Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slovencev 1 Velja WWW za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko ohmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 4. sušca 1911. Št. 9. Abstinenca in izobraževalna društva no Horošbem. Nekatera izobraževalna društva po Koroškem delujejo zelo plodonosno. Mnogo ran, ki nam jih zadaje strašansko nazadnjaško urejena šola na Koroškem, ozdravijo; mladenče. ki zapuščajo šole brez vsake izobrazbe, brez vsakega zmisla za ideale, navdušijo za lepe in svete vzore, ki jih ne pogrešamo pri dobro vzgojenih ljudeh. Mladina, ki zapade po izstopu iz šole nasprotnim društvom, posurovi popolnoma, začne pijančevati že v zgodnjih letih, oslabi na duhu in telesu, postane versko mlačna in iz njenih vrst stopajo na dan nove vrste zarukanih in surovih nemčurjev, ki so slovenskemu narodu v največjo sramoto in se jih mora pred tujci sramovati vsak izobražen Slovenec. Nasprotniki radi vidijo slovensko mladino pijano, surovo, brezversko, neizobraženo, duševno zaostalo, ker je taka mladina njihov up. V slovenskih, narodnozavednih vrstah se pa zbirajo in ostanejo trdni mladeniči, ki stremijo po izobrazbi in ki hočejo ostati pošteni. Že iz tega vzroka bi moral vsak pameten oče svoje sinove upisati v izobraževalno društvo. Žal da se še dobi med slovenskimi očeti mnogo starokopitnežev. ki ne umevajo velikega pomena izobraževalnih društev in smatrajo delovanje teh društev za otročarijo, morda zaraditega, ker uprizarjajo izobraževalna društva gledališke igre. Pač ne vejo, da so ravno prave, dobre igre velikega vzgojevalnega pomena in jih noben kulturen narod ni podcenjeval. Tudi navadne burke niso brez pomena, zlasti za nas Korošce ne. Mladina hoče razvedrila, hoče biti vesela; dobro, nudimo ji nedolžnega veselja, če ne, si bo poiskala drugega, nevarnega. Pomisliti moramo tudi, da se igralci in igralke šolajo v pismenem jeziku in v tem oziru so igre tudi za poslušalce pomembne. Le eno panogo svojega delokroga izobraževalna društva premalo gojijo, namreč abstinenco. Naš list ne zastopa načela tistih abstinentov, ki hočejo vsakega, ki izpije tupatam kako božjo kapljico, narediti kar za krivoverca, ali ki napadajo našo Mohorjevo družbo, ker ima inserat „Pijte Florijana!1' Zaradi tistega inserata najbrž ne bo nihče več ne manj pil; marsikateri trgovec pa, bi naroča razne tuje likerje, bo naročil slovenski izdelek. Ne rečemo ravno, da je storila družba s takim.inseratom Bog ve kako dobro delo, ali napadati družbo zaradi takega inserata, kljub-temu da je družba izjavila, ta inserat opustiti, ko poteče pogodba, je neslovensko, fanatično in abstinenčnemu gibanju več škoduje nego koristi. Vendar pa je zadnji čas, da omejimo na Koroškem pijančevanje in resno napovemo boj temu strašnemu narodnemu škodljivcu. Alkohol ugonablja blagostanje slovenskega kmeta, mori mladini ideale in igra v politiki važno, za Slovence škodljivo, pogubno vlogo. Kdo bi se upal to tajiti ? Ali ni že marsikatera slovenska občina zaradi alkohola padla v nasprotne roke ? Ne samo da je alkohol mlajši zarod skvaril in ga pognal zaraditega v nasprotni tabor, ampak marsikaterega našega volilca so nasprotniki napojili in v pijanstvu je izdal katoliško slovensko stranko. Pijača in gulaž sta svoje dni pri nemčurjih za časa volitev igrala največjo vlogo, pa tudi danes pri njih nista izgubila svojega pomena. Strašno veliko ljudskega denarja požre alkohol in ves ta denar gre v blagajne naših narodnih nasprotnikov, ki potem z našim denarjem podpirajo „Sudmarko“ in nemški „Schulverein“. Vrhtega so na Koroškem naši gostilničarji bele vrane; ponavadi so gostilne zbirališča in brlogi najhujše in najgrše nemškutarije. Ne pomaga pa nič, kakor nas uči dolgoletna izkušnja, proti alkoholu samo pisati in pridigo-vati. Vlečejo le vzgledi! Na Koroškem se v gotovih krajih tudi med Slovenci pije vedno več žganja; v nekaterih vaseh so moški pravi žganjarji in tudi ženske se že udajajo temu sovražniku človeštva, najprej s tem da začnejo piti čaj z žganjem ali rumom. Na bolje pa se ne bo obrnilo nikdar, ako ne bodo društva, predvsem izobraževalna društva začela gojiti abstinenčno gibanje, zlasti v krajih, kjer se popije mnogo žganja. Mladeniči! Osnujte si v izobraževalnih društvih abstinenčne odseke! Par idealnih mladenčev, ki se iz ljubezni do dobre stvari odreče dovoljenemu pitju sploh ali pa vsaj žganju, se bo povsod dobilo. Slišimo, da je v Svečah in Podsinjivasi nekaj mladenčev abstinentov jn da se v okviru izobraževalnega društva v Železni Kapli snuje abstinenčni odsek. Dobro, krepki sinovi kapelskih gora! Tudi v tem oziru prednjačite in kažite pot drugim bratskim društvom! Misel abstinence pri našem ljudstvu še ni popularna, a potrebna je, in abstinenčno oziroma zniernostno gibanje zasluži, da iz ljubezni do njega tudi nekaj žrtvujemo. V našem ljudstvu mora za vsako ceno prodreti misel, da je pijančevanje, nezmerno zavži-vanje vsaktere pijače našemu narodnemu napredku velika zapreka, blagostanju slovenskega kmeta velika škoda in velik sovražnik kulturnega napredka sploh! Dnevne novice in dopisi. Na naslov c. kr. okrajnega glavarstva! V uradnem listu št. 7 poživlja c. kr. okrajni glavar (g. Hans Kitter von Rainer zu Haibach — hitro ste začeli —) vse visokočastite župnijske urade, da naj sestavijo izkaze otrok za nastavljanje osepnic — v nemškem (sic) jeziku. Ali to ni narobe svet? Po naši pameti bi se morala ta reč letako-lezasukati: Za distrijctne zdravnike naj se le taki nastavijo, ki so zmožni jezika v distriktu. Tri sto ka-punov! Ali za Mac Nevinovim smradom res ne morejo napraviti pravice in reda v celovškem okraja ? ! Slovenska županska zveza za Koroško, katere namen je tudi,,pospeševanje kulturnih in gospodarskih koristi občanov', bo od sedaj naprej županstvom, krajnim šolskim svetom in vsakemu, ki se bo obrnil do nje, brezplačno dajala nasvete v vseh zadevah javnega prava. Kdor potrebuje nasvet v občinski, vojaški, obrtni, ali zemljiški zadevi, naj se pismeno obrne na naslov: Slovenska županska zveza za Koroško, tajništvo, Strojna, pošta Prevalje in priloži prvemu pismu 30 vinarjev, vsakemu nadaljnemu pa 20 vinarjev v znamkah. Na pisma brez priloženih znamk ne bomo odgovarjali. Miloš Svanjak, Jožef Paul, tč. tajnik. tS. načelnik. Kako nemškonarodno uradništvo šikanira Slovence. Dne 23. februarja ob 3/45 uri sta prišla dva mladeniča k blagajni južne železnice na celovškem kolodvoru. Tukaj zahteva prvi po vrsti vozni listek do Beljaka v slovenskem jeziku. Ker ga pa ne dobi, zahteva pritožnp knjigo. Sedaj se obrne frajlica proč. In le, ker je čakalo več ljudi na vozne listke, in mladenič ni odstopil, mu ga je črez nekaj časa vendar dala. Sedaj pristopi njegov mlajši tovariš. In ko tudi ta slovenski zahteva vozni listek do Beljaka, ga nahruli uradnica pri blagajni sledeče: „Ich werd’ euch schon helfen! Warum lernts nicbt deutsch?" Na te besede ji ta odgovori: „Mi nismo zavoljo vas tukaj, ampak vi ste radi nas tukaj." Nato odgovori frajlica: „Sie bekommen keine Karte! Ich werde den Wachmann bolen." Sedaj pristopi ta k svojemu prijatelju. Ko se obrneta, že stojita pred njima ne redar, temveč dva uradnika od kojih eden vpraša: ,,Was machts da fiir ein Kra-wall?“ In ko sta mu povedala slovenski, kar sta uradnika razumela, da zahtevata vozni listek do Beljaka, reče zopet ta uradnik: ,,Slovenische Sta-tionsnamen sind nicbt im Verzeichnis." In ker je bil zadnji čas za na vlak in mladenič ni hotel zaostati, je moral po drugi osebi dobiti vozni listek. Tako torej, kdor na kolodvoru v Celovcu v slovenščini zahteva vozni listek, ta dela „kraval“ in grozi se mu z redarjem. Slovenski poslanci, kako dolgo hote še trpeli ta madež? Bliskanje in vihar v svečanu. V nedeljo, 26. svečana, proti večeru je nastal v Celovcu silovit vihar. Vsula se je prava ploha. Tudi bliskalo se je, dočim gromenja ni bilo slišati. Prijeti ,,tički". Minoli pondeljek se je posrečilo orožnikom v Št. Jakobu ob cesti pri Celovcu zasačiti štiri nevarne vlomilce, 18 letnega Borlaka, Franca Sabatija, Franca Grabnerja in Jožefa Schagawitza. Orožniki so jih zasledovali zaradi nekega vloma v Velikovcu. Orožnik, ki jih je aretiral, je spoznal v njih tudi vlomilce v Wetzelsdorfu pri Gradcu, kjer so minoli teden vlomili v neko vilo in pokradli dragocenosti. To potrjuje tudi vojaški zaslužni križec, ki so ga našli pri enem izmed tatov, omenjena vila v Wetzelsdorfu je pa last višjega vojaškega dostojanstvenika. Nadalje so našli pri njem en izrezek iz „Grazer Volksblatta" o vlomu v Wetzelsdorfu in izrezek iz nekega kranjskega časopisa o nekem vlomu na Kranjskem. Najbrž so imeli ti štirje tički v družbi z drugimi še pri raznih drugih tatvinah svoje roke zraven. Izročili so jih deželnemu sodišču. „Štajerc“, glasilo za bodoče verske odpadnike. Že enkrat smo razkrinkali, da so ,,Štajerca" ustanovili protestantovski Nemci, da bi pripravljal med Slovenci pot k verskemu odpadu, „nemški“ ali lutrovski veri. „Štajerc“ meni, da še ni pokvaril slovenskega ljudstva toliko, da bi smel že naravnost in odkrito vabiti svoje nazadnjaške pristaše k odpadu od katoliške cerkve. V zadnji številki z dne 26. svečana pa je že — kot nedolžen poziv — objavil sledečo notico: ,,Naprednjaki v Rožni dolini! Brezsrčno počenjanje župnika Limpl v Kaplji ob priliki pogreba nekega nedolžnega otroka napravilo je med prebivalstTOm mnogo razburjenja. Zato sklicu-cujejo najmednjaki protestno zborovanje, ki se vrši v soboto, 25. februarja zvečer v gostilni „Post“ v Borovljah. Govoril bode profesor in poslanec Angerer. Vsi napredno in pošteno misleči Rožnedolčani so vabljeni." Kakšen pa je ta shod, na katerega je vabil „Štajerc“ ? To je bil shod, ki so ga sklicali verski odpadniki, oziroma protestanti zaraditega. ker se je g. župnik Limpl ravnal po cerkvenih in državnih predpisih in branil, na katoliškem pokopališču, na kraju, ki je določen za katoliške mrliče, pokopati protestantovskega otroka od katoliške vere odpadlega župana Ratza. Ste videli ovco v volčji obleki, ki sliši na ime „Štajerc"? Na shod, za katerega je napovedan kot govornik od katoliške vere odpadli in v katoliškem „Marijanišču“ z denarjem katoličanov vzgojeni dr. Angerer, je vabil „Štajerc" vse „poštenomisleče“^Rožane! So ljudje vsaj izvedeli, koga da smatra „Štajerc“ za pošteno-mislečega! „Štajerc“ pa svoje čitatelje tudi zapeljuje k verskemu odpadu. En dokaz: Pred štirimi leti je prišla iz slovenjegraške okolice v Velikovec neka mati s hčerko h gosp. kanoniku Dobrovca. Mati je bila vsa objokana, hčerka vsa obupana. Mati je prosila pomoči, in ko jo je vprašal g. kanonik, kakšno pomoč da hoče, je rekla proti hčerki: „No, zdaj povej gospodu, kaj želiš!" Hčerka je molčala, nato pa je rekla njena mati: Hčerka je preveč preplašena in se ne upa povedati, kaj se je zgodilo. Odpadla je od katoliške vere ; sedaj bi se rada vrnila v katoliško cerkev, pa ne ve, kaj ji je storiti. Gospod kanonik je vprašal nesrečno deklico, kaj je bil vzrok odpada, ali se je morda hotela poročiti s kakim protestantom. Hčerka ni mogla izustiti besedice. Mati pa je začela praviti: Bilo je tako! Pri nas doma smo vedno živeli v najlepšem miru in slogi; ko je pa začel izhajati „Štajerc“, so ga začeli mojemu možu po sili pošiljati. Izprva ga ni maral brati, ker ga je spoznal kot slab časnik, pozneje pa ga je začel iz radovednosti tupatam prebirati, in vedno bolj se je vnemal za njega. Od tedaj je začel opuščati božjo službo. Jaz sem ga opominjala na njegove krščanske dolžnosti, pa mi je vedno odgovarjal: „Če so duhovniki taki, kakor piše „Štajerc“, kaj bom hodil v cerkev!“ Od tistega časa se je začel prepir v hiši. Hčerka je ravnotako začela prebirati „Štajerca“ in opuščati božjo službo in zanemarjati svoje krščanske dolžnosti. Prišlo je tako daleč, da je vsledtega prestopila k protestantizmu, jaz pa doma nisem mogla več vzdržati in sem prišla sem. Hčerka je spoznala svojo zmoto in bi rada zopet nazaj v naročje katoliške cerkve. — „Štajerc“, ta grdi hinavec in zapeljivec, torej napeljuje ljudi, daza-nemarjajo krščanske dolžnosti, kali mir in Ij ub ezen v p oš ten i h, krščanskih družinah, pripravlja s svojimi ostudnimi lažmi k verskemu odpadu. Proč z odpadniškim listom iz katoliških družin ! Svojo mater je hotel zastrupiti 43 letni Jožef Weissensteiner iz Kerbasi pri Vetrinju; dal ji je v mleko lizola, materi pa mleko ni dišalo in je je pustila. Weissensteinerja so zaprli 19. m. m. Z revolverjem se je igral 14letni dijak celovške realke Aleksander Kreuth in se je pri tem ponesrečil. Revolver se je sprožil in krogla je ranilo levo stran pljuč, ki jih je zašil zdravnik zdravilišča dr. Beno vitez pl. Arlt. Dečko se dobro počuti. Smer našega delovanja mora stremiti za tem, da se vsi sestavni deli našega naroda točno in pravilno razvijajo in vzporedno naprednjejo. Edino tako nam je mogoče rešiti narod propadanja in ga iztrgati iz rok vsiljivih tujcev. Geslo: Svoji k s v oj im “ naj vodi vsako našo stopinjo. Zato priporočamo vsem slovenskim rodbinam prav toplo izdelke Kolinske tovarne za kavine primesi v Ljubljani, katera se prodaja v korist „Slovenske Straže11. Celovec, 25. februarja 1911. Nekdo (!) ki ga poznam prav dobro po hoji, je švignil danes v maski mimo mene ter je zginil v valovih „šul-ferajnske“ veselice. Če ste kaj radovedni kdo je bil ta patrijot, Vam pa prihodnjič poročam. Celovec. (Kaj vse si dovoli nemško-nacionalno uradništvo v Celovcu!) Pred nekaj dnevi prinese natakarica v hotelu Trabe-singer na pošto na velikovški cesti slovensko izpolnjeno nakaznico. Uradnica, ki se odlikuje po svoji suhosti in dolgosti, napravi proti svoji mlajši tovarišici opazko: „No, gospodična, tu se lahko še Vi »windisch« naučite1'. Na to pa je nadaljevala: „Če bi rajni Trabesinger vedel, kaj se godi z njegovim hotelom, bi prišel in bi vse »bindi-šarje« ven popodil." Vprašamo slavno c. kr.poštno ravnateljstvo, ali smo res že tako daleč prokleti, da si moramo pustiti dopasti take vrste izzivanja? Ali je dovoljeno uradnikom med uradnimi urami in med izvrševanjem uradnih opravkov politizirati in stranke izzivati? Slovenskega uradnika bi se poslalo v enakem slučaju gotovo v »Sibirijo«, gori imenovana uradnica pa dobi za svoj junaški čin najbrže odlikovanje. Celovec. (Nemške nasilnosti pri ljudskem štetju.) Da se je pri ljudskem štetju v Celovcu postopalo nepostavno, je dokazal deželni predsednik sam, ker je dal magistratovcem ukaz (ta ukaz je prišel za Slovence prepozno), da se ne sme nikogar klicati samo radi tega na magistrat, ker se je vpisal za Slovenca. Človek bi bil mislil, da bode izpadlo štetje za Slovence radi teda vsaj deloma ugodno in da bode številka vsaj približno odgovarjala resnici. (V tem slučaju bi moralo izkazati štetje najmanj 10.000 Slovencev). Toda motili smo se. Številka, ki so nam jo dosedaj privoščili neuradni nemški listi in lističi, nas je navdala s sumnjo, da so se morale pri štetju goditi nezaslišane nepostavnosti. In res smo zvedeli za slučaje, ki osvetljujejo nemško kliko in nje delovanje. Tako je nek trgovec, ki kaj rad sprejema slovenske groše, prijel svojega uslužbenca radi tega ker se je vpisal, kakor odgovarja resnici, za Slovenca; zapretil mu je, da ga takoj odpusti iz službe, ako ne gre na magistrat in se ne prepiše za Nemca. Vprašan, od kod gospodar ve, da se je uslužbenec vpisal za Slovenca, odgovori, da se mu je to od magistrata (! ! !) poročalo. Franc Krigl, vrtnar pri pl. Burgerju, je vpisal sebe in svojo družino (skupaj 6 oseb), ker ni poznal predpisov o ljudskem štetju, slovensko in nemško. Besedico „nemško“ je pisal prav drobno. Polo je oddal v pisarni svojega gospodarja. Ta pola je prišla na magistrat popravljena in sicer je bilo črtano slovensko. Vsled tega se je g. Krigl pritožil na deželno vlado. Pred par dnevi je bil klican g. Krigl od gospodarja na odgovor. Gospodar se je hudo razkoračil in bljuval ogenj in žveplo na Slovence, slednjič pa je Kriglnu odpovedal streho. — Tako se nam godi in potem naj še kdo reče, da na Koroškem ni „gemutlich Volk-' doma! No, gospod Sedlmayr, ali mislite še sedaj, da je za Slovence posebna sreča, da dirjajo za Vami („durch dick und diinn") čez drn in stru? V nekem drugem slučaju se je celo njegova milost naš župan potrudil in „do-kazai", da ni mogoče, da bi bil v nemški trgovini, ki pa ima mnogo slovenskih odjemalcev, nastavljen kak Slovenec. Kratko, zgodilo se je vse, kar se je dalo, da so nam požrli slovenske duše. Zdi se nam, ko premišljujemo našo borbo z nasprotniki, da so ravno Nemci vpodobljeni v zmaju („lintverju“) na novem trgu v Celovcu in da je naš boj z Nemci boj z ostudnim lintverjem. Iz celovške okolice. (Nekaj resnih besed „Karntner Tagblattu.) Gosp. urednik! Jaz sem priden čitatelj „Karnt. Tagblatta", toda odkritosrčno izpovem, da ž njim v marsikaterem oziru nisem zadovoljen. Prepričal sem se, da njegov urednik, ki je prišel iz Nemčije, koroških razmer prav nič ne pozna ali pa jih noče poznati. V verskem oziru je imenovani list veliko premalo odločen, tako da včasih človek res dvomi, ali ima katoliški list v rokah ali nasproten, zlasti če čitaš v njem razna poročila o nemških liberalnih društvih. Bolj odločno ko proti nemškim liberalnim časopisom piše „K. T.“ proti Slovencem, katere hoče pred Nemci na vsak način ponižati in jih nekako označiti za narod druge vrste. Evo dokaz: Imena Slovencev navadno piše samo z nemškimi črkami, ako pa je kaka kazenska zadeva, se zločinci tiskajo s slovenskimi črkami Najlepše pa je to, kar je „K. T.“ poročal o ljudskem štetju v Celovcu, češ: ,,Tukaj so našteli 554 Slovencev (1. 1900 439) toda o kakem pomnoževanju se ne more govoriti, če se pomisli, da je od teh 94 v norišnici in v bolnišnci itd. in 29 v kriminalu." Gospodje okoli „Kartner Tagblatta", kaj taka notica v katoliškem listu pomeni? Seveda se hote izgovarjali, da je te besede govoril v celovškem občinskem odboru liberalec Haderer. Toda ali se za katoliški list spodobi objavljati take krute in žaljive napade in sicer brez vsake pripombe, brez vsake graje?! Kaj bi vi rekli, če bi „Mir“ tako delal, posebno ob času poloma centralne kaše? Marija na Žili. (Pogreb.) V petek, 24. svečana, smo ob obilni udeležbi spremili k zadnjemu počitku Josipa Sgiarovela pd. Vuhrerja iz Blač, očeta vrlega našinca Janeza Sgiarovela, zelo vernega in blagega moža. Naj vrli mož v miru počiva ! Pokrče. (Los von Rom.) Odpadel je od vere Janez Vedenik, bivši organist. V or-glanju se je izučil vsled podpore slovenskih duhovnikov. Sedaj je pa v Beljaku zatajil svojo mater in svojega Boga. Grabštanj. Poslanec Wieser se je baje najbolj potrudil, da se je našemu katoliškemu, domačemu društvu odpovedal že obljubljeni prostor. Kdo torej hujska? Kdo seje nemir? Ali je Wieser tudi_„ein importierter Krainer"? Žabnice. Dosedaj smo imeli toplo in zelo suho vreme, tako da je že večkrat železnica suho travo zanetila. Pustno nedeljo je zopet gorela trava, in celo gozd med Trbižem in Žabnicami, kar je šele sneg popolnoma pogasil, ki je proti večeru zapadel. — Kaj bo s to suho zimo, ker se nam je voda skoro vsa posušila? Pri cerkvi je vodovod popolnoma odpovedal, pred župniščem teče le še prav malo in tudi drugod po vasi pojema. — Sedaj šele prav spoznamo, kako potrebni smo novega vodovoda. Kakor pa kaže, bomo še dolgo nanj čakali, ker je komisija izbrano vodo zavrgla. — Bolezen otrok v Žabnicah ponehuje, kar je ravno prav, ker je zadnje ljudsko štetje pokazalo, da pri nas število prebivalcev pada. Kam bi prišli, če bi še otroci začeli zelo umirati. — Na Trbižu se pa še celo preveč boje bolezni. Hiše, v katerih so bili bolni otroci, je bila žan-darmerija zastražila, na občinskem uradu so des-inficirali kljuke pri vratih in na potu proti Žabnicami so na tablice napisali: „Hier ist das Rodin wegen der Seuclm verboten." To je bolezen kar udušilo. Mi Žabničani smo pa bolj korajžni ! Podljubelj. (Nanašiabecedariji) se pod strokovnjaško roko mladeniča Spendirja šolarji učijo nove vrste vedo. Zdaj se morajo namreč učiti, da je Ratz župan, Čauko nadučitelj Arnuš pa župnik, da je v Podljubelju 470 ljudi, od teh pa nad polovico nemških. Mi ne vemo, koga naj bolj milujemo, otroke ali učenika; znano nam je namreč, da, če bi Čauka in Spendirja stokrat in vse nemškutarje dvakrat navrh šteli za Nemce, še zmiraj ne bi bilo nad polovico Nemcev. Sploh še od onega časa, odkar ta „učenjak" rahlja možgane podljubeljski deci, čudno velikokrat piše in bere po nemških listih. Seveda resnica. Listi pa se potem jeze, ker morajo pri- ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid govem lekajočem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za posku Stuhici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). z znamko „Elsa-fluid“. Sami poskušnjo 5 kron, dve dvanajsterici našati popravke. Veliko boljše bi pa že bilo za Podljubelj, če bi se pisaček mudil doma z „Gri-felnom" in tablo, kakor pa s politiko. Podljubelj. (Gospod Čauko) bi veliko bolje storil, če bi v sedmi zapovedi namesto posojilnice zapisal karto novo „kvitengo“. Kaj pa hi rekli, če bi mi začeli z desetimi zapovedmi o Čaukotu ? Podgrad. (Poroki.) Dne 26. februarja sta bila tukaj poročena Simon Kramer in Katarina Miki. Dne 28. februarja pa Štefan Maček pd. Iličev v Goričah in Uršula Lučounik pd. Vogrova isto tam. Mladim zakonskim obilo sreče ! Kapla pri Dravi. (Nemčurska jezica.) Ha, ha, ha, to smo se smejali onemogli jezici naših „fajn" agitatorjev, katero so razlili v „giftni kroti". Ti možiceljni si gotovo domišljajo, da bodo s svojim strašno neumnim zmerjanjem spravili koga ob dobro ime, toda lopnili so le sebe po čeljustih, ker vsak trezen človek obsoja take zlobnosti. Nasprotni agitatorji so res povsod radi „po svoje veseli". Kako se pa naj to „po svoje" razume, priča ravno kolobocija v „Štajercu“, ki je pisana v čisto pijanem slogu in kjer znani mazači vse svoje lastne grehe enostavno potiskajo na druge, kar je splošna navada pijancev. Pijani, e pa po svoje veseli so morali biti tudi takrat ko so brali „Mir“, da so videli v njem reči, ki jih ni bilo. Kje se je namreč komu očital prevzeti dolg? Omenilo se je samo slabo gospodarstvo in kdor pa to dvoje zamenja, mora biti že več kot „po svoje vesel". Eden teh možiceljnov ima menda prav posebno zanimanje za razne „kavkeljne“. Mora imeti že svoj vzrok. Prav posebne vrste kavkelj morate pa že tako imeti, da ste tako izvohali „Mirovega“ dopisnika v čisto napačnem kraju. Naj vam bo povedano, da smrad nemšku-tarske agitacije ne sega samo do Svetnevasi, ampak daleč okrog Kaple in na vse strani. Odgovor na druge zlobnosti prepuščam prizadetemu gospodu, če se mu bo sploh vredno zdelo pričkati se z ljudmi, ki pišejo same neumnosti, pa bi bili zraven še radi resni občinski gospodarji! Adio, prijatelj „Štajerca“,_pa trezen postani! Javorje pri Črni. (Pogreb.) V sredo, dne 22. svečana smo spremili k večnemu počitku rajno Marijo Klauž p. d. Koničko, ki so po dolgi in mučni bolezni dne 20. svečana izdihnili svojo blago dušo. Rajna so bili zmiraj jako dobrotljiva in vzorna gospodinja. Radi so tudi prepevali v božjo čast in so dolga leta bili cerkvena pevka. Slovo, ki so ga vzeli od rajnih domači č. g. župnik na domu in tudi ob grobu, je ganilo vsakega do solz. Žalujočim ostalim ostanete v blagem spominu, vam pa svetila večna luč! Velikovec. (Radeckijev veteran umrl.) Dne 21. svečana 1.1. je tukaj umrl g. Luka Muller, bivši dolgoletni tesarski mojster pri grofinji Not-burgi Egger v Lipici, častitljiv starček v visoki starosti 87 let. Pokojni je služil še pod grofom Radeckjem, pri vojakih je smrtnonevarno obolel na sušici, ali sloveči rajni grebinjski zdravnik Herzog ga je zopet ozdravil s tem, daje dve leti moral jesti samo kislo mleko. Kljub tej in še drugim boleznim dosegel je tako visoko starost. Naj v miru počiva! Želinje pri Velikovcu. (Poroka.) Imenitno in veselo svatbo smo obhajali zadnji pondeljek dne 27. svečana. Ženin je bil naš vrli predsednik želinjskega izobraževalnega društva g. Tomaž Kastner-Pušl, pd. Štefan na Važenbergu, nevesta pa Sabina Gros, vrlokmečko dekle iz dobre krščanske Krošljeve hiše v Striholčah. Zbralo se je pri gostiji veliko prijateljev ženina in neveste, večji-del Slovenci. Zato je izvrstna članica našega društva, gdč. Katica Ravnik šla z veliko vnemo od mize do mize in nabrala lepo svoto 20 K, od katerih pride polovica za „Slovensko Stražo", polovica pa za naše izobraževalno društvo. Ženinu in nevesti pa kličemo navdušeno: Veliko let v novem stanu v blagor Vajin in mile slovenske domovine! Bog z Vama povsod in vselej! Brdo na Žili. (Naše šolske razmere.) Pri nas je jako dober šolski obisk, kar je živ dokaz in veselo znamenje, da ljudstvo želi izobrazbo svoje mladine. À naše šolske razmere v zadnjih letih niso posebno razveseljive. Od časa učiteljevanja g. Šumija, na katerega se še danes z vsem spoštovanjem spominjamo, pa do časa g. Gičtalerja, so bile te razmere deloma prav dobre, deloma vsaj prenesljive. Med učiteljevanjem g. Gičtalerja pa so se začele homatije med njim in krajnim šolskim svetom zaradi učiteljice M. N. in zaradi šolskih računov. To je bil začetek šolskih razprtij pri nas. Naše ljudstvo je povečini dobro; a imamo tudi nekaj neznačajnih bab v hlačah in nekaj lisic. Teh je sicer malo; a vsled nevednosti dobrih naših ljudi v šolskih in narodnogospodarskih zadevah se jim posreči, tupatam kakega „siroteja“ ujeti v prekanjeno nastavljene svoje gospodarske mreže. Ošabnost enega teh blebetačev je šla tako daleč, da se je z vso mu smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o nje-K 8-60 franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Peller v prirojeno domišljavostjo zaganjal v čisto interno šolsko zadevo in to brez vsakega povoda; a tudi brez uspeha. Tisti pa, ki spijo, se takih kračmanov bojijo, nekateri jim celo želijo pete lizati in ti so: „naši figarji". Ta sorta ljudi je največ kriva, da na naši šoli ne odločujejo tisti, „ki šolo vzdržujejo" — kakor pravi § 6. šolske postave, ampak odločuje v tem oziru tudi na naši šoli „monstrum neumnosti". In temu sistemu služi še do danes velika večina slovenskih učiteljev na Koroškem — in uničuje s tem svoje ljudstvo ter greši zoper peto božjo zapoved. Ta sistem se je na naši šoli začel vidno prakticirati za časa Gičtalerja. Za Gičtalerjem nastopil je šolsko vodstvo, menda provizorično, pobegli Anton Martinjak, kateremu se kot človeku, ne more odrekati duševna nadarjenost in zmožnost; a kot učitelj bil je kakor papirnata kača na špili, katera se na gorkem neprenehoma vrti. Če Martinjak kot človek ne spada v tretjo vrsto otrok, je kriva njegove nesrečne narave — slaba vzgoja, bodisi od doma ali v učiteljišču v Celovcu. Martinjak je živ dokaz slabe ali vsaj pomanjkljive vzgoje, katere žrtev je tudi postal. Martinjak je takorekoč živ pokopan. In število takih nesrečnih ljudi, ki so sebi in drugim v sramoto in škodo na svetu, bo zmirom več (saj Martinjak že danes nikakor ni osamljen), ako ne bo krščanska vzgoja mladine doma in v šolah zasedla dejansko prvo mesto. „Vzgoja mladine je kovačnica usode ljudstva". Seveda se razmere na naši šoli za časa Martinjaka niso mogle zboljšati in to tem manj, ker je postala njegova gospa „voditeljica“ gostilne po imenu. To, in kar se je v tej gostilni počenjalo, vedeli smo mi in — c. kr. okrajno glavarstvo v Šmohorju tudi. Izvedeli smo pa, da gospod c. kr. okrajni glavar v kritičnem času ni bil doma, kar je verjetno. A tudi ko je bil doma, se na teh razmerah ni prav nič spremenilo; dasiravno je c. kr. okrajno glavarstvo sprejelo zahtevane in javne podatke. Saj je pisal o teh razmerah ope-tovano „Mir“. Zato pa zadene vsled uradne popustljivosti, oziroma prijenljivosti precejšen del pri Martinj ako vih razmerah, tudi poklicana c. kr. oblast. Mislite, da ne, gosp. c. kr. okrajni glavar? Po toči je prišel g. c. kr. okrajni šolski nadzornik še le inšpicirat, pred nevihto nam pa ni znano — da bi rešil vsaj občino pred nevarnostjo. — Tudi se nato čudno zdi, zakaj mesto nadučitelja ni bilo razpisano, če je bil Martinjak samo provizorično nastavljen kot tak? Ali imajo to oskrbeti „prononsirani" duhovniki? Vsled takih šolskih razmer naša občina prav lahko pride „zum zeitlichen Trunk", in v slučaju da se to zgodi, so šolske oblasti do srednje stopinje tega krive. In preklinjalo Vas bode ljudstvo ! Fr. Grafenauer, državni in deželni poslanec. Obirsko. (Razno.) Pri ljudskem štetju se je naštelo s Kortami vred 450 ljudi in smo toraj nazadovali. Imamo pa celo enega otroka krščanskih starišev na vrhu Obirja, ki je že star 5 mesecev. Gotovo neka posebnost naše župnije! Podklošter. (Davek za pse) so v zadnji seji povišali naši občinski očetje, kar za 150%! Prej je znašal 2 K. sedaj pa 5. Menda na deželi ni kake občine, v kateri bi imeli tako visok davek na pse. Neki hudomušnik je ob tej priliki mislil: Je pač znamenje draginje! Čudimo se le, da so za povišanje tega davka bili tudi nekateri kmečki zastopniki, kajti, drugače bi ta predlog gotovo ne dobil večine. Naši psi pa bojo sedaj še enkrat in pol tako ponosno „štolcirali“, ker vejo, da so na leto dvakrat in pol več vredni kot prej. Brnca. (Poročil) se je dne 27. svečana1.1. Franc Melher, Šimanov iz Zagorič z Marijo Mešnik, Žaupahovo na Brnci, katera je pri mnogih igrah nastopila kot izvrstna igralka. Pri gostiji, katera se je vršila na nevestinem domu, smo bili vsi Židane volje, prepevali smo slovenske pesmi in občudovali premile glasove tamburic. Za zabavo je pa še posebno skrbel vrli narodnjak g. Jože Gailer-Ilič na Kompanzi, kateri je kot starešina spremljal ženina pred oltar. Novo poročencem kličemo: Bog daj obilo sreče in blagoslova! Dobrlavas. (Pustna veselica) naše podružnice »Slovenske Straže" se je na pustno nedeljo dne 26. t. m. ob lepi udeležbi prav sijajno izvršila. Posetili so nas kljub slabim potom gostje iz Železne Kaple, St. Lipša in Globasnice. Naš vrli pevski zbor je krasno zapel himno »Slovenske Straže". Nato je g. Vinko Pečnik, kmetski fant iz Železne Kaple, v svojem lepem jedrnatem govoru, navduševal za ljubezen do naše lepe, mile slovenske domovine, katero naj z vsemi močmi oranimo pred sovražnim navalom. Govorniku bodi tem mestu izrečna prisrčna hvala! Nato so oomači č. g. kaplan na kratko razložili pomen «Slovenske Straže". Deklamacija »Veljava Doma" (deklamiral tajnik podružnice D. V.) je občinstvu *01° ugajala. Zadnja in poglavitna točka pa je “Ja šaljiva in za pust posebno primerna igra: »Tri sestre", katero so naši fantje in dekleta zelo spretno predstavljali. Igra je splošno dopadla in je poslušalci kar niso mogli prehvaliti in je povzročila mnogo smeha. Igralcem hvala za trud in požrtvovalnost. Vstopnine se je nabralo 2P94 K, ki se je poslala z birko iz nabiralnika 7 K, torej vkup^28'94 K, »Slovenski Straži" v Ljubljano. Škocijan v Podjuni. (Veselo in žalostno.) Podružnica deželnega kulturnega sveta je imela zadnjo pustno nedeljo svojo letošnjo prvo glavno skupščino »pri Rušu" v Zamožni vasi. Krajevni načelnik g. župnik V. P o 1 j a n e c obrazloži nova pravila ter poda letno poročilo in račun. Pri volitvi novega odbora izidejo za dobo šest let sledeči gg. odborniki : V. Poljanec, načelnik in tajnik; Tomaž Serajnik, pd. Ruš, podnačelnik; Janez Picej,pd. Furjan, blagajnik; Jožef Rabi, pd. Majar in Jernej Povoden, pd. Povodnov na Seli odbornika. — Odločno in resno pa se je zahtevala izdaja samostojnega lista in ne samo malovredna priloga težko umljivim »L. Mitteilun-gen“. (Za zgled postavljamo kranjsko c. kr. kmet-jisko družbo, ki za svojih par nemških članov vse drugače skrbi, kot pa se na Koroškem gleda na Slovence.) Zahtevalo pa se je tudi drugo urejevanje lista v toliko, da naj izostane malim in srednjim posestnikom nehasljiva kemija itd., temveč se naj ozira na praktične-uporabne nasvete in pouk, kakor smo vajeni pri ljubljanskem »Kmetovalcu". Opažal se je utis, da je odvisen obstoj naše podružnice sploh od tega, ali se bo osrednji odbor deželnega kulturnega sveta hotel ozirati na naše že ponovno in upravičeno zahtevane želje ali ne. Samega obljubovanja in čakanja smo že siti! — V pondeljek 20. svečana sta se vršili v naši župni cerkvi dve poroki. Pred oltarjem sta stala brat in sestra Cehneijeva Franc in Elizabeta Kap. Prvi si je izvolil za svojega »angelčka" Čičkovo Marijo M a r o 1 d. Druga pa je sklenila svoje samstvo darovati Francu K a č n i k, pd. Rodafovemu. Svatbeni pojedini sta se vršili skupno »pri Majarju", kjer je nad 100 gostov tekmovalo v pohvali nad izborno kuhinjo in kletjo. Čuden slučaj ! Komaj so pred cerkvijo godci odigrali svojo veselo svatovsko pesem, je zadonel iz stolpa žalostni glas mrtvaškega zvona — ženinovi teti pd. Prajnikovi Ani K o z a m u r n i k. N. p. v m ! Gospodarske stvari. O pomanjkanju denarja. (Konec.) Za rajfajzenske posojilnice je sedanje pomanjkanje denarja poučno svarilo. Kakor vedno in vedno priporočajo osrednje blagajne, zadružne zveze in njihovi organi, ne sme posojinice, če ima večje zneske na razpolago, katerih ne potrebuje za posojila, to nikdar zapeljati, da bi vsled tega pri dovoljevanju posojil postopala manj odločno ali pa da bi zabila v hipoteke svoj razpoložljiv denar, katerega baje še več časa ne bo potrebovala. Sedanji položaj kaže jasno, da se ne ve nikdar, kaj bo prinesla bodočnost. Zato se morajo rajfajznovke strogo omejiti na svoj pravi delokrog in biti pripravljene na vse možnosti. Drugič je potreba, da so one rajfajznovke, ki morajo iskati kredit pri svoji centrali, primerno poučene o višini kredita, ki jim je na razpolago pri centrali. Kakor vsak denarni zavod, vsak trgovec in podjetnik ve, oziroma bi moral vedeti, kolik obratni kapital mu je na razpolago, in se po tem ravna, ravno tako naj bi tudi naše revne rajf-ajzenovke, ki potrebujejo kredita, že naprej vedele, kakšna sredstva so jim v gotovem slučaju na razpolago. Posebno važna pa je ta okolnost ob času večje denarne potrebe, ker je posebno takrat z ražpoložljivimi sredstvi treba previdno gospodariti. Ne glede na to, da tavajo posojilnice v popolni temi, ker jim ni znana kreditna meja — kar povzroči lahko jako veliko veliko škodo — je lahko umljivo, da je nevarnost negospodarskega kreditnega poslovanja bistveno manjša, če je znan kredit, ki je na razpolago, kakor pa v nasprotnem slučaju. Potem pa še ena zelo občutna pomanjkljivost, ki jo je sedanja denarna stiska zopet odkrila: pomanjkanje kmetijske državne osrednje zadružne blagajne. Če bo potreba po denarju — kakor je pričakovati — nezmanjšano trajala do pomladi 1911 in se proti pričakovanju ne bo uresničila nada na povoljno žetev in na povratek denarja, ki je ž njo v zvezi, potem stojimo pred položajem, o katerem si vsaj še sedaj nismo na jasnem, kako se iz njega rešiti. Če bo ena ali druga osrednja blagajna porabila svojo gotovino za izplačila poedinim zadrugam in če se ji morda ne bo posrečilo potrebna nadaljna sredstva poskrbeti si v zadostni meri, potem odpove naša toliko hvaljena kreditna organizacija ravno ob Damo Uam ako nebi pri poskusu noue uoljne jedilne masti bili naraunost očarani. času, v katerem bi morala vpričo obstoječe stiske izvršiti svojo največjo nalogo. Potreba ni navajati nobenega drugega razloga, da se more dokazati, da manjka krone naši zdravi in blagodejno uplivajoči kreditni organizaciji. Manjka že večkrat zaželjene in davno pričakovane državne osrednje zadružne blagajne, ki bi oskrbovala denarno sporavnavo med posameznimi centralnimi blagajnami ravno tako, kakor jo izvršujejo tako plodonosno centralne blagajne med svojimi zadrugami. Ta naloga je vobče tem lažja, ker izredne razmere, kakor slabe letine in dr., ki bi vplivale na državno osrednjo zadružno blagajno, obstoje redkokrat istočasno v vseh delih države. Državno osrednjo zadružno blagajno potrebujemo torej in sicer kmalu, sicer bo nekega dne naša kmetijska zadružna organizacija odpovedala ravno ob kakem kritičnem času, v katerem bi morala izvršiti svoje najsijajnejše delo. Uspehi dolgoletnega dela bi bili uničeni in kmetijsko zadružništvo bi bilo močno oškodovano na svojem ugledu in pomenu. Cepljenje proti šumečim bulam pri živini. Posestniki, ki hočejo dati od živinozdravnika cepiti svojo goved proti šumečim bulam (Rausch-brand), morajo to naznaniti z označbo števila govedi in kraja po občinskem predstojništvu naj-dalje do 25. sušca 1911 pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. Ob določeni uri je treba potem pripeljati živino na določen kraj. Za vsako ži-vinče se mora plačati živinozdravniku v poravnavo potnih stroškov 80 v. Plačati pa morajo to takso tudi tisti posestniki, ki so naznanili govedi za cepljenje, pa je potem niso pripeljali. Če pa hoče imeti kdo doma cepljenje, mora plačati živinozdravniku posebne potne stroške. Opozarjamo nadalje na sledeče določbe zakona o živinskih kužnih boleznih : Glasom § 60 imenovanega zakona daje poljedelsko ministrstvo, če je živina poginila na šumečih bulah, podpore do polovice vrednosti poginjene živine. Teh podpor pa ne dobijo: 1. tisti, ki glasom §17 in 18 imenovane postave, niso pravočasno naznanili, da so se pojavile pri živini šumeče bule, ali da sumijo to bolezen ; 2. tisti, ki so imeli priložnost dati svojo živino cepiti proti tej bolezni, pa tega niso storili. Pristini, zaupnih!, širite „fflir“! Društveno gibanje. Koroška podružnica «Slovenskega planinskega društva“ priredi svoj občni zbor v sredo 8. sušca, ob 8. uri zvečer v hotelu Trà-besinger v Celovcu. Na dnevnem redu je 1. poročilo tajnika, 2. poročilo blagajnika, 3. nadomestna volitev dveh odbornikov, 4. razni predlogi. Vse cenjene člane in prijatelje planinstva se vljudno vabi in prosi mnogobrojne udeležbe. Odborova seja se vrši eno uro preje istotam. Št. Janž v Rožu. Kat. slov. izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico priredi v nedeljo, dne 5. sušca 1911, ob 4. uri popoldne zborovanje v prostorih gostilne pri Č i n k o v c u v Št. Janžu s sledečim sporedom: 1. Tamburanje domačih tamburašev. 2. Pobiranje članarine. 3. Predstava igre: «Pravica se je izkazala". Vstopnina kakor po navadi. K obilni udeležbi vabi vse somišljenike in prijatelje društva odbor. Vogrče. V nedeljo, dne 12. marca, priredi naše izobraževalno društvo popoldne ob pol 3. uri v šolskih prostorih svoj letni občni zbor. Pride tudi č. g. Hornbok iz Pliberka s skiop-tikom in nas popelje v duhu v Sveto deželo. Pričakujemo najobilnejše udeležbe! Odbor. Železna Kapla. (Društvene zadeve.) V odborovi seji, dne 16. februarja, bil je soglasno izvoljen za predsednika vlč. gosp. župnik Matej Germ. Vrhutega so še v odboru gg.: Ivan Žel kot konzulent, Andrej Rapold kot podpredsednik, Vincenc Pečnik in Leop. Bučovnik kot tajnika, France Prušnik in Janez Bričko kot blagajnika, Janez Sluga kot knjižničar, Fr. Haderlap kot pero vodja, Alojzij Haderlap, Val. Pečnik, Franc Boltižar, Peter Župane in Miha Šober kot krajevni zastopniki. Pregledovalca računov sta gg.: Rok Tojnko in Anton Piskernik. Kot članarina za redne člane se določi 1 K. Udom društva se vstopnina k prireditvam zniža vsakokrat za 10 vinarjev. Vrhutega imajo isti pravico do knjižnice, ki se nahaja v župnišču. Slovensko ljudstvo, okleni se tesno prepotrebnega našega izobraževalnega društva, da bo moglo isto zares vsestransko napredovati in plodonosno delovati v tvoj blagor, v tvojo korist in srečo. Odbor. Slov. kat. izobraževalno društvo za Brdo v Zilski dolini in okolico ima v nedeljo, dne 5. sušca 1911, po popoldanski božji službi (ob 2. uri) svoj redni občni zbor z navadnim sporedom. Govorila bosta posl. Graf en au er in Pavel Wallner. Zbor se vrši v župnišču. .K obilni udeležbi vabi vljudno načelništvo.l^j Književnost. Narodni kataster Koroške. (Poroča Fr. Smodej ) Marljivi proučevatelj slovenskonemške meje, g. potovalni učitelj Ante Beg. je izdal o Koroški že drugo brošurico «Narodni kataster Koroške". Vprašanje je pa, če sploh kaže take reči spravljati v javnost in nasprotnika opozarjati na nevarne točke, mu dajati migljaje in s tem Slovencem kot slabejši stranki več škodovati nego koristiti. Menim, da ne! Sicer pa «Narodni kataster Koroške", kakor ga je sestavil g. Ante Beg, ne bo mogel škodovati, ker so nasprotniki o slovenski organizaciji itak bolje poučeni kakor g. pisatelj sam. Knjižica ima namreč znak površnosti. Tako si sestave narodnega katastra sploh ne mislimo. Statistika te knjižice je skoro vsa povzeta iz občinskega leksika, kar je pa podal g. pisatelj iz svojega proučevanja, je deloma nezanesljivo in pomankljivo, deloma celo neresnično. Iz brošurice pravzaprav ničesar bistvenega ni mogoče izvedeti, kar bi poznavatelju koroških narodnopolitičnih razmer že itak ne bilo znanega. Brez dvoma bo pa «Narodni kataster Koroške" dobrodošel Slovencem izven Koroške in jim bo nudil vsaj deloma vpogled v položaj koroških Slovencev. Kako pomanjkljiv je. «Narodni kataster Koroške", je spoznati že iz tega, da ne navaja niti vseh slovenskih posojilnic, teh za gospodarsko osamosvojitev in probujo narodne zavesti vele-važnih činiteljev; tako na pr. ne pove, da imamo Slovenci dobro razvito posojilnico v Spodnjem Dravbergu (iz Dravbreg!, ne pa iz nemščine prevedeni Dravograd!), v Pliberku, na Suhi, v Prevaljah, kjer so jo nemškutarji po krivdi celjske zveze že dobili v svoje kremplje in so jo Slovenci komaj in komaj zopet priborili, nemškutarji pa so nato ustanovili svoj «šparkaselc". Seveda bi g. pisatelj pri tem moral omeniti, kakor pri vseh novejših, za narodni razvoj koroških Slovencev velevažnih korakih g. dr. Brejca, česar pa se očividno in namenoma ogiblje, dočim našteva v tem katastru poleg res zaslužnih rodoljubov, vsakega, za slovenstvo na Koroškem še tako malo zaslužnega slovenskega liberalca, da so v katastru res prave litanije vseh zaslužnih in nezasužnih koroških slovenskih liberalcev. Nadalje ne omennja slov. posojilnice v Črni, v Sinčivasi, nasprotne v Dobrlivasi, slovenske v Železni Kapli intakodalje. Veliko važnejše nego napačne številke državne statistike in boljše merilo za narodni položaj koroških Slovencev je' posestno stanje občin, in vendar se je pisatelj na ta moment malo oziral ; za mnogo občin ni navedel, v katerih rokah da so, oziroma koliko razredov je pri zadnjih volitvah katera stranka priborila, oziroma izgubila, v katerih razredih je največje upanje na zmago za slovensko, oziroma nasprotno stranko, kdo in kakšen je načelnik šolskih svetov, v čegavih rokah da je sploh šolski svet. Tudi zadnje je važno, zlasti, ker se na Koroškem prerado dogaja, da Slovenci prepuste v slovenskih občinah za načelnike krajnih šolskih svetov hude nemškutarje. Narodni kataster brez takih podatkov sploh ni noben kataster! Pri nekaterih občinah je pa pisatelj napačno poročal in občine zamenjaval, znak, da je marljivo prebiral «Mir", pa si podatkov o občinskih volitvah ni sproti zapisoval. Tako na pr. ne omenja, da je občina Libuče v slovenskih rokah, kar ni samoposebi umevno; občina Možica ni bila naša, izgubili smo pa II. razred; občina Črna ni v slovenskih rokah, ampak se je že parkrat volilo po kompromisu; občina Galicija ni v narodnih, ampak nemškutarskih rokah. Res tudi ni, da je občina Važenberk od lani v nemškutarskih rokah, ampak je bila že prej. Saj je ta občina prava nemškutarska trdnjava, v novejšem času pa imamo v občini tudi Slovenci svojo rajfajznovko. Podljubelj ni v slovenskih rokah; brez dvoma je zamenjal pisatelj to občino s Slov. Plajberkom. Glinje hvali pisatelj kot župnijo z najbolj slovenskim licem na celem Koroškem, vendar pa omenja, da jeebčina Medborovnica žalostna slika našega nazadovanja. Za zgleden preporod v Glinjah se zahvaljuje narodnemu dijaštvu. Ne podcenjujemo delovanja dijaštva in ne odrekamo mu zaslug, a pripisovati preporod v Glinjah dijaštvu, je precej debela. Da so Glinje narodne, je v prvi vrsti pripisovati tamošnjim kmetskim rodoljubom kakor Cingelcu in dr., ki so za boroveljski okraj že pred več desetletji imeli svoje politično društvo. (Dalje sledi.) Slovenskonemška meja na Kočevskem. Ante Beg. V Ljubljani 1911. Založil L. Schwentner. Cena 80 v, s poštnino 85 v. Cerkvene vesti. Popravek. V zadnjem kn. škof. uradnem listu št. 2, str. 28 se je napovedal pomotoma denarni kurz za rento januarij-julij z 97 K 40 v; v resnici je bilo stanje 31. decembra 1910 samo 93 K 40 v, kar se naznanja vsem čč. župnijskim uradom. Kn. škof. pisarna v Celovcu. Imenovan je kozistorijalnim svetovalcem mil. g. prošt Janez J o a s v Kraigu. Dekanijskim oskrbnikom Št.-Vidske dekanije je imenovan č. g. Izidor Bi Ile k, župnik v Meiseldingu. Kaj je novega po svetu. Notar dr. Geršak umrl. Zaslužni narodnjak in prvoboritelj ormožkih Slovencev dr. Geršak je umrl v Ormožu dne 24. m. m. Blag mu spomin! Morilec Klobasa, ki je A iéca prosinca 1.1. s sekiro zavratno umoril in oropal v Jarenini posestnika Danka, pride pri prihodnem porotnem zasedanju meseca sušca pred mariborske porotnike. Pastor Hegeman ostane v Ljubljani. Tako so sklenili ljubljanski protestantje. Menda mož ni drugod dobil službe in je skoro gotovo obljubil, da se bo poboljšal. Izkaz darov za ,,S. D. D.“ Slavna posojilnica in hranilnica v Št. Lenartu pri sedmih studencih 50 K. Veleč. g. Al. Kokalj (Štajersko) 3 K. Veleč. g. M. Zorko (Štajersko) 4 K. Obrnili smo se do sl slovenskih posojilnic, da se ob sklepanju letnih računov spomnijo tudi „S. D. D.“ Dosedaj se je odzvala samo ena! Kedaj pridejo druge? . . . «Klub slovenskih amater-fotografov" v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da namerava prirediti v majniku prvo splošno amatersko razstavo. Razstave se lahko udeleže samo društveni člani z najrazličnejšimi predmeti. Odbor si bode prizadeval, da dobi razstava enotno lice, kjer bodo lahko našli vsi različni sujeti in vse raznovrstne tehnike svoj prostor. Odbor bo tudi skušal, da poda prva razstava kolikor mogoče popolne slikerazvoja amater-fotografskeumet-nosti na Slovenskem. Opozarjamo torej že sedaj vse člane društva, naj se začnejo pripravljati za prvo razstavo, s katero hočemo tudi dokazati javnosti, da smo na tem polju važen faktor, s katerim je treba računati. Odbor. Trpi Vaš oM na angleški balezni, ali je slaboten in nič ne napreduje? Dajte mu Scott-ovo emulzijo in opazili bodete, da postanejo kosti sčasoma ravne in močne, mišice se razvijejo, otrok bode zopet v kratkem času čvrst in zdrav skakal, kakor drugi otroci. Najbolje in najbolj čiste sestavine po posebnem Scott-ovem pripravljanju slastne in zelo lahko prebavne, to pomeni Scoti-avo emulzijo in nje v 34 letih dosežen uspeh pri angleški bolezni. Sladek, smetanast okus Scott-ove emulzije je pri vseh otrocih zelo priljubljen in pri tem veliko bolj učinkujoč kot drugo neprijetno ribje olje. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobiva se v vseh lekarnah. Pristna le s to znamko — z ribičem — kot z jamstvenim znakom Scott-ovega ravnanja. Za božičnico «Narodne šole“ v Št. Rupertu pri Velikovcu 1. 1910. so darovali p. n. gospodje in gospe: Neimenovana dobrotnica 100 kron. Družba sv. Mohorja v Celovcu 50. Posojilnica v Spodnjem Dravbergu 15. Posojilnica v Sinčivasi 5. Posojilnica v Šmihelu nad Pliberkom 10. Slovensko omizje v Beljaku 15. J. Lederer, c. k. okrajni orožniški stražmojster v Velikovcu, 3. Jakob Pogačnik, tovarnar v Velikovcu, nabral pri velikovških meščanih 79.40. Ignacij Muri, mlinar na Jezerskem, 20. Peter Boblek, veleposestnik na Jezerskem, 10. Sigmunda Wendler, c. kr. sodnega svetnika soproga v Mariboru, 2. Rud. Čebul, trgovec v Prevaljah, 10. Martin Vehovec, podjetnik pri dravskih stavbah v Št Rupertu pri Velikovcu, 4. Peter Povoden v Pokrčah 2. Jožef Paši pd. Stefan v Važenbergu 5. Franc Reš, trgovec v Draveščivasi pri Pliberku, 2. Pavel Miklavič v Pliberku 1. Pavel Riedl v Pliberku 1. Jožef Štangi, mlinar na Olšenici, 5. Boštjan Karpf, zasebnik v Velikovcu, 11. Lovrenc David, cerkovnik v Št. Jakobu ob cesti, 2. Franc Kogelnik, župan v Tolstemvrhn, S^Dominik Kotnik, posestnik v Tolstem vrhu, 2. Matevž Škofič pd. Lebar v Št. Juriju 2. Jožef Schweiger pd Gorej v Orliči-vasi 3. Karol Oraš pd Oraš na Jezernici 5 Simen Stojan na Mostiču 2. Aleš Gril pd. Mentel v Podlipi 6. Lenart Kuhar, posestnik v Kotljah, 5. Matija Wutti pd. Pajovc na Ločilu 4. Tomaž Ovšan pd. Krhke v Nad Dravo 2. Jurij Šumah pd. Ferežar v Mlinskem jarku (grabnu) 2. Leopold Kovač, čevljarski mojster v Velikovcu, 3. Filip Mesner pd. Skrajnik v Mrzlivodi 3. Jurij Ravter pd. Kavan v Klopicah 4. Valentin Majrič pd. Krhke v Mrzlivodi 2. Blaž Škof pd. Melhar na Jezernici 3. J. Jamnik v Gorcah 2. Mat. Krajnc pd Mbsslacher v Velikovcu 5. Valentin Taupe pd. Fukš v Mlinskem grabnu 4. Anton Riepl pd. Plešar v Hrenovčah 5. Janez Šumah pd. Šumah v Sinčivasi 2. Simen Kumer pd. Dinar v Klopicah 1'20. Franc Zornik, trgovec v Velikovcu 1. Janez Jeki, posestnik v Podjuni, 4. Jurij Lasnik pd. Jesih v Orličivasi 2. Matija Prosekar pd. Razaj v Kotmarivasi 4 Ivan Žihar v Kotmarivasi 1. Kotmirski pevci 1. Ignacij Lekše, organist v Grebinjskem Kloštru, 2. Andrej Rapold. predsednik izobraževalnega društva v Beli 2. Matevž Rapold 2, Matevž Dolinšek 1. Neimenovan v Podkraju 8. Riedl Anica v Podkraju 2. Peter Greiner v Globasnici 2. Tomaž Lobnik pd. Hanž v Šmartnu 1. Lovro Vodlej na Suhem Blatu 2. Jernej Cikulnik pd. Hoflar v Št. Rupertu pri Velikovcu 2. Marija Keber pd. Šušterčičnja v Skočidolu 5. Roza Greiner v Globasnici 3. Marija Benetek, kuharica v Št. Juriju, 3. Marija Korešnik, kuharica v Velikovcu, 1. Tekla Kvančnik, hišna v Velikovcu, 1 Katarina Mrak v Velikovcu 2. Marija Silan v Škocjanu 2. Barbara Karpf pd. Donižinja v Orličivasi 1. Franca Rutar pd. Doniževa v Orličivasi 1. Lucija Pirovc pd. Žmavcarca na Ricinju 3. Uršula Karner v Št. I ' .'.tn 1. Ana Marolt, čevljarskega ^jstra soproga v Velik. Va, 2. Micka Dobrovc, kuharica v Velikovcu, 1'20. Koza Sibic v Pliberku 2. Marija Koch 2. Ana Miglar pd. Kropilnica na Trači 0’40. Katarina Bacher .Yurcerca 3. Marija Ros, kuharica v Št. Kupertu, 1' Marija Karpf pd. Holcarca v Mrzlivodi 2. Terezija Karpf M- Holcarieva v Mrzlivodi 2. Uršula Kuohling v Dobrlivasi Ivana Vehovec, podjetnikova žena v Št. Rupertu. 1. Ka-lerina Potočnik, krojačeva soproga v Velikovcu, 2. Marija Aoh, najemnica na Kohlhofu, 2. Katica Silan, organistinja v Škocjanu 2. Barbara Rudolf na Bistrici 1. Amalija Lužnik v Medgorju 1. Uršula Lnžnik v Medgorju 1. Neimenovana 0-60. Ana Jernej v Škocjanu P20. Vstopnina pri prvi predstavi 21'77, pri drugi predstavi 46-36. Špicarjeva obitelj na Jesenicah 5 kron. Skupaj 1 466 kron 63 vinarjev. Bog Plati stoterno ! Kathreiner Kneippova sladna kava je le ena, posnem-kov pa je več! Zato pozor! Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje ■■ z imenom ■■ Kathreiner Vaše zdravje si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo ! Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepijo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite pristni Kellerjev fluid z znamko ,,Elza-fluid“. Dvanajsterico za poskušajo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar F. V. Keller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko). Hlače — najnovejša ženska moda. Turkinje sploh ne nosijo kril, ampak hlače, ki pa imajo tako široke hlačnice, da jih smatra vsak za posebne vrste krilo, ako še o njih ni slišal. V Ameriki so se že pred par leti nekatere ženske vojskovale za hlače, pa s to modo niso prodrle. Sedaj so v Parizu na Francoskem, odkoder prihajajo drugam nove mode, začele ženske nositi hlače, na različen način prikrojene. Tudi na Dunaju se je že prikazalo par žensk v takih hlačah, pa segavi in nagajivi dunajski fijakarji so začeli za njimi voziti, se jim posmehovati in vpiti, in ženske v hlačah se niso več prikazale. Pred par leti so se mestne gospodične tudi kolesarile v hlačah, ki pa se niso vzdržale. Ženski svet res rad nori! Tržne cene v Celovcu 23. svečana 1911 po uradnem razglasu : Blago 100 kg 80 1 itrov ren) od do (bi K v K V K V Pšenica .... 22 82 14 60 Rž 18 — 18 27 10 72 Ječmen .... — — — — _ — Ajda 17 95 18 54 9 — Oves 17 — 17 60 6 11 Proso — Pšeno .... — — j 28 57 18 • Tnrščica .... — — Leča Fižola rdeča . . Repica (krompir) . — — 8 88 4 — Detelj no seme . . Seno, sladko . . 5 — 6 — — „ kislo . . . 3 — 5 — Slama ... 3 — 4 50 — Zelnate glave po 100 kosov Repa, ena vreča . — — — — — — Mleko, 1 liter . — 24 — 28 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) • 1 kg 3 — 3 20 Snrovo maslo (pntar), 1 3 — 3 60 Slanina (Špeh), povoj., 1 2 20 2 40 „ ., surova, 1 1 90 2 10 Svinjska mast . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par . . — 12 — 16 Piščeta, 1 „ . . 2 40 2 80 Race — — — — Kopuni. 1 . 8 — 10 — 30 cm drva, trda, 1 m2 . 3 20 3 40 30 ., „ mehka, 1 „ 2 80 3 — Počrez 100 kilo gramov živevage zaklana 13 O od do od do od do #§> *0 v k r o n a h i! £ Konji Biki Voli. pitani . . — — — — — — — — „ za vožnjo Junci Krave .... Telice Svinje, pitane . . — — — — 140 150 47 47 Praseta, plemena Ovce Vabilo na ^ občni zbor = Hranilnice in posojilnice za Šentjanž in okolico, ki se vrši na dan sv. Jožefa, 19. marca 1.1., ob_ 724. uri popoldne v gostilni pri Činkovcu v Št. Janžu -v Rožni dolini po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo delovanja hranilnice in posojilnice v pretečenem letu in odobrenje letnega računskega zaključka. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 4. Razni nasveti. Vabi vse zadružnike odbor. Listnica uredništva. R. T. Napad na P. bi bil krivičen. Take zadeve P. sam ne more rešiti in je treba čakati prihodnjega zasedanja deželnega zbora. Zdrav! Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je Justronani tednili" ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K r8o. Zahtevajte ga povsod. Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: Ilustrovani tednik, Ljubljana. Jožef Božič o Celoocu BeljaSka cesta šfeu. 14 priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagem ter deželnimi pridelki kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočnejšo postrežbo. Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano nlio 7a unrtin Ilir posebno fino kadilo, francoski stenj itd. Ulju uU UbLIIU 1ULt Naročila se tudi sprejemajo v Pavličevi ulici št. 7. Lepo posestuo, obstoječe z novo zidano hišo, z živinskim jn svinjskim hlevom, 2 kleti, 18 oralov posestva in 1 oral novonasajenega vinograda, blizu Vojnjfca, 20 minut od državne ceste, se proda za ceno’ 8000 kron. Natančneji pogoji in poizvedbe se dobe pri občinskemu uradu na Frankolovem, Štajersko, p. Vojnik. Odda se od 1. majnika 1911 služba organista in mežnarja v trgu na Spodnjem Koroškem. Kje? se izve pri uredništvu „Mira“. Obuesfilo. a ^ O imovini „Glavne posojilnice v Ljubljani41, regist. zadruge z neom. zavezo v likvidaciji, se je razglasil dne 13. februarja 1911 konkurz. Konkurzni komisar: C. kr. dež. sod. svet. dr. Jak. Toplak v Ljubljani. Začasni upravnik mase : Dr. J. C. O h 1 a k, odvetnik v Ljubljani. Volilni narok 21. februarja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji v izbi št. 123 pred kon-kurznim komisarjem. Zglasilni rok: Do 30. aprila 1911. Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem. C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, oddelek III, dne 13. februarja 1911. Loterijske številke 25. februarja 1911 : Line 19 52 88 7 16 Trst 2 25 81 11 83 Najmja trgovina z oblačilnim blagom • v Celovcu. —...................... Zaradi poznejše oddaje trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajani od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarje, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem Anton Renko, posestnih, ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu. Mohorjani! Ali ste se že zglasili?? IBruselj in Buenos Aires 1910 : 3 velike nagrade.! Podružnica Patentni Sne /a m ip mm uročeparni lokomobili z brezventilnim Izvirna sestava Wolf Najbolj dovršeni in gospodarski ------za industrijo in poljedelstvo. Vseh izdelkov nad 760.000 H P. Dobro rodbinsko kavo priredi že mali dodatek ,,pravega : Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. Namesto 40 kron, samo 6 kron. Priložnostni nakup. Gamsova brada podobna jnlenovi bradi, pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s staro-srebrno Hnbert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obrož pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju in colnine prosto izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj. IX., Altmutter-gasse 3/VII. Mnogo priznalnih pisem. Varujte Vaš želodec, predno je zamujeno, in podpirajte njegovo službo kot prebavljajoči in očiščujoči ud. Vajajuv-t uumav-t z-uiaviiv, iv. m uusuaiu znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, na pr. gorečico, napenjanje^ nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. VARILO! Vsi deli embalaže ---------1 imajo postavno de- ponevano varstveno znamko. GLAVNA ZALOGA : LEKARNA B. FRAGNER-ja,c IVvZjaT „Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po pošti se razpošilja vsak dan. Cela steklenica 2 K , pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K VSO se pošlje mala steklenica, za K 2’80 velika steklenica, za K 4’70 dve veliki steklenici, za K 8'— štiri velike steklenike, za K 22'—14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr Semenska trgovina odlikovana in edina na Kranjskem strokovno urejena na debelo in na drobno, naznanjam častitemu občinstvu, da je ilustrovani cenik že 37. leto izšel in je brezplačno za dobiti. Največja zaloga mnogovrstnega poljskega, zelenjadnega in cvetličnega semena, vsa preizkušena in zajamčena, pristna in dobro kaljiva. Spoštovanjem se priporočam HI. Korsika v Ljubljani, Bleiiveisova cesta t ali Urtača fl. Mayfartlr sejalni stroji Agricola" so najboljši! za vse vrste semen. Model 1911 že dolgo izkušen. Močen, soliden sestav, isto lahko postavitev Enakomerno in sejanje. izpraznitev. Tovarne poljedelskih strojev, livarn železa in fužin na paro Ph. MayM S Co. Dunaj 11./1 Taborstrasse št. 71. Etablirano 1872. 1500 delavcev. Natančni ilustrirani ceniki zastonj. — Zastopniki in preprodajalci se želijo. Služba organista in cerkovnika se oddaje takoj v Škočidolu. Ponudbe župnijskemu uradu v Skočidolu, p. Podravlje. I V zalogi Družbe sv. Mohorja v Celovcu je na novo izšla knjiga: Razlaganje cerkvenega leta (slovenski Rottine). Priredil msgr. Valentin Podgorc. Mehko vez. K 4‘—, za družnike K 3'—, po pošti 40 vin. več. — Trdo vez. K 5'40, za družnike K 4- —, po pošti 40 vin. več. Učenca, dobro izšolanega, takoj sprejme Anton Donesek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jakob v Rožu. Louske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim nčinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter IMernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. pSfp- Ceniki brezplačno in poštnine prosto. OVES (JillkoiMiT'). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne uleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kg za eno oralo. — Podpisani pošilja 25 kg za 9 kron. 50 kg za 17 kron. 100 kg za 32 kron z vrečo vred. Vzorce po 5 kg s pošto Iranko proti 3 krone 20 vin. predplačila. Eenedilit Kerti, grajščak grad Galič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. V Hotel Trabesinier o Celovcu : VellhooSka cesta št. 5 se priporoča potniiiom, hi preaačujeja a Celovca. Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Delibo dvorišče za vozove in tri hleve za banje. Za zabavo služi kegljišče, W zimi zoburieno.== • po leti sediš na senčndteiu urtii. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. Velike dvorane za staode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Ivan Millonig. EarSica ti*. Zi m ^^9 M h Zavarovalna družba LKUH1 IH ZAGREB, v lastni hiši, vogal Marovske . o*13- ^^^s^d^Liublla in Preradoviéeve ulice. Osjek, Reka, Sarajevo, Novisad, Ljubljana. Podružnica: Trst, Corso šfeu. fl. (Telefon25-94.) Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: fa Nfl zluljsnic I l. Zavarovanje glavnic za slučaj doživijenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proli ShOlfli PO PDZSiril I 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovarn). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zavarouanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih znašalo je leta 1909 .K 2,116.216,86 Od tega temeljna glavnica.................................. » 800.OOO-— Letni dohodek premije s pristojbinami .....................» IjllV.SSS'OS Izplačane škode.............................................. 3,923.163'48 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Nat.».!,»], Podružnica Jpoatiac" Trst, Corso št.l., I.oadstr., odnosno : GlauiiD zastopstvo „CroaHae“ u Ljubljani (tvrdka Kmet 8 Slinar). Ponudbe za Koroško prevzema gospod Miloš Svanjak, učitelj v Strojni, pošta Prevalje. £2 KKtJK Podružnica Ljubljanske kreditne banke u Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 500.000. Denarne vloge obrestnjemo po od dne vloge do dne vzdiga. Kolodvorska cesta šteo. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papiije in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. — Sskompt in inkasso menic. — Sorzna naročila. 1 Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K S-— za kom. Tiske srečke s 4u/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu, g Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovca.