojedij. 1'oskusite s .mo z malim in prepričajte se sami. Jedna sttUI. 50 in 30 kr. Pri gospoi'u lekurfi Nvolio«li9 pri Zlntein orla* m* 1'rešlrnovoiii trK». (716-58) jedne ustanove za licence na c kr. živiiioz