Dušan Burnik, dipl. inž. Železarna Štore DK: 669.162.47 ASM/SLA: CI Proizvodnja in uporaba jeklarskega grodlja z nižjim manganom članek obravnava proizvodnjo in uporabo jeklarskega grodlja z nižjim manganom, ki se v svetu vedno bolj uveljavlja. Vpliv višjega in nižjega mangana v grodju na tehnološki proces v SM peči. Rezultati analiz izvršeni na elektroplavžu in v je-klarni železarne Store. Ekonomski učinki uporabe grodlja z nižjim manganom. UVOD V okviru študije perspektivne orientacije proizvodnje grodlja na elektroplavžu v Železarni Štore, smo postavili kot osnovo najoptimalnejši ekonomski učinek v tehnološkem procesu naših glavnih proizvodov: pri jeklu in ulitkih. Zato smo našo študijo obravnavali s tehnologijo in proizvodnimi stroški grodlja, od katerega je odvisna vsa rentabilnost nadaljne predelave. Razmišljanja o ekonomiki proizvodnje grodlja na elektroplavžu so privedla do zaključka, da je najugodnejša proizvodnja samo ene vrste grodlja takšne sestave, ki bo uporaben za izdelavo jekla, kokil, težkih ulitkov in tudi nodularne litine. Takšen grodelj pa je le beli grodelj z nižjim manganom, ker je le-ta uporaben za vse navedene tehnologije. Naša osnova je torej čim cenejši beli grodelj iz razpoložljivih domačih surovin, ki ga bo mogoče uporabiti tako za jeklarski proces, kot za direktno ulivanje kokil in njihovo uporabo kot grodelj za vložek v jeklarskih pečeh ter končno tudi za izdelavo specialnih kvalitet grodljev z obdelavo izven plavža. Ker je tehnologija direktnega ulivanja kokil iz jeklarskega grodlja in obdelava istega izven plavža še v fazi raziskav in osvajanja, se bomo v naslednjem omejili na obravnavo vsebnosti mangana v belem grodlju z ozirom na ekonomske učinke in uporabnost v tehnologiji SM peči. IZKUŠNJE SOVJETSKIH IN DRUGIH ŽELEZARN V zadnjih 15 letih so tako v Sovjetski zvezi kot v ZDA prešli pri izdelavi SM jekla na grodelj z nižjim Mn in to z namenom, da pocenijo proizvodni proces. Starejše ugotovitve in mnenja, da višji Mn deluje kot zaščita pred premočno oksidacijo v fazi taljenja in zato kot zaščita pred lomom v rdečem, dalje kot zaščita pred tvorbo mehurčkov ter da izboljšuje odžveplanje v času raztaljevanja, so se z novejšimi raziskavami pokazale kot netočne. Pri raziskavah, kjer so obravnavali jeklarske grodlje v zelo širokem intervalu, tako da so imeli v vložku SM peči »/d Mn od 0,15 do 2,30 »/o, so rezultati poskusov pokazali, da v času rafinacije Mn nima vpliva na vsebnost 02 v talini, temveč v glavnem le ogljik in zato vsebnost visokega Mn v vložku ni tako nujna. V Sovjetski zvezi ugotavljajo, da Mn že takoj po ulivanju tekočega grodlja v SM peč oksidira in preide v žlindro, iz katere pa se le delno reducira, tako da znaša izkoristek vloženega Mn le 5 do 15°/o. Edini vpliv različnega °/o Mn v jeklarskem grodlju se je pokazal pri povečani porabi potrebnih Mn — zlitin v času rafinacije oz. za končno legiranje taline. V Vzhodni Nemčiji so izvršili vrsto poskusov, da bi ugotovili vpliv različnega o/o Mn v grodlju na izkoristek Mn in na porabo Fe Mn. Delež grodlja v vložku je znašal 40%. Ugotovili so, da se je pri vložku grodlja z 0,5 °/o Mn namesto z 2,0 '»/o Mn povečala poraba FeMn za 1/7 _ 2,5 kg/t jekla. Takšno povišanje porabe FeMn so ugotovili tudi drugi avtorji in potrdili dejstvo, da ima nižji Mn v vložku vpliv na porabo FeMn v SM peči. Prav tako so raziskovali vpliv deleža Mn v vložku SM peči na kvaliteto izdelanega jekla po valjanju ter ugotovili, da nizek Mn v vložku nima vpliva na kvaliteto izdelanega jekla. Zanimivi so podatki, da je npr. v železarni Magnitogorsk padla v letih 1950 do 1958 vsebnost Mn v jeklarskem grodlju od povprečno 1,58 °/0 na 0,20 '»/o. Podobne vsebnosti imajo tudi v Kuznecku, dočim je v železarnah na jugu Sovjetske zveze Mn v jeklarskih grodljih v mejah od 0,5 do 1,3 °/o. Statistični podatki iz ZDA kažejo kako se je gibala vsebnost Mn v jeklarskih grodljih v različnih obdobjih: 1. 1945 — 1,75 do 2,25 "/o, 1. 1950 — 1,0 do 1,50 »/o, 1. 1957 pa so že uporabljali tudi grodelj z 0,50 '"/o Mn. Seveda se pa pri uporabi jeklarskih grodljev z nižjim Mn poudarja, da je treba temu primerno prilagoditi tehnološki proces SMpeči, predvsem v tem smislu, da se doseže čim večja redukcija Mn iz žlindre, kar pa je odvisno poleg koncentracij, predvsem od bazičnosti žlindre (dodatkov CaO), količine žlindre in temperatur. PRIMERJAVA STANDARDOV Razvoju plavžarske in jeklarske tehnologije so se v različnih državah prilagajali tudi standardi, ki določajo razpone vsebnosti posameznih elementov za različne vrste jeklarskih grodljev. Navajamo izvleček iz ruskih GOST - standardov, ki opredeljujejo jeklarski grodelj po različnih kvalitetah. Kvaliteta grodlja Si Mn I. razred II. razred M 1 0,76 . . . 1,25 max. 1,01,01 . . . 1,75 M 2 max. 0,75 max. 1,01,01 . . . 1,75 B 1 1,26 . . . 1,75 0,60 . . . 1,20 B 2 0,70 . . . 1,25 0,50 . . . 0,80 T 0,20 . . . 0,60 0,80 ... 1,30 Ameriški ASTM — standardi iz 1. 1961 določajo za Si in Mn v jeklarskem grodlju: Kvaliteta grodlja Si Mn Jeklarski grodelj max. 1,50 1,01 ... 2,00 — severni (po razredih 0,25) (po razr. 0,50) Jeklarski grodelj max. 1,50 0,40 ... 0,75 — južni (po razredih 0,25) (brez razredov) Jugoslovanski standardi za jeklarske grodlje pa predpisujejo višjo vsebost Mn, Za primerjavo navajamo vsebnosti Si in Mn: Razred Si Mn I max. 1,00 min. 1,70 II max. 1,10 1,20 ... 1,70 III mar. 1,40 1,00... 1,20 PROIZVODNJA GRODLJA Z VIŠJIM IN NIŽJIM MANGANOM Pri proizvodnji jeklarskega grodlja v elektro-plavžu Železarne štore predstavlja ljubijski limo-nit glavno Fe — komponento, saj znaša njegov delež po bilanci železa skoraj 70%. Vsebnost Mn v limonitu je v povprečju okoli 2,15 %. Ker smo morali proizvodnjo jeklarskega grodlja prilagoditi zahtevam naših standardov, smo normalnemu vsipu za jeklarski grodelj dodajali še Mn rudo. Z dodatkom Mn rude v količini cca 40 kg/t grodlja je bilo možno zagotoviti pri normalnem tehnološkem procesu vsebnost Mn v jeklarskem grodlju nad 1,70'%, saj se v povprečju giblje vsebnost Mn precej nad 2 %. Uporaba standardnega vsipa brez dodatka Mn rude nam da jeklarski grodelj z vsebnostjo Mn v glavnem intervalu 1,45 ... 2,15 °/o v odvisnosti od stopnje redukcije Mn. V povprečju je tudi v tem primeru vsebnost Mn okoli 1,75'%, torej v I. razredu po naših standardih, vendar pa je nihanje vsebnosti od preboda do preboda tolikšno, da dobimo v navedeni interval le okoli 60 "/o vseh prebodov, dočim so ostali prebodi zunaj navedenih mej. V opazovanem obdobju (julij—avgust 1967 ter december 1967 in prva polovica januarja 1968), nižjim Mn, smo imeli v določenih kampanjah vsip ko smo analizirali proizvodnjo grodlja z višjim in elektroplavža z ali brez Mn rude. Analiza 450 prebodov z uporabo Mn rude v vsipu je pokazala povprečno vsebnost Mn 2,33 °/o, dočim je pri 360 prebodih brez Mn rude v vsipu znašala ta vsebnost 1,82 °/o. Iz prve skupine je bil uporabljen v vložku SM peči tekoči grodelj od 202 prebodov s povprečno vsebnostjo Mn 2,37 °/o ter iz druge skupine grodelj od 137 prebodov s povprečno vsebnostjo 1,78 % Mn. Našo teoretično domnevo, da je povprečje vsebnosti Mn v jeklarskem grodlju pri našem standardnem vsipu brez uporabe Mn rude pri 1,75%, potrjuje tudi novejša kampanja proizvodnje jeklarskega rgodlja (od 17.2. do 15.3.1968), kjer je pri 240 prebodih znašala povprečna vsebnost 1,73 % Mn. UPORABA GRODLJA Z NIŽJIM IN VIŠJIM MANGANOM V SM PECI Analiza uporabe jeklarskega grodlja z nižjim in višjim Mn v SM peči jeklarne Železarne štore je bila izvršena za obdobje julij — avgust 1967 ter december 1967 in prva polovica januarja 1968 in to z namenom, da bi ugotovili kakšno je povečanje porabe FeMn in Si Mn pri uporabi različnega grodlja. Navedeno obdobje smo analizirali zato, ker smo imeli v drugi polovici avgusta zaradi kampanje direktnega ulivanja kokil iz jeklarskega grodlja, grodelj z nižjim Mn (brez Mn rude v vsipu elektroplavža), v mesecu decembru in januarju pa smo imeli normalno proizvodnjo jeklarskega grodlja z nižjim Mn za domačo jeklarno ter proizvodnjo grodlja z višjim Mn za prodajo. Pri naši analizi smo zasledovali šarže pri katerih je bil v vložku SM peči uporabljen tekoči grodelj v skupnem vložku s približno 35 %, dočim je bil del grodlja, ki se uporablja v trdni obliki, nekontroliran, vendar približno enake sestave kot uporabljeni tekoči grodelj. Vendar pa je že z navedeno količino tekočega grodlja s kontrolirano kemično sestavo možno določiti vplive višjega ali nižjega '% Mn v grodlju v vložku SM peči. V naših raziskavah smo se omejili na vpliv različnega grodlja na % Mn v prvi predprobi, % Mn v končni predprobi pred izpustom šarže ter na količinsko porabo Mn-zlitin. Uporabljeni grodelj v jeklarni je imel vsebnost Mn, ki je podana v tabeli 1 ter prikazana s kumulativno pogostnostjo v diagramu (si. 1.). Grodelj brez Mn Grodelj z Mn rudo rude v vsipu v vsipu "o Mn v groaiju kumul. štev. pogost, kumul.štev. pogost. šarž v % pog. °/o šarž v % pog. °/o pod 1,10 3 2,2 2,2 — — — 1,11 .. ,.1,30 6 4,4 6,6 4 2,0 2,0 1,31.. , . 1,50 20 14,6 21,2 3 1,5 3,8 1,51 .. . . 1,70 30 21,8 43,0 10 5,0 8,5 1,71 .. .. 1,90 36 26,3 69,3 15 7,5 16,0 1,91 .. . .2,10 20 14,6 83,9 28 13,8 29,8 2,11 . .. 2,30 12 8,8 92,7 31 15,3 45,1 2,31 . .. 2,50 7 5,1 97,8 37 18,3 63,4 2,51 . .. 2,70 3 2,2 100,0 28 13,8 77,2 2,71 . .. 2,90 — — — 20 9,9 87,1 2,91 . ..3,10 — — — 14 6,9 94,0 3,11 . .. 3,30 — — — 6 3,0 97,0 3,31 . ..3,50 — — — 5 2,5 99,5 nad 3,51 — — — 1 0,5 100,0 skupaj šarž 137 202 Odvisnost °/o Mn v prvi predprobi od različnega °/o Mn v jeklarskem grodlju je podana v tabeli 2 in v diagramu (SI. 2.). Tabela 2 % Mn v prvi predprobi Grodelj brez Mn Grodelj z Mn rudo rude v vsipu v vsipu pod 0,10 14 10,6 10,6 3 1,5 1,5 0,11 ...0,15 28 21,6 31,6 21 10,7 12,2 0,16 ... 0,20 43 32,3 63,9 98 50,0 62,2 0,21 ... 0,25 20 15,0 78,9 36 18,4 80,6 0,26 ... 0,30 13 9,8 88,7 20 10,2 90,8 0,31 .. .0,35 6 4,5 93,2 6 3,1 93,9 0,36 ... 0,40 1 0,8 94,0 4 2,1 96,0 0,41 ... 0,45 2 1,5 95,5 3 1,5 97,5 0,46 ... 0,50 3 2,2 97,7 1 0,5 98,0 0,51 .. .0,55 1 0,8 98,5 4 2,0 100,0 0,56 ... 0,60 2 1,5 100,0 — — — skupaj šarž 133 196 Tabela 4 Končni % Mn v jeklu pod 0,45 0,46 ... 0,55 0,56 ... 0,65 0,66 ... 0,75 0,76 ... 0,85 0,86 ... 0,95 0,96 ... 1,05 nad 1,06 Odvisnost °/o Mn v zadnji predprobi od različnega »/o Mn v jeklarskem grodlju je podana v tabeli 3 in v diagramu (SI. 3.). Tabela 3 °/'o Mn v zadnji predprobi Grodelj brez Mn Grodelj z Mn rudo rude v vsipu v vsipu štev. pogost, kumul.štev. pogost, kumul. šarž v % pog. °/o šarž v °/o pog. % 0,16... 0,20 3 2,2 2,2 — — __ 0,21 ... 0,25 7 5,1 7,3 9 4,6 4,6 0,26 ... 0,30 19 14,0 21,3 25 12,7 17,3 0,31 . . .0,35 31 22,8 44,1 50 25,5 42,8 0,36 ... 0,40 37 27,1 72,8 38 19,5 62,j 0,41 . .. 0,45 13 9,7 80,9 32 16,4 78,7 0,46 .. . 0,50 14 10,3 91,2 24 12,2 90,9 0,51 ...0,55 4 2,9 94,1 9 4,6 95,5 0,56 ... 0,60 5 3,7 97,8 2 1,0 96,5 0,61 .. .0,65 3 2,2 100,0 7 3,5 100,0 skupaj šarž 136 196 štev. pogost, kumul.štev. pogost, kumul. šarž v °/o pog. % šarž v % pog. % 100 i« 90 v BO O l/> O 70 o 6 0 50 . i— i -j 40 o 3" Ž 30 20 10 0 v / s / / / / / / / GR0 1ELJ- / / BRE2 Mn f UDE 'VSIPi / — Z Mri RUCK ) v ■IPU / / _. — •/. Mn V GRODLJU Slika 1 Uporabljeni grodelj v SM peči brez in z uporabo Mn rude v vsipu elektroplavža (poraba v kg/t jekla) Grodelj z Mn rudo v vsipu Razlika porabe Si Mn št. šarž Fe Mn Si Mn Fe Mn Grodelj brez Mn rude v vsipu št. šarž Fe Mn Si Mn 1,95 2,55 3,12 2,49 3,33 6,28 9,00 13,30 2,00 1,44 1,36 2,22 3,05 2,00 1,89 3,33 skupaj sarž 55 16 11 23 14 10 6 2 137 1,58 1,70 2,77 2,68 3,08 3,70 4,96 7,50 2,10 1,37 1,54 1,30 2,01 2,30 2,82 4,17 41 19 23 47 36 19 11 6 202 + 0,37 + 0,85 + 0,35 — 0,19 + 0,25 + 2,58 + 4,04 + 5,80 — 0,10 + 0,07 — 0,18 + 0,92 + 1,04 — 0,30 — 0,93 — 0,84 Iz tabele 2 in tabele 3 je razvidno, da se število šarž ne ujema s celotnim številom obravnavanih šarž (137 in 202), to pa zato, ker smo šarže z nenormalnimi rezultati, ki so padli izven navedenih mej, izločili iz analize. 10 o 1 s S Jc 100 90 eo 60 20 10 /j / n h h G RODI L J V VLOŽI V h i Z NI. ''JIM Mn / i i -- Z Vli JIM Mn /, i / / •o o o. Mn V 1. PRED PROB I Slika 2 Odvisnost % Mn v prvi predprobi od različnega % Mn v jeklarskem grodlju Poraba Mn-zlitin: Fe Mn in Si Mn je podana v tabeli 4 in v diagramu (si. 4.), skupna poraba Mn pa v tabeli 5 in v d;agramu (si. 5.). Tabela 5 Končni % Mn v jeklu (poraba v kg/t jekla, Poraba Mn iz Fe Mn in Si Mn Razlika Mn Grodelj brez Mn Grodelj z Mn rude v vsipu rudo v vsipu pod 0,45 2,76 2,54 + 0,22 0,46 .. . 0,55 2,85 2,17 + 0,68 0,56 ... 0,65 3,23 3,09 + 0,15 0,66 ... 0,75 3,31 2,86 + 0,45 0,76 ... 0,85 4,48 3,62 + 0,86 0,86 ... 0,95 6,00 4,27 + 1,73 0,96... 1,05 7,98 5,56 + 2,42 nad 1,06 12,16 8,34 + 3,82 povprečna razlika + 0,73 Ocena rezultatov Razlika v vsebnosti Mn pri dveh različnih skupinah uporabljenih grodljev je znašala okoli 0,60 %. Kot je razvidno iz rezultatov, ima različni % Mn določen vpliv na potek tehnološkega procesa SM peči. eo 70 5 S 20 10 GROD zu VLOŽ Z NI ŽJIM Mn Z VIS JIM Mn // f/ L / t / H // // t o b o o lO f\t o o m o »O cb o sr O »o >r o 8 b -055 09.0 \S9.0- "O o a b Jo b o vo JNl O 1 •/. Mn V KONČNI ANALIZI in jekla v železarni štore, smo analizirali ekonomski učinek na elektroplavžu in v jeklarni. Iz računov vsipa za elektroplavž sledi, da lahko računamo pri uporabi standardnega vsipa brez dodatka Mn rude, z vsebnostjo Mn v jeklarskem grodlju 1,45 do 2,1510/0 v odvisnosti od stopnje redukcije Mn, ki pa je v povprečju kot sledi iz navedenih podatkov le okoli 40 %-na. Zato smo v naši kalkulaciji izločili tudi samo Mn rudo iz vsipa in jo nadomestili z ekvivalentnim deležem li-monita. Znižanje lastne cene jeklarskega grodlja zaradi izločitve Mn rude iz vsipa je naslednje (cene konec I. 1967): 1. Izločitev Mn rude iz vsipa 40 kg Mn rude X X 387,72 Ndin/t = 15,51 Ndin/t 2. Prihranek na elektroenerg. 20 kWh/t X X 0,076 Ndin/kWh = 1,52 Ndin/t Slika 5 Skupna poraba Mn iz FeMn in SiMn v odvisnosti od °/o Mn v končni analizi jekla ter od različnega °/o Mn v jeklarskem grodlju Vpliv nižjega «/o Mn v grodlju na °/o Mn v prvi predprobi je nekoliko večji v razredih pod 0,20 % Mn, dočim se pozneje krivulji kumulativne pogostosti skoraj pokrivata oz. ima grodelj z višjim Mn celo nižje vrednosti. Zanimiva je slika 3, ki prikazuje kumulativne pogostosti Vo Mn v zadnji predprobi v odvisnosti od različnega ®/o Mn v grodlju. Obe krivulji se skoraj prekrivata, vendar je pa °/o Mn v zadnji predprobi, ki je odločilen za končno legiranje Mn-zlitin, nekoliko nižji pri uporabi grodlja z nižjim Mn. To tudi zahteva nekoliko večjo porabo Mn-zlitin. Poraba Mn-zlitin prikazana na sliki 5 potrjuje ugotovitve drugih avtorjev, da je pri uporabi grodlja z nižjim Mn, poraba le-teh nekoliko višja. Poraba progresivno narašča z večjim °/o Mn v končni analizi in to hitreje pri uporabi grodlja z nižjim Mn, kar je tudi logično z ozirom na nižje koncentracije MnO v žlindri. Pri tem pa moramo pripomniti, da je bilo pri šaržah z nad 0,95 °/o Mn v končni analizi le malo primerov ter zato rezultati niso popolnoma ekzaktni v tem območju. Izračunamo povprečno povečanje porabe Mn-zlitin, ki nas je zanimalo, znaša pri uporabi grodlja z nižjim Mn z upoštevanjem števila šarž 0,73 kg Mn/t jekla. EKONOMSKI UČINKI Ker smo želeli ugotoviti kakšen vpliv ima uporaba jeklarskega grodlja z nižjim Mn na ekonomičnost tehnološkega procesa proizvodnje grodlja 3. Ekvivalentna nadomestitev železne rude 11 kg limonita Ljubija X X 127,20 Ndin/t Efektivni prihranek Podražitev proizvodnje jekla: 0,73 kg Mn iz fero-zlitin X X 3.360 Ndin/t 17,03 Ndin/t = 1,40 Ndin/t 15,63 Ndin/t grod. = 2,45 Ndin/t jekla Pri letni proizvodnji 22.500 t jeklarskega grodlja za domačo jeklarno predstavlja skupni prihranek 351.675 Ndin, podražitev proizvodnje jekla pa znaša pri 37.000 t jekla letno 90.650 Ndin, ali pozitivna razlika je 241.025 Ndin. Prikazani prihranek pa ne upošteva ostalih prednosti in možnosti, ki jih nudi jeklarski grodelj z nižjim Mn, ker omogoča proizvodnjo enotnega grodlja uporabnega razen v jeklarni tudi za livarsko tehnologijo kot omenjeno že v uvodu, s tem neprimerno večjo pocenitev surovinske baze in poenostavitev vsipa za elektroplavž. ZAKLJUČEK Pri iskanju različnih možnosti znižanja oz. spremembe tehnoloških normativov proizvodnje grodlja smo prišli do zaključka, da je ena izmed rešitev, izločitev dodatka Mn rude iz vsipa elektro-plavža ter s tem proizvodnja cenejšega jeklarskega grodlja z nižjim Mn, ki je uporaben v procesu SM peči ter prav tako v livarski tehnologiji. Namen prvih raziskav na tem področju je bila ugotovitev vpliva nižjega % Mn v grodlju na potek tehnologije SM peči ter ugotovitev skupnega ekonomskega efekta obratov elektroplavža in jeklar-ne. Rezultat je vsekakor pozitiven, ker je pokazal, da je poraba Mn-zlitin le nekoliko višja, prihranek na elektroplavžu pa znatno večji. Zato je tudi v sedanji praksi v železarni štore že izvršen prehod na proizvodnjo jeklarskega grodlja z nižjo vsebnostjo Mn. Potrebno pa je pripomniti, da je izvršena analiza bolj ali manj le uporabna orientacija, ker za ekzaktno raziskavo obravnavanega problema ne razpolagamo z večimi važnimi parametri tehnološkega procesa SM peči, predvsem količino žlindre, pa tudi analizo žlindre, temperaturo kopeli, točnimi časi dodatkov apna in Mn-zlitin itd. Stabilnost tehnološkega procesa moti tudi izredno močno nihanje vsebnosti Mn v grodlju ter temperatura grodlja, kar pa bo mogoče v prihodnosti ublažiti s predvideno postavitvijo mešalca za tekoči grodelj na elektroplavžu, ki bo zbral vsaj 10 prebodov, s tem pa bo možno tudi prilagoditi čas ulivanja celotne količine grodlja v SM peč v tehnološko najugodnejšem trenutku. Trdimo pa lahko, da je izvršena analiza dala odgovor na vprašanje ali je dodatek Mn rude v vsip elektroplavža opravičen ali ne. Literatura 1. F. Gruner in drugi. »Beitrag zur Manganfiihrung beim basischen Siemens-Martin-Verfahren«, Neue Hiitte (Leipzig) 10 (1963), stran 577—584. 2. K. G. Trubin, G. N.Ojks. »Metallurgija stali«. Izdatelj-stvo Metallurgija, Moskva 1964. 3. H. E. McGannon. »The Making, Shaping and Treating of Steel«, Eighth Edition United States Steel, Pitts-burgh, 1964. ZUSAMMENFASSUNG Die Entvvicklung der Eisen- und Stahltechnologie in der Welt geht in der Richtung der Erzeugung und Vervven-dung von Stahlroheisen mit niedrigerem Mangangehalt. Deswegen wiesen wir mit dem Vergleich auf die Mangan-gehalte im Stahlroheisen in versehiedenen Standarden. In unserer Analvse stellten wir die Folgen der Ausschei-dung von Manganerz aus dem Moller des Elektrohochofens dar. Vogevviesen ist die Einvvirkung des niedrigeren oder hoheren Mangangehaltes im Roheisen in Bezug auf den Mangangehalt in der ersten Vorprobe des SM-Ofens, auf den Mangangehalt in der letzten Vorprobe sowie auf den Verbrauch von Manganlegierungen. Aus der VVirtschaftlichkeitsberechnung resultiert die Feststellung, dass die Ausscheidung von Manganerz aus dem Moller des Elektrohochofens am Platze ist, da das Roheisen mit dem niedrigeren Mangangehalt auf der einen Seite einen billigeren Rohstoff fiir den Stahlprozess dar-stellt, auf der andern Seite gibt es aber die Moglichkeit der Vervvendung auch in der Giessereitechnologie. SUMMARY The pig iron vvith lovver manganese content is intro-duced in iron and steel produetion practice. Therefore, the comparison of Mn content in various pig irons hase been made according to different standards. The influence of elimination of manganese from the burden of electric furnace have been studied. The relation among various Mn contents in pig iron and percent of Mn in the first and last preliminarv sample and comsump-tion of Mn alloys vvas established. The elimination of Mn, resulting from the burden of electric furnace, was proved to be economical. Pig iron with a lovver Mn content offers a cheaper raw material for steel produetion process. On the other hand sueh a pig iron could be used in a foundrv technology as vvell. 3AKAIOMEHHE Pa3BHTHe TexH0A0rHH *iyryHa h ctaah yctpemaeho k nphmehe-hhk) 6eAora nyryHa c čoAee hh3khm MapraHueM. IIo3Tc>My npeAAo->KeHo cpaBHeHHe coAepJKaHHH MapraHua b scaom nyryHe b pa3AHH-HMX crraHAapTax. HccAeAOBaHbi pe3yAbTaTbi aHaAH3a nAaBKH 6e3 AoSaBAeHHH iiapraHueBOH pvau b 3arpy3Ky 3AeKTpc>AOMeHHc>H ne^H. YKa3aHO BAHHHHe 6oAee HH3Kora h SoAee BbicoKora coAepacaHHH Mn b nepBoft npeABapHTeAbHOH npoGbi ha coaedjkanne Mn b nocaeaheii npeABapHT. npo6bi a TaioKe h Ha pacxoj Mn-cn,\aBOB. h3 3K0H0MHMecK0ra pacMeTa cAeAyei, mto 3arpy3Ka b 3AeKTpo-AOMeHHOH nemi 6e3 Ao6aBKH Mn-pyAbi onpaBAaHa: GeAbiii HyryH c SoAee HH3KHM Mn Aaer SoAee AemeBoe cbipbe aah CM-npouecca a TaKHCe B03M0>KH0CTb npHMCHeHHH 3TOTa MyTVHa B MyryHHO-AHTeHHOH TeXHOAOTHH.