YU ISSN 0040-1978 LETO XXXIV., ŠT. 4 Ptuj, 29. januarja 1981 CENA 6 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Modernizacija proizvodnje v dveh fazah (stran 2) Nadaljnji razvoj Haloz (stran 5) Med mladimi v Leskovcu (stran 6) Kombiniran pouk - da ali ne (stran 7) Zgodnji začetek padalske sezone (stran 9) Opredeliti nadaljnjo pot naše revolucije PRIPRAVE NA XII. KONGRES ZKJ ,,V predkongresnih pripravah bodo vse or- ganizacije zveze komunistov, vsi delovni ljudje in delegati na samem kongresu v širokem in od- kritem dialogu obravnavali vrste pomembnih vprašanj in poglavitnih tem sedanjega trenutka v razvoju naše socialistične skupnosti." S temi besedami je začel svoj uvodni govor predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov na 16. seji centralnega komiteja ZKJ, ki je bila 22. januarja v Beogradu. Na seji so razpravljali o predlogu osnovnih elementov idejnopolitične vsebine in načina priprav na 12. kongres ZKJ in obravnavali informacijo o uresničevanju pobude tovariša Tita o izboljšanju kolektivnega dela, odgovornosti in nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov. Lazar Mojsov je poudaril, da je uveljavljanje odločujoče vloge delavskega razreda in združenega dela v vsej družbeni reprodukciji in izgradnji dohodkovnih odnosov osrednje vprašanje jugoslovanskega samoupravnega so- cialističnega sistema in s tem tudi 12. kongresa. Razvoj teh odnosov in uresničevanje politike gospodarske stabilizacije so najpomembnejša vprašanja, s katerimi se mora ukvarjati zveza komunistov in vsa družba. Pri tem mora ZK delovati kot notranja gonilna sila, ker bo le ta- ko lahko celotni mehanizem uspešneje deloval in se hitreje osvobajal zakoreninjene prakse. Pri tem ZK ne sme biti — ne zunaj našega politi- čnega sistema, niti nad njim, temveč mora-biti z njim enakopravni dejavnik, ki sodeluje pri oblikovanju stališč in politike,'pri sprejemanju sklepov in tudi prevzemanju odgovornosti. Ce ne bi delovali tako, bi to pomenilo oddaljevanje od delegatskega sistema in formaliziranje samoupravnih pravic delovnih ljudi, to pa bi ustvarjalo pogoje za uveljavljanje nesamoupravnih teženj. Ob koncu je Lazar Mojsov poudaril, da mora biti 12. kongres po usmeritvi in vsebini kongres kontinuitete naše socialistične revolucije, kon- gres akcije, ki bo odprl nadaljnje perspektive razvoja. Na seji je centralni komite ZKJ ustanovil 5 komisij za pripravo osnutka dokumentov in za druge priprave na 12. kongres, imenoval predsednike komisij in pooblastil predsedstvo ZKJ, da v dogovoru s CK republik in pokra- jin ter komitejem v JLA imenuje sestavo teh komisij in podrobneje določi njihove naloge. Tako zastavljena strategija v pripravljanju kon- gresa bo tudi zagotovilo, da bo kongres jasno začrtal nadaljnjo pot in taktiko boja za uresni- čevanje ciljev naše revolucije. pp 0RM02 Člani osnovne organizacije ZSMS v Tovarni „Jože Kerenčič" Ormož so že pred leti sprejeli mladinsko prostovoljno delo kot pomembno obliko dela svoje osnovne organizacije. Izza strojev in učnih mest so redno, v skladu s potrebami v občinski konferenci ZSMS Ormož, odhajali na mladin- ske delovne akcije republiškega in zveznega pomena. Minulo jesen so se v velikem številu odzvali solidarnostnim akcijam obiranju grozdja in puljenja sladkorne pese. V tem letu pa so sklenili izpeljati prostovoljno delovno akcijo kar v tovarni. V soboto, 24. januarja, ko bi stroji v delovni enoti ,,plastika" sicer mirovali, so mladind iz temeljne organizacije združenega dela Predelava plastičnih mas izpeljali dogovorjeno akcijo. Strojem za brizganje plastičnih izdelkov in izdelovanje pihane embalaže so stregli mladi, ki jih sicer srečujemo ob drugih opravi- lih, ki so v zvezi z delom teh stro- jev, pa tudi tam, kjer neposredne povezave ni. V pripravah na akcijo so formirali delovno skupino, številčno enako običajni izmeni in z vodstvom TOZD so dogovorili vse potrebno za nemoteno delo. Osnovna organizacija ZSMS v TOZD Predelava plastičnih mas, ki je bila organizator akcije, je imela za izpeljavo le te več razlogov. Mladi so si s prostovoljnim delom zagotovili sredstva za boljše de- lovanje osnovne organizacije, prispevali so k večjemu obsegu realizacije proizvodnje in s tem neposredno dodali delež mladih k uresničevanju ustalitvenih nalog našega gospodarstva. Delovni rezultati, doseženi v sobotni akciji pričajo, da so mladi z akcijo dosegli zastavljene cilje: akcije se je udeležilo trideset mladincev, ki so z vestnim delom nadoknadili potrebno izkušenost in dosegli zahtevane delovne učinke, z dobrim delom pa so tudi upravičili zaupanje v mladinsko organizacijo, ki je ob pripravi takšne akcije nedvomno potrebno. Mlade prostovoljce so na nji- hovih ,,delovnih mestih" obiskali člatii področne konference mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS Ormož in se ob tej priliki seznanili z naravo proizvodnje v Tovarni ,,Jože Kerenčič" TOZD Predelava plastičnih mas. Delo ob „pihalnikih" V soboto so v Ormožu svečano zaključili 19. delavska srečanja bratstva in prijateljstva Ormož '80. V dvorani delavske univerze v Ormožu se je zbralo veliko število predstavnikov vseh devetih so- delujočih občin iz SR Hrvatske in SR Slovenije. Pozdravil jih je predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Ormož Miran Krajnc in v slavnostnem govoru dejal, da smo v letu 1980 še enkrat potrdili temelje bratstva in prija- teljstva, ki so zrasli v težkih časih NOB, v času revolucije in v času, ko se je tovariš Tito skupaj z naprednimi silami naše okupirane domovine boril za njeno osvobodi- tev. To je vzpodbuda, da se bomo povezovali še naprej, še naprej krepili vezi na vseh področjih. Pomembno je, da pridobiva na gospodarskih tokovih, to pa je tu- di v skladu z načeli, ki so v praksi že dala otipljive rezultate. Sekretar občinskega sindikalne- ga sveta Ormož, Slavko Kačičnik je podal poročilo o aktivnostih, ki so potekale v okviru 19. srečanj, nakar so številnim posameznikom ter organizacijam, ki so sodelovale v teh aktivnostih podelili plaketa bratstva in prijateljstva. V programu 20. srečanj bratstva in prijateljstva, nosilec aktivnosti bo v letu 1981 občina Cakovec, je zapisano, da bodo nadaljevali tra- dicijo dosedanjih srečanj in prire- dili številna kulturna srečanja, pomerili se bodo v športnih di- sciplinah, formirali bodo posebno pomembnosti tudi gospodarsko sodelovanje. Pokazali smo, da lahko bratske občine same, brez posredovanja povezujejo tudi v mladinsko delovno brigado, sestavljeno iz mladih predstavni- kov vseh sodelujočih bratskih ob- čin, organizirali bodo tudi skupno vajo enot civilne zaščite in še bi lahko naštevali. Na sobotni zaključni svečanosti so potrdili sklep o ustanovitvi priz- nanja ,,Zlata plaketa bratstva in prijateljstva", ki jo bodo odslej podeljevali najzaslužnejšim dol- goletnim delavcem na tem podro- čju, posebna delegacija je položila venec k spomeniku revolucije v Ormožu, zaključili pa so s kultur- nim programom v izvedbi članov delavsko prosvetnega društva Svoboda Ormož. JB 0RM02 Obisk delovne skupine CK ZKS v torek, sredo in danes (29. januarja) Je na obisku v Ormožu delovna skupina centralnega komiteja ZKS, ki obiskuje nekatere delovne organizacije in delovne sredine, vodi pa jo Alojz Gojčič, izvršni sekretar CK ZKS. Osrednja tema pogovorov je vloga in delo osnovnih organizacij ZKS, delo komunistov v posameznih okoljih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih, družbenih organizacijah, samoupravnih organih in v delegatskem sistemu ter na področju SLO in družbene samozaščite. Delovna skupina bo na podlagi ugotovitev pripravila gradivo za sejo občinske konference ZKS Ormož, na njej pa bo sodeloval tudi predsednik CK ZKS. Delovna skupina je v torek obiskala Psihiatrični oddelek bolnišnice in temeljni organizaciji ormoškega kmetijskega kombinata, v sredo SIS za zdravstvo, osnovno organizacijo ZKS Kog, zadružni svet TOK ..Pridelovalec" in Oarad Ounož. Danes so na-Obi&ku v Središču ob Dravi in sicer v eosadu in v krajevni skupnosti ter v Tovarni sladkorja in v skupnih službah kmetijskega kombinata ,,Jeruzalem" v Ormožu. jb SINDIKATI O NALOGAH V LETU 1981 v torek, 27. januarja je bila v delavskem domu Franca Krambergerja ^ Ptuju redna seja občinskega sveta ZSS Ptuj. Obravnavali in sprejeli so Program dela občinskega sveta ZSS Ptuj za letošnje leto, uresničevanje dcgovora usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, razpravljali! o P'"ehodu na usmerjeno izobraževanje in o problematiki zaposlovanja v ptujski občini. Poleg tega so podrobneje obravnavali razne sprotne zadeve s svojega področja delovanja. O vsebini razprave in sklepih bomo podrobneje poročali prihodnjič. p PRIZNANJE ZASLUŽNIM DELAVCEM Na sobotni svečanosti ob zaključku 19. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva so posameznikom in organizacijam, sodelujočim v programu 19. srečanj podelili plakete bratstva in prijateljstva. V imenu dobitnikov tega priznanja se je zahvalil Ivan Horvat iz Cakovca. Pri tem je povdaril plemenitost ideje o sodelovanju bratskih občin in izrekel posebno priznanje vsem, ki so s temi srečanji začeli utrjevati bratsko sodelovanje občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Posebej je podčrtal veliko vlogo, ki jo Je v vseh teh letih imel tovariš Feliks Bagar iz Ptuja, ustanovitelj in aktivni delavec pri organizaciji in izvedbi vseh 19. srečanj bratstva in prijateljstva. PROGRAMSKA SEJA RK SZDL SLOVENIJE Živa povezanost z ljudmi Prejšnjo sredo, 21. januarja je bila v Ljubljani programska seja Republiške konference SZDL Slovenije. Na njej je sodelovalo 165 delegatov iz vseh občinskih konferenc in kar 36 delegatov je sodelovalo v razpravi. Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL je v svojem obširnem poročilu celovito ocenil dejavnost Socialistične zveze v minulem enoletnem obdobju. Pri tem je poudaril, da so zaostrene mednarodne razmere in naši notranji gospodarski problemi, obenem pa skrb za zdravje tovariša Tita že takoj na začetku leta zahtevali učinkovito delovanje vseh zavestnih družbenopolitičnih in samoupravljalskih sil naših delovnih ljudi. Stirimeesečna bolezen in zadnje slovo predsednika Tita je mobilizirala vse naše ljudi, vsemu svetu smo pokazali ustvarjalno moč našega družbenega sistema in svet jo je tudi priznal. Za tem je Mitja Ribičič obširneje govoril o nalogah, ki smo jih opravili na področju gospodarske ustalitve, bitki, ki smo jo izbojevali pri uveljavljanju novega sistema načrtovanja, o podružbljanju krnetijske proizvodnje in o izpolnitvi nalog na drugih področjih. Vse to potrjuje, da se je Socialistična zveza vsakodnevno v praksi potrjevala kot demokratična združevalna moč ljudskih množic, ki je sposobna presegati razlike v obstoječih interesih. Povezano s tem je nakazal naloge, ki so pred nami v letošnjem letu in v naslednjem obdobju. Pri tem je poudaril, da moramo doseči predvsem množičnost delovanja med ljudmi na terenu, v krajevnih skupnostih. Tega ne bomo dosegli po telefonu in z dopisovanjem, temveč z neposrednim delom med ljudmi, z obravnavo in urejanjem konkretnih vprašanj in problemov. Delegati so v razpravi kritično razgrnili svoje delo, prikazali življenje, poglede in mišljenje, s kakršnim se srečujejo pri svojem vsakodnevnem delu. Iz njihovih besed je vela praksa, izkušnje in iz tega so izhajali pri nakazovanju nalog za naprej. Iz vse razprave je vel optimizem, če smo sicer z velikimi napori in s samoodpovedovanjem uspešno piebrodili velikanske preizkušnje v letu 1980, potem bomo z enako in marsikje še z večjo zavzetostjo enako uspešni tudi za naprej. Ob tem se moramo zavedati, da s sedanjimi ukrepi v marsičem popravljamo napake in zablode iz prejšnjih let in da v bodoče nobene odločitve ne vrnemo sprejemati brez temeljite domišljenosti, temveč tako, da bodo delovni ljudje in občani imeli na vsebino odločitev kar največji vpliv. Savin Jogan, predsednik staiutar komisije je na programski seji poročal o spremembah in dopolnitvah statuta SZDL Slovenije. V njem je poudaril nepretrgani proces demokratičnega zorenja, uveljavljanje Titove pobude o kolektivnem delu in odgovornosti, izkušnje Osvobodilne fronte in podrobneje razčlenil vsebino predlaganih statutarnih sprememb. S sprejemom poročila in osnutka se je začela tudi javna razprava o dopolnilih in spremembah statuta SZDL Slovenije, ki se bo nadaljevala v vseh občinskih in krajevnih organizacijah SZDL, po terensJcih in vaških odborih. FF PRVA PRIREDITEV OB 20. KURENTOVANJU LJUDSKI PEVCL GODCI IN PLESALCI Pod geslom ,,Preljubo veselje, oj, kje si doma" je bil v petek zvečer, 23. januarja nastop ljudskih pevcev, godcev in plesalcev, ki ga je pripravil organizacijski odbor letošnjega 20. kurentovanja s karnevalom. To je bila prva prireditev v okviru programa jubilejnega kurentovanja in je naletela na izreden odziv med obiskovalci. Dvorana gledališča v Ptuju je bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati nastop številnih skupin in posameznikov. Podrobnejše poročilo objavljamo na 7. strani. ^^ „Preljubo veselje, oj, kje si doma" so ob koncu zapeli vsi nastopajoči Foto: Kosi Včeraj, 28. januarja popoldne se je v Ptuju sestala občinska konferenca ZKS Ptuj na svoji 20. redni seji. Obravnavali so oceno idejnopo- litičnih razmer v TGA Boris Kidrič Kidričevo, zato so na sejo povabili tudi po dva člana — delegata iz vsake osnovne organizacije ZKS v TGA. Osnova za razpravo na seji je bila ocena, ki jo je pripravila delovna skupina članov občinske konlerence ZKS. V gradivu je podrobneje razčlenjeno stanje v posameznih OO ZKS, skup- ne ugotovitve in pobude s predlogi nalog, določitvami nosilcev izvedbe in rokov. Naloge so zastavljene tako, da zadolžujejo komuniste, da v sindikatih, ZSMS, v organih samoupravljanja, v delegacijah, strokovnih službah in vodilnih skupinah hitreje in celoviteje rešujejo probleme in izvršujejo naloge. Posebej velja omeniti ugotovitev delovne skupine OK /KS Ptuj, da so komunisti v TGA sposobni sami reševati nastale probleme. Za krepitev te sposobnosti pa morajo nenehno dopolnjevati metode dela in delovati dosledno v skladu s politiko Zveze komunistov. Nadalje so na včerajšnji seji sprejeli tudi sklep o sklicu programsko volilne konference ZKS Ptuj. O razpravi in sklepih seje bomo ■podrobneje poročali v naslednji številki. FF 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 29. januar 1981 - tednik Nova polnilna linija v Kmetijskem kombinatu Ptuj TOZD Kletarstvo Slovenske »orice nadaljujejo z gradnjo potrebnih objektov. V prvi fazi s« zgradili sodoben predelovalni center s prevzemom in predelavo grozdja ter vkletenjem pridelka, in usposobili skladišča za vstekleničeno vino. Druga faza pa zajema gradnjo hale za novo polnilno linijo za vino. Delavci Slavbarjeve TOZD Gradbeni.^tvo Drava v teh dneh pripravljajo prostor ob prede- lovalnem centru, kjer bo nova hala. Novogradnjo so narekovale potrebe, saj stara polnilna linija rte zagotavlja tako kvalitetne polnitve kot je pričakovati na tem kvalitetnem vinorodnem področju, zmogljivost stare linije pa je tako majhna, da morajo večkrat uvesti tudi troizmensko delo, če želijo zadostiti po- vpraševanju na tržišču. Z dograditvijo nove linije, kompletna oprema je že v Ptuju, bodo zmogljivosti polnjenja povečali na 4000 steklenic na uro, ka:r bo zadostovalo tako za domače tržišče kot tudi za izvoz. Novogradnja bo veljala 50 milijonov dinarjev, od tega bodo gradbena dela vredna polovico. 25 milijonov pa je stala potrebna oprema. Po programu gradnje bodo z montažo polnilne linije oziroma opreme pričeli ob koncu junija, s polnjenjem pa že v juliju in avgustu. 1. kotar Nova hala bo postavljena pri predelovalnem centru (foto I. kotar) Modernizacija proizvodnje v dveh fazah ' \ iiiA Kidričevo so v tem Mcdii|crt)OnciTr obdobju proiz- vodni iispohi m rcali/acija /asta- \ijoncga programa prav goiovo najNcO od\isni od mt)dernizacije proizvodnje primarnega alumini- ja m zagt)lavljanja surovinske baze. Pred kratkim smo ob obisku \ tej dcknni (.)rganiz.aciji k razgoNDru pv>\abili dipl. ing. Nika Pauka. direktorja sektorja za marketing, ki je uvodoma, na našo željo povedal, kako je s ptMekom sedanje investicije v I (iA. z gradnji) nove livarne: »Naš glavni trenutni problem so tekoče investicije v naši novi livarni v okviru 1 ()ZD predelava aluminija, kjer že nekaj časa pripravljamo proizvodnjo livar- niškili izdelkov. Predvsem gre za lilje aluminijaste žice in traku za valjarniške namene, pa tudi za proizvt>diijo roiulic. ki bi naj služile za predelavo v tube. spreje in podobni). To investicijo bi morali zaklju- čiti že koncem leta 1980. žal pa je prišlo do zastojev, ki pa ne izvirajo iz naše delovne organiza- cije. ampak jc to posledica kasni- tcv del izvajalcev investicije. Izredna škoda je. da do danes ta investicija še ni stekla, saj smo opremo z.agott^vili pravočasno. pravzapr;iv pa je le majhen del nedokončanega. Žal so tudi iz ptujske občine delovne organiza- cije. naši izvajalci, ki kasnijo s svi.)jimi deli. Povrhu vsega je sedaj tu še zima. ki preprečuje dela na zunanjih dovodnih ener- getskih kanalih. In tako smo prisiljeni čakali. Računamo, da bodo ta dela končana v roku vsaj dveh mesecev in. da bomo lahko pričeli s poskusno proizvodnjo že aprila jetos: za drugo poletje pa seveda že predvidevamo redno proizvodnjo v naši novi livarni.« Toliko o .sedanji tekoči investi- ciji TCi.A. kako pa je z inoderni- zacijo proizvodnje, ki je vaša glavna laoga v tem srednjeroč- nem obdobju? '»Na nn)dernizaciji proizvod- nje v TOZD Proizvodnja alumi- nija delamo že lep čas. Vsa dela v zv ezi s tem smo temeljito proučili in pospešili. V kratkem bomo lahko zaključili z dokončnimi programi investicij, ki nam bodo lahko to modernizacijo tudi omogočili. Koncem lanskega leta smo v okviru SOZD Unial spre- jeli enotno stališče o moderniza- ciji proizvodnje VGA. ki bi jo razdelili v dve fazi. Predvsem zaradi tega. ker ugotavljamo določene težave v zvezi z investi- cijami v naslednjih letih in ker želimo, da te investicije ne bi preveč obremenjevale naših družbenih planov. Prva faza modernizacije TGA Kidričevi) je planirana do leta I9S6 na bazi treh bistvenih elementov. Najprej gre za mo- dernizacijo same hale H v kateri bi v obdobju do leta 1985 pove- čali proizvodnjo od sedanjih 25.()()() ton na 33.000 ton aluniini- ja. predvsem na račun moderni- zacije. lorej ne gre za nobeno novogradnjo hale ampak le za uvedbo boljše tehnologije, izko- ristka peči in podobno. To bi nam navrglo okoli 8.000 ton dodatne proizvodnje. tem času — do leta 1985"— praktično i-iioramo ukiniti proizvodnjo v hali ki je že popolnoma dotr;ijana in v katerih naši delav- ci prenašajo izredno težke de- lovne pogoje, pa tudi potrošnja ^ainih surovin je prevelika za sedanje obdobje. ta namen bomo namesto obstoječe hale najprej dogradi- li polovico predvidene hale C. ki bi proizvedla okoli 27.000 ton primarnega aluminija. To bi nam v letu 1986 dalo skupaj z obstoje- čo halo B okoli 60.000 ton primarnega aluminija, oziroma 62.000 ton blagovne proizvodnje za naše potrošnike aluminija ali zlitin. Dela na tem projektu potekajo dobro. V mesecu de- cembru smo prek splo.šnega združenja črne in barvne meta- lurgije Slovenije ustanovili ini- ciativni odbor, ki bo prevzel oziroma vodil akcijo združevanja sredstev za to našo novo elektro- lizo. Ta odbor se je že dvakrat sestal, tako. da smo v tem času že pripravili samoupravne sporazu- me o združevanju dela in sred- stev za modernizacijo proizvod- nje v TGA. Vzporedno s tem smo pripravili tudi predlog za deviz- no združevanje sredstev- in vse spremljajoče sporazume k temu. tako. da bodo vsi potrošniki, se pravi bodoči sovlagatelji, te akte ž_e v februarju lahko sprejemali. Želimo namreč, da bi čim prej prišlo do združevanja sredstev, ki bi jih do leta 1986 sukcesivno trošili. Zaradi težavnega investicijske- ga položaja se bomo v okviru SOZD Unial v začetnem obdob- ju maksimalno angažirali, da bi v modernizacijo vložili čim včč svojih, torej ne bančnih sredstev. Združevalci pa nam bi pomagali šele v naslednjem obdobju, se pravi v drugi polovici naše mo- dernizacije elektrolize. Vse te samoupravne sporazume in pro- gram modernizacije bodo še ta mesec obravnavali v splošnem združenju črne in barvaste meta- lurgije Slovenije. Tako bo tudi modernizacija TGA vključena v srednjeročni program naše repu- blike.« Že nekaj časa pa so v vaši delovni organizaciji prisotne tudi težave v zvezi s preskrbo surovin in repromaterialov. Kako boste reševali ta problem? »Surovinski problemi so pri nas stalno prisotni, kljub temu pa se nenehno trudimo in jih tudi rešujemo kar se da hitro. Vsepov- -sod nam seveda ne uspe. vendar proizvodnja le poteka nemoteno naprej. Težje bo predvsem s preskrbo surovin v tekočem in dolgoročnem obdobju. Zato je vse naše delo trenutno usmerjeno v zaključevanje dolgoročnih po- godb z dobavitelji surovin. Pri tem smo na najboljši poti. Predv- sem je tu vprašanje boksita. V naslednjem mesecu bo samou- pravno sprejet dolgoročni spora- zum z rudnikom boksita v Rovi- nju. Žal nam ne bo uspelo tako kmalu dobiti več surovin iz rudnika boksita Jajce. tako. da bomo tudi v tem srednjeročnem obdobju delno vezani na uvoz boksitne rude. To bo predvsem uvoz iz nerazvitih držav, kar predstavlja sorazmerno manjše težave, kot uvoz iz zahoda.« Kaj pa zagotavljanje energet- skih virov, kako boste z njimi obskrbljeni v bodoče? '>Tudi tu so problemi prisotni, predvsem s premogom, elektriko in podobno, vendar jih z dogo- varjanjem v okviru republike uspešno rešujemo. Pri premogih smo se navezali tudi na partnerja v .sosednji republiki, konkretno na rudnik Kakanj in upamo, da premogi v bodoče ne bodo predstavljali večjih problemov. Kar se tiče uvoznih surovin, teh je precej in žal je s tem povezana tudi naša devizna bilanca. S sovlagatelji za modernizacijo na- še elektrolize smo se dogovorili, da preusmerimo prodajo za izvoz kompletno na naše domače trži- šče. S tem. da nam bodo naši sovlagatelji tako zagotavljali de- vize za redno oskrbo naše tovar- ne iz uvoza. Te naše uvozne potrebe so do sedaj popolnoma pokrivali in enako pričakujemo v tem srednjeročnem obdobju. Pri našem uvozu gre predvsem za določene količine petrolkoksa. rezervnih delov, tekoče investicij- ske opreme, kriolita. fluorita, torej le za takšne izdelke, ki niso prisotni na našem domačem tržišču. Tudi tu je ena pozitivna stvar, saj usmerjamo naš uvoz predvsem iz nerazvitih držav in držav s klirinškega področja, tako, da precej zmanjšujemo konvertibilni uvoz.« M. Ozmec Niko Pauko, direktor sektorja za marketing v TGA Kidričevo V elektrolizi hale A so delovni pogoji najtežji, saj je proizvodnja že zastarela. Proga Pragersko—Ptuj—Cako- vec je enotirna, zgrajena je bila le- ta 1861, ves ta čas pa je bila dokaj slabo vzdrževana, saj nikoli ni bilo za to potrebnih sredstev. V lan- skem letu se je tudi tu premaknilo in je prišlo do modernizacije proge, bolje rečeno do obnove, saj so zamenjali večina pragov in železniških tirov. Obnova je v zaključni fazi, trenutno delajo na odseku Kidriče- vo—Pragersko. To je tudi vzrok za precejšnje zamude vlakov in prevažanje potnikov z avtobusi. Na železnici upajo, da so potniki vse to razumeli in da s tem niso povzročali nezadovoljstva. Nav- sezadnje gre za pomembno tranzi- tno progo, po kateri vozijo med- narodni vlaki in je bil že skrajni čas, da ji posvetimo več pozorno- sti. Z omenjeno obnovo bodo us- tvarjene možnosti za hitrejši pro- mft, saj bodo vlaki lahko vozili s hitrostjo do 120 kilometrov na Modernizacija proge na omenje- nem odseku pa s to obnovo ne bo končana, nadaljnja modernizacija je v planu že v srednjeročnem ob- dobju do leta 1985. Franc Munda, prometnik na ptujski železniški postaji in delegat v delavskem sve- tu pri ZTO Maribor je povedal, da je v planu rekonstrukcija železniških postaj Središče ob Dra- vi, Ormož, Moškanjci, Ptuj in Kidričevo. Te postaje bodo opremili s sodobnimi elektrore- lejnimi varnostnimi napravami, ki bodo zagotavljale večjo varnost, zmanjšali bodo tudi fizično delo kretnikov. V planu srednjeročnega obdobja je še elektrifikacija proge Prager- sko—Kidričevo. Postaja Kidričevo sprejema ogromno tovora za mvarno glinice in aluminija. Rudo in premog oziroma drugi tovor pripeljejo do Pragerskega z vlaki na elektro vleko, tu pa je potrebno vlak razklapljati in nadaljevati vle- ko z lokomotivami na dizelski po- gon, ves ta proces pa zahteva veli- ko časa in precej dodatnih stro- škov. V teku so tudi priprave na grad- njo proge Murska Sobota—Srebr- ni breg, to omenjamo zaradi tega, ker gre tu za povezavo z Madžar- sko, s tem pa bi naše gospodarstvo precej pridobilo. Nadvse pomembna naloga, zapisana v planih naslednjih petih let in ki se neposredno tiče pre- bivalcev ob progi, je modernizacija železniških prehodov oziroma križišč železnice in ceste. Pred kratkim je komisija pregledala vsa križišča na progi o kateri govori- mo. Komisija je predlagala glede na velike hitrosd. ki iih bodo dosegali vlaki na tej progi ukinitev desetih poliskih prehodov, trinajst prciioUov pa bodo opremili r zapornicami, polzapornicami ali svetlobnimi signalnimi napravami. Vse to bo seveda bistveno prispe- valo k boljši varnosti na teh prehodih, ki mnogokje že veljajo za črne točke. j g Franc Munda 13 križišč bodo opremili z varnostnimi napravami. VKUUClTEV KK PTUJ V SOZD EMONA Delavci Kmetijskega kombinata Ptuj so-se včeraj na referendumu odločali o vključitvi svoje delovne organizacije v SOZD Emona iz Ljubljane. Kljub temu, da je ta sestavek napisan pred glasovanjem, ne gre dvomiti v uspešnost glasova- nja. Priprave, med katerimi so o razlogih za tesnejše sodelovanje in nadaljni poti delavci govorili na sestankih svojih sindikalnih skupin, so pokazale, da je v kolektivu prisotna želja po sodelovanju, saj v njem vidijo svoj in zlasti širši družbeni interes. Pridelovanje hrane je prednostna naloga, povečanje pa zahteva veli- ka vlaganja. Potrebnih sredstev pa, tako smo slišali na različnih pogovorih, to območje samo ne bo moglo zagotoviti in je zato potreb- no pritegniti sredstva širše družbe- ne skupnosti. SOZD Emona sodi med največje tovrstne delovne organizacije v Jugoslaviji. Osnovna usmeritev je kmetijska proizvodnja za predela- vo, zraven tega pa ima tudi močno trgovsko in turistično-gostinsko de- javnost. V SOZD združuje delo prek 10 tisoč delavcev, organizira- na je v 36 temeljnih in delovnih or- ganizacij, letno pa ustvarijo prek 20 milijard dinarjev celotnega prihodka. V Emoni je vrsta delov- nih organizacij, ki so zelo zanimive za Kmetijski kombinat Ptuj. Nekaj teh nam je v pogovoru predstavil glavni direktor KK Ptuj Branko Gorju p: ,,V Emoni je zelo močna prašičja farma v Ihanu z letno proizvodnjo 85 tisoč prašičev, Ptuj ima 40 tisoč, njihova tovarna močnih krmil je po proizvodnji druga v Sloveniji — za nas pa je močno zanimiva proizvodnja premiksov. V sestavi je udi predelovalna industrija in pravgotovo bo tu prišlo do delitve dela, na primer med njihovim Agroplodom in našo Petovio. V hotelih Emone je okrog 4100 ležišč. SOZD Emona letno ustvari 850 mi- lijonov deviznega priliva in sodi med močne tako imenovane deviz- ne aktivce v Sloveniji. Omenim lah- ko tudi močno razvito grosistično in tudi drobno trgovsko dejavnost. Za nas pa je zelo zanimiva tudi zunanjetrgovinska dejavnost, ki je v Emoni dokaj razvita, saj ima svo- ja podjetja v tujini in vrsto pred- stavništev v Evropi, Aziji in Afriki. In tako vidimo tudi tukaj možnosti večjega izvoza in močno izboljšanje naše zunanjetrgovinske bilance. Omeniti velja tudi dokaj močno interno banko, kar bi lahko pomenilo izboljšanje našega obratnega kreditiranja, in močan inženiring od katerega lahko pričakujemo korist pri izgradnji naših proizvodnih objektov, zlasti govedorejskih in prašičerejskih farm, ki jih bomo pričeli graditi že letos. V ta del dejavnosti pa se bodo lahko vključile tudi naše uslužnostne TOZD, na primer TOZD Mizarstvo. Lahko rečemo, da je SOZD Emona dokaj celovita za združitev naših TOZD." V nadaljevanju pogovora je Branko Gorjup predstavil razloge za vključitev Kmetijskega kom- binata Ptuj v SOZD Emona. Iz kratke predstavitve dejavnosti je večina razlogov že podana. Kot zaključek je tovariš Gorjup dodal: ,, Vrsta je razlogov, ki govorijo v korist tega kmetijskega območja in našega kombinata, da bi to našo proizvodnjo razvili na še višjo ra- ven. Glavni razlog pa je usmeritev kmetijskega kombinata v pridelavo večjih količin hrane. Danes je hra- na strateška surovina in zato smo odgovorni za večjo pridelavo. S tem povezovanjem pa vidimo mo- čan razlog in tudi odločujoči cilj, da bomo s pomočjo SOZD Emona lahko pridelali več hrane. Ta je namreč imela predvidena znatna sredstva za sovlaganje v raznih območjih. Ob tem povezovanju pa bo dobršen del teh sredstev nameni- la za razvoj kmetijstva v ptujski občini. To pa je pozitivno tako za našo občino, naš kombinat in podravsko regijo." Ob vključitvi, seveda namerava- ni, KK Ptuj v SOZD Emona se je pojavilo več vprašanj o nadaljnjem razvoju in povezovanju v agroživil- stvu Podravja ter zagotavljanju oskrbe potrošnih centrov, zlasti Maribora. Vendar so pogovori in dogovori o nadaljnjem sodelovanju kmetijskih delovnih organizacij s predelavo in trgovino pokazali, da različna povezovanja ne bodo vplivala na zmanjšanje oskrbe na tem območju temveč ravno obrat- no. Osnovno nalogo — večjo pridelavo hrane tako za domače potrebe kot za izvoz — moramo doseči ne glede, na to v katero or- ganizacijo je kdo povezan. Tega.pa brez usklajenega dela in sodelova- nja pravgotovo ne bo mogoče do- seči. 1. kotar Branko Gorjup — fyto 1. Ciani Farmo prašičev bodo povečali in tem zagotovili veliko več mesa — foto I. Ciani tednik 29. januar 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 SAMOUPRAVA ORGANiaRAmST POTRC^RCOV Konferenca potrošnikov v februarju 2e leta 1976 sta republiška konferenca SZDL Slovenija in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije pozvala člane in organizacije k akciji oblikovanja svetov potrošnikov v krajevnih skupnostih. Povsod je bilo potrebno začeti znova, tudi v ptujski občini. Odprte so bile no- ve možnosti in naloge: oblikovali smo svete po- trošnikov, trgovske delovne organizacije pa so z njimi sklenile samoupravne sporazume, ki ure- jajo nvedsebojno sodelovanje. Samoupravno organiziranje potrošnikov ima namen, da delovni ljudje obvladujejo proizvod- njo in' potrošnjo, se srečujejo in usklajujejo interese proizvajalcev, posrednikov in potrošni- kov Organizirani potrošniki bi lahko vplivali na proizvodnjo in blagovni protnet, organizaci-^ je združenega dela pa morajo sodelovati s po- trošniki ... . • , Da bi aktivnost potrošniških svetov dejansko zaživela, je bil v okviru republiške konference SZDL in republiškega sveta Zveze sindikatov 'Slovenije oblikovan iniciativni odbor. Tudi v ptujski občini smo kmalu ustanovili svete po- trošnikov v krajevnih skupnostih in izvolili tudi predsednike teh svetov. Že septembra 1979 je bila v okviru občinske konference SZDL Ptuj razprava o organiziranju konference j3otrošni- kov v občini Ptuj, izdelan je bil tudi predlog tez samoupravnega sporazuma o medsebojnem so- delovanju trgovine na drobno in organiziranimi potrošniki v krajevnih skupnostih. O tezah so razpravljali sveti potimiukov v kraje\iiih skupnostih in~dali pripombe. Na «e»anku sep- tembra 1979 je bilo tudi reičeno. da bo * kra- tkem sklicana konferenca potmo^kov. Pra% za- to so imenovali tudi iniciativro (xlbar. da pri- pravi vse potrebno do kon^tuiianjja kfmferen- ce: /a predsednika Tone Janeiiic iz krajevne skupnosti Jože Potrč, za aane pa Vera Vilfan iz KS Dušan Kveder, Lojzka Mere iz Podlehnika, Ivan Krajnc kot piedsta%nik Mipa in Peter Gaspari — predaavnik tr^o^skefa podjetja Emona— Merkur. Konfercnco svetov potro^kov bi ^£gov s teh sestankov smo že realizirali, kot npr. to, da sta dve trgovini na območju me- sta Piuja ob sobotah dežurni do 19. ure. V januarju letos smo znova začdi nekoliko delati na tem področju. Prav sedaj usklajujejo in pripravljajo akte s področja samoupravne organiziranosti potrošnikov in sodelovanja z izvajalci. Na občinski konferenci SZDL Ptuj so nam povedali, da bo konferenca potrošnikov sklicana oz. konstituirana prve dni februarja. Tako bo lahko delo steklo po začrtanih smerni- cah oz. predlogih oblikovanih na sestanku sep- tembra 1979. Ce upoštevamo, da je bilo to pet- najst mesečno obdobje čas intenzivnih priprav na uspešno dejavnost teh svetov, konferenc, potem smo lahko prepričani, da bo delo odlično zaživelo tudi v praksi, da ne bo težav pri spora- zumevanju potrošnikov in ostalih udeležencev, da bo urejen položaj, vloga, pravica in dolžno- sti potrošnikov in organizacij združenega dela. Po vsem tem ni razlogov, da potrošniki ne bi imeli vpliva na celoten potek procesa družbene reprodukcije, da ne bi oblike, vsebina in metode dela organiziranih potrošnikov dosegle svojega namena. N. Kotar Dosedanji uspehi - poroštvo za uspeh referenduma Po preteku določenega obdob- ja navadno napravimo obračun svojega dela. prav to so pred kratkim opravili v krajevni skup- nosti Leskovec. Referendumsko obdobje seje izteklo oktobra lani in ves ta čas st> posvetili temelji- tim pripravam na novi referen- dum. kjer se,bodo v nedeljo, 1. februarja, krajani odlcKali o podalj-šanju krajevnega samopri- spevka za naslednjih pet let. preteklem obdobju so bili v prizadevanjih ža razvoj svoje krajevne skupnosti zelo uspešni. Med drugim so asfaltirali cesto Videm—Leskovec. ki je piv mcmbna prometna povezava, v modernizacijo vložili nad MIK) listK dinarjev. 650 lisoč dinarjev so primaknili pri asfalti- ra n^u ceste proti Podichniku. /gradili so mosti>vc. gramozirali vaške ceste, skratka, zbrana sred- stva so ra/delili enakomerno, v korist vsem krajanom. S sredstvi i/ samoprispevka so pomagali gradili tudi gasilski dom oziroma dom krajanov, sofinancirali so gradnjo ccntralnc kuijavc v os- novni šoli. Seveda bi lahko našteli še celo vrsto manjših, pa /ato nič manj pomembnih uspe- hov. \ preteklem obdobju so načrtovali šc nekatere akcije, pa |ini i/ upravičenih razlogov niso uspele, l.na lakih jc sanacija studenca, saj je voda iz njega luciniistiniii micpnimcma. zjiloje pre- aichjilj / dickm ludii zobna am- "biuSjiinilj v Leskovcu.. V krajevni ■4.upnt»ssi sni si precqi prizadevali r»>Blev liL-gji problema, zatak- muli i jTUi se je prii izvajalcu del. iHjTuiji««. da lvid»* s sanacijo v kranLem Lomcali. I\>ifleg mjikie. ki m* »»stale .šc iz. W75—$<[>. imajo v pianu d*« Betji naslednje naloge:^ jtsijilliioiinijie jM"eii»sialega dela ce- ■vle dtit VeSiilLe Vernice, dokonča- nje jisfallBOiraja eesle Leskovec— P^idieljffDak- v planin je tudi gradi- tev nekalemilj eesi in vzdrževanje »»ZBroisiia grjtmozjranje vaš,kih cevi. V >*>»Jek»v anju z lokalno »lupiKMiK« Aa ceste in z dtHlatni- mi prispc\ki krajanov si btnio prizadevali asfaltirati še ccslc. ki viMJijo proli Belavšku. Okiču. \ clili \ arnici in Lo/ini. Poleg tega K>do /gradili nekaj transfor- matorskih posuij. saj je oskrba /. cleklnčno energijo preccj slaba, predvsem na Velikem Okiču. Skorišnjaku. Veliki Varnici in v I o/inah. Pri lem /c imajo zago- tovljeno sodelovanje TOZD i leklro Ptuj. Naj k temu diniamo še pianirai^o gradnjo avtobusnih postajališč, kar fH>do izvajali skupno / asfaltiranjem cest. I/, vsega lega ni te/ko ugi>toviti. da jcv planu naslednjega petletnega obdobja predvsem ra/.voj obrob- nih delen krajevne skupnosti in da bodo pridobitve pomembne prav /a \ sc krajane. ZaU> se prav gotovo nikomur ne bo le/ko odk^čiti in btnlo krajani / vclikt*. večino -»ZA* podprli prizadevanja za hitrejši in skladnejši ra/voj svoje krajev- ne skupnosti. Ce K» referendum uspel. bi>do delavci prispevali 2 odstotka nelo osebnih dohodkov, kmelje 6 odstotkov katastrskega dohodka, prav lako 2 inislotka KhIo prispevali upokojenci, kra- jam na začasnem delu v tujini pa bodo prisix'vali letno LOOO dinarjev. ' ()b koncu naj zapišemo še lolc: V imenu \sch. ki S4»delujejo v pripravah na referendum in v imenu vodstva krajevne skupno- Nli 1 cskovec nasvidenje v nede- ljo. I. februarja žc v jutranjih urah na vašem ajastnalnem me- siu' ^ .IB Pogled na središče krajevne skupnosti. Foto: OM PmKeihiik s^eta KS Ijeskovec .lanez knetec. Foto: JB Priprave na programsko volilno konferenco Na-posvetu sekretarjev OO ZKS Ptuj, ki je bil 23. januarja, so sekretarji namenili največ pozornosti pripravam na programsko volilno konferenco. Ta bo predvicloma 18. marca, do takrat pa čaka komuniste precej dela. Vsebina konference, ki mora izhajati iz stališč in sklepov zadnjih sej CK ZKS in CK ZKJ, zahteva temelji- to oceno dosedanjega delovanja občinske or- ganizacije zveze komunistov, posebej še na področju uresničevanja stabilizacijskih priza- devanj in utrjevanja samoupravnega položaja delavca v združenem delu. Ob tem je potrebno kritično oceniti delo sekretariatov osnovnih organizacij, sekretarjev in delo organov, članov in funkcionarjev občinske konference ZKS. Sekretarji osnovnih organizacij so na petkovem posvetu prejeli natančna navodila in rokovnik za priprave na konferenco, posebej za osnovne organizacije v združenem delu ia v krajevnih skupnostih.. Pričakovati je, da bodo komunisti s posebno zavzetostjo razpravljali o nalogah na področju kmetijstva, kot prioritetni panogi v tem srednjeročnem obdobju. Tu bi naj izpostavili položaj zasebnih kmetovalcev in njihovo Samoupravno, ekonomsko, proizvodno in dohodkov no povezovanje z družbenim sektor- jem, kjer so bili v zadnjem fibdobja doseženi bistveni premiki, precej pa bo tneba šc oiediitL Sev eda pa zaradi strateškeja pomena pridela- ve hrane ne bo zaostajala aktivnost komimistov' na drugih področjih — industriji, dnižbenih dejavno^stih in na ostalih. Posebq še zavoljo prizadevanj celotne družbe, da !n s potečano produktivnostjo, boljšo izrabo ddovnefa časa, domačega znanja in tdhnoiogijc. doseefi kar se da ugodne gospodarske rezidtate. Tako bo programsko volilaa konferenca ocena delovanja komunistov v p^ongresnem obdobju, pomenila pa bo tudi konkretno pripravo na 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ. Na konferenci bodo soddovali ddefati osnov nih.organizacij ZK v obani m opozorili na vsa tista področja delovanja, kjer zac^vljene naloge niso bile uresničene. Sdkietariali oiina|«'- Qih organizacij morajo do 1. februarja^ pripraviti delovno gradivo za sestanke osnovnih organi- zacij, ki morajo biti opravljeni najka'»K:je do 25. februarja. Na sestankih bodo sodelovale tudi delovne skupine občinske konfeienoe ZK, ki morajo stalno spremljati flelo osnovnih or- eanizacij. Do 5. marca bodo člani komiteja OK ZKS sklicali posvete sekretarjev po posameznih dejavnostih. Na teh posvetih bi naj oblikovali osnovna poročila o problematiki v posameznih dejavnostih, o akcijski in idejnopolitični usposobljenosti organizacij ter pripravili temdj- nc usmeritve aktivnosti do naslednje volilno programske konference. Komite OK ZKS bo do 10. marca pripravil celovito poročilo o delu občinske organizacije in ga |])osredoval v obravnavo vsam osnovnim or- ganrzacijam. Komite občinske konference je 19. januarja razprav Ijal in uspešno ocenil tudi delo predsednika občinske konference Jožeta Botoli- na. Sklenili so, da za naslednje mandatno obdobje potiovno evidentirajo za opravljanje te funkcije sedanjega predsednika, o tem pa mora- jo razpravljati vse osnovne organizacije in poda- ti svoje mnenje do 1. marca. Hkrati bodo komu- nisti jocendi tudi delo ostalih funkcionarjev in org^v. Ce bodo ocenili, da posamezniki ne dehijejo dovolj aktiv no in -zavzeto, bo potrebno pripraviti predlog ustreznih kadrovskih spre- memb. N. D. V SKORBI STOJI NOV DOM OBČANOV v vasi Skorba sorkrajani že nekaj let izražali željo po skupnih prostorih, saj je v okviru KS Hajdina to še edina vaška skupnost brez svojega doma, ki je najpogosteje porok za aktivno družbeno življenje na vasi. Resneje so to dojeli na zboru občanov januarja 1979, kjer so sprejeli sklep o pripravah na pričet^k gradnje novega doma občanov. Akcijo je prevzel odbor vaške skupnosti in vaški odbor SZDL Skorba. Zemljišče, na katerem dandanes že stoji dom v tretji fazi gradaje so odstopili vaščani brezplač- no. Le za nekaj zemlje so plačali manjšo odškodnino. Kmalu so uredih obveznosti za lokacijsko in gradbeno dovoljenje, z delom pa so pričeli šele februarja 1980. ko so se odpravili pb gradbeni les v Eozdove krajanov. Tako so brezplačno darovali 152 borovih dreves vaščani Skorbe, Haidoš, Slovenje vasi, Gerečje vasi. Spodnje in Zgornje Hajdine, Njiverc, Dražcnc in Kungote. Prv a zemeljska dda za novi dom so pričeli v aprilu lani, tako, da so ob prazniku dela že položili temeljni kamen. Mesce za mesecem so sc vrstile aktivnosti, vaščani so vložili 6.259 ddov- nih ur, opravili so 124 biezpitačnfli previozov s t rak t or ji. Zanimiv o je. da do sedaj sc niso plačali nobenega gradbenega dela, razen tcarjem, ki jih v vasi nimajo. Precej dela so kneli z armiranimi betonskimi stebri, ker je dom grajen protipotres- no. Veliko teža*- pa so imeli vts čas zaradi nestabilnega vremena, saj je to mnogokrat prekinilo njihovo delo. Kljub temu so 10. nov embra lani spravili dom pod streho. Zanimiv je tudi podatek, da so v času gradnje izdali dv e pismeni informaciji, v katerih so ob«r- no poročali o v>,eb ddih, o darovatih lesa, o biv/piačnih prevozih, skratka o vseh dogodkih, ki so bili povezani z gradnjo novega doma. Iz teh informacij povzemamo tudi nekaj podatkov o domu. Načrt zanj je izddal Projektivni biro Murska Sobota. Dom je dolg 22 m, širok pa nekaj manj kot 12 m, V njem je dvorana z odrcHii, velika in manjša klubska soba, kuhinja, sanitarije, v klet- nih prostorih pa garderoba, drvarnica in dve -lačilnici za TVD Partizan oziroma nogometni klub Skorba. Predračunska vrednost novega doma je ovrednotena na 2.4 milijona din. Tako so vaščani lani iz sredstev samoprispevka poleg že darovanega in prostovoljnep dela zbrali še okoh 4^.000 din. Letos januarja pa so v okviru KS Hajdina izglasovali nov samoprispevek, za naslednjo obdobje. Tako bodo zbrali dovolj ^edstev za dokončno zgraditev doma. _ OM Za boljšo informiranost Da bi zagotovili šc boljšo informiranost članov občinske organizacije zveze komunistov v Ptuju so člani komiteja sklenili^da bo vsaj štirikrat kMno i/hajal informativni bilten organizacije. V njem bi opozonli komuniste na sprejete obveznosti in na uresničevanje zastavljenih rjalog, obenem pa obveščali vse člane o delu komiteja, konference in komisij pri obeh organih. Seveda bi naj v biltenu našle svoje mesto tudi osnovne or- ganizx»cije ZKS, ki bi opisovale svojo aktivnost. Pobuda je vsekakor pohvale vredna, saj je v Sloveniji že nekaj ob- činskih organizacij, ki izdajajo takšne informacije in pokazalo seje, da resnično prispevajo k boljši informiranosti članstva. ■ N. D. RAZPRAVA O USTAVNIH DOPOLNILIH v večini krajevnih skupnosti na območju občine so že pričeli z javnimi razpravami o dopolnilih v slovenski in jugoslovanski ustavi. Povezano s tem obravnavajo tudi spremembe v občinskem statutu. Osnovni nosilci razprav so krajevne konference SZDL in sindikati. V razpravi so predvsem vprašanja o uresničevanju kolektivnega vodenja, trajanju mandata vodstvenih in vodilnih funkcij tako v občini kol v repu- bliki in federaciji. Viktor Horvat SREČANJE S KATOLIŠKIMI DUHOVNIKI SKUPNA VOUA ZA SODELOVANJE Na že tradicionalnem,vsakoletnem srečanju so se v sredo, 21. januarja zbrali v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju katoliški duhovniki in drugi predstavniki verskih skupnosti z območja ptujske ob- čine. Srečanje sta pripravila dr. Cvetko Doplihar, predsednik skupščine občine Ptuj in Marica Fajt, predsednica občinske konference SZDL Ptuj v sodelovanju s komisijo za verska vprašanja pri občinski skupščini in s koordinacijskim odborom za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsedstvu OK SZDL. Poleg vodilnih družbenopolitičnih delavcev ptujske občine, sta se sreča- nja udeležila tudi novi mariborski škof dr. Franc Kramberger in predsed- nik pododbora slovenskih duhovnikov dr. Franc Plemenitaš iz Maribora. Na srečanju sta govorila predsednik občinske skupščine dr. Dvetko Doplihar in ptujski dekan Vinko Škafar. Oba sta poudarila, da so odnosi med občino in verskimi skupnostmi dobri in izrazila prepričanje, da se bodo tudi še naprej tako razvijali, da bomo vsa vprašanja reševali s strpnimi in konstruktivnimi medsebojnimi odnosi, saj smo skupaj odgovorni za razvoj in za dobre odnose. ^ IZOBRAŽEVANJE ČLANOV KOMITEJEV ZA SLO v skladu s skupnim programom izobraževanja in usposabljanja, ki sta ga pripravila komite za SLO in družbeno samozaščito ter svet za LO, varnost in družbeno samozaščito občine Ptuj, je oddelek za ljudsko obrambo pričel prejšnji teden s prvim seminarjem. Udeležili so se ga člani komitejev za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih. Na seminarju, kj traja 18 šolskih ur, se člani seznanjajo z delom komiteja, njegovo vlogo in nalogami, z določili predloga novega zakona o SLO in DS, obdelujejo pa tudi načrte s področja ljudske obrambe, naloge krajevne samouprave in povezanost le-te s komiteji za SLO in DS. Seminarji so v domu JLA v Ptuju, potekali pa bodo vse do 21. marca, ko bi naj zaključili z izobraževanjem članov komitejev v krajev- nih skupnostih. N. D. O mladinskih prireditvah v torek, 20 januarja smo se na šesti redni seji zbrali člani predsedstva OK ZSMS Ptuj. Člani predsedstva smo na tej seji zelo izčrpno spregovorili predvsem o prireditvah v osnovnih organizacijah mladine. Natančneje, govorili smo o veselicah, mladinskih plesih in disko plesih. Jasno (in vse prevečkrat dokazano) je že, da ti mladinski plesi že dolgo (so sploh kdaj bili?) niso več izključno mladinski. Kaj se torej docaia? Na mladinskih prireditvah (ni važno kako jih imenujemo) se pojavljajo številni neredi, prihaja cek) do pretepov, ki jih redarji ne morejo preprečiti. Redarjev, ti so navadno tudi sami člani mladinske organizacije, pretepov željni mladinci sploh ne upt^evajo. Skupaj s tovarišico Kozetovo, predstavnico odddka za notranje # zadeve smo zavzeli skupna stališča glede organiziranja mladinskih f^esov in vesclic. Opredelili pa smo tudi pojem veselice ter mladinskega plesa, oz. disca. Veselica je javna prireditev, z vstopnino, ki je namenjena širšemu krpgu ljudi. Stremeti pa moramo k temu, da se tudi na taki prireditvi organi/ira primerna kulturna prireditev. Pri organiziranju veselice naj se mladinska organizacija poveže še z drugimi društvi v krajevni skupnosti, oz. v vasi. Člani predsedstva smo precej časa usklajevali svoja mnenja o razliki med mladinskim plesom in discom. Problemi se pojavljajo zlasti ob organiziranju discov, kjer je mladini na voljo tudi alkohol. Na OK ZSMS Ptuj prihajajo tudi informacije o v togi posameznika, ki na takih plesih skrbi za glasbo. Del denarja, ki ga prejme mladinska organizacija od prodanih vstopnic si prisvoji ravno ta posameznik. Mladinci nikakor ne smemo dopustiti, da bi si posamezniki na račun mladinske organizacije prisvajali večje vsote denarja. Mladinski ples (sem spada tudi t. i. disco) je izključno mladinsko prireditev, kjer ni vstopnine. Mladim, razgretim plesakrem pa so na razpolago številne brezalkoholne pijače. Tudi mladinske plese naj bi mladina organizirala * rx)vczavi s kuhurnimi rireditvami, s šaljivimi, športnimi igrami. Tako smo ' ' ve di>govorili člani predsedstva, ki hkrati menimo, da je najprintemejša ^ ura, dokler naj ples traja, triindvajset (23. ura). ? Na seji smo nato sprejeli skkrp o delovanju, nalogah in oblikah organiziranosti OO ZSMS v krajevnih skupnostih v izrednih razmerah. V začetku februarja bodo v vseh področnih konferencah (KMVI, KMKS. KMD, KMK) izvedli javno razpravo o družbenoekonomskem položaju mladine. O slednjem se bomo pogovarjali tudi na naslednji seji predsedstva in ob obisku članov prcdscd.s|va RK ZSMS. Do pričet ka novega brigadirskega poletja je res še daleč, vendar so člani centra za mladinske delovne akcijc že zbrali predloge za vodstvo MDA ..Slovenske gorice—Haloze 1981" in jih posredovali RK ZSMS. Slavica Pičerko 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 29. januar 1981 — tednik Ocenili bodo administrativno delo v prizadevanjih, da bi tudi na območju občine Slovenska Bistrica dobili boljši pregled o zaposlenosti v pisarnah in tudi opise njihovih delo- vnih mest s področja administrativnega dela, so sprejeli sklep, da bodo takšno analizo v okviru občine pripravili do konca letošnjega marca. V ta namen je izvršni svet skupščine občine Slovenska Bistrica imeno- val posebno komisijo, ki bo v sodelovanju z združenim delom in z dru- žbenopolitičnimi organiziicijami bistriške občine ugotavljala vzroke o pre- komernem zaposlovanju občanov v administraciji. V prizadevanjih, da bi dobili kar najbolj popolno podobo stanja, si bo komisija prizadevala, da bo v ta namen ustanovila tudi v združenem delu posebne organe, ki bodo ugotavljali delovna področja in naloge, ki jih opravljajo administrativni delavci, kakšna je njihova izobrazba, ali imajo normative in kako jih uresničujejo. Naloge občinske komisije bodo usmerjene tudi v ugotavljanje pridobivanja dohodka v skupnih službah in o njihovih stroških. S takšno analizo želijo v bistriški občini ugotoviti kakšna je sestava admini.strativnih delavcev in ali so prav vsi tudi polno zaposleni. Ce so nekateri v administraciji preobremenjeni, drugi pa premalo z delovnimi obveznostmi, bo ob zaključku dela občinske komisije moč ugotoviti, predvsem pa bo mogoče na njeni osnovi pokazati na odločne ukrepe na tem področju. Viktor Horvat Prodajalna kruha končana Res je, da že dolgo časa pričakujemo novo prodajalno kruha v Ptuju v Miklošičevi ulici. V Tedniku smo pisali, da bo le ta odprta že v novembru ali vsaj decembra — sicer pa mesec dni sem ali tja, trgovina je končana in daleč na okrog ni niti približno enake: tako sodobna. Pobuda za to prodajalno je bila dana konec leta 1979, z delom pa so začeli maja lani. Obnova in prenova je tako potekala osem oz. devet mese- cev, dela pa so izvajali različni obrtniki, delovne organizacije. Predračun- ska vrednost je znašala 1,362.400 din. Ker cene nenehno rastejo, je tudi končni znesek teh del povsem drugačen: 1,800.000 din in še nekaj več bo končna številka stroškov in del, ki so jih izvajali gradbinci ,,Drave", mizarstvo Stern iz Maribora, keramičarstvo in pečarstvo iz Maribora, obrt- nik pleskar Vladimir Trstenjak, akademski slikar Jerič in drugi obrtniki in partnerji. Trgovina je sodobno urejena, tudi okusno, zato ne bo več razloga za pripombe glede prodaje kruha, saj prodajalke sedaj ne bodo imele opravka s kruhom in denarjem, temveč le s kruhom, pecivom, slaščicami... plačeva- li pa bomo pri blagajni. Tudi slaščice bo moč kupiti in pojesti v tej trgovini. Direktor TOZD Pekarne ,,Vinko Reš", Anton Janežič nam je pove- dal, da ta trgovina pomeni izgubo v TOZD, da s prodajo kruha ni zaslužka in da bodo verjetno morali prodajati v trgovini .še kaj drugega. Tudi preno- va te stare zgradbe je bila zahtevna, draga. Prav zato so za sofinanciranje prodajalne zaprosili tudi krajevne skupnosti mesta Ptuja, a ni bilo odziva, češ, da nimajo denarja.in naj se obrnejo na sklad, kjer so sredstva za prenovo starega mestnega jedra oz. starih zgradb, tam pa so jim odgovori- li, da ni denarja. Tako je torej trgovina financirana iz lastnih sredstev TOZD Pekarna ,, Vinko Reš" in kredita KB Maribor Poslovne enote Ptuj v višini 900.000 din. Mnogi ste si prostore nove prodajalne kruha že ogledali, mnogi si jih še boste. Mogoče si delite mnenje z mano, da je prodajalna precejšnja pri- dobitev za naše mesto, nekateri pa ne razumete zakaj je obnova in prenova trajala kar osem ali devet mesecev, zakaj so stroški tako visoki, zakaj ni bi- la končana prej, zakaj... Tako pač je, da se izvajalcem pogosto nikamor ne mudi in da cene nenehno rastejo. Naj bo tako ali drugače: novo prodajalno kruha vendarle imamo. In če je kdo tega vesel, .so to prodajalke, ki so sedaj prodajale v izredno neprimernih prostorih, kjer so bili pogoji dela slabi, ljudje' — kupci pa velikokrat nezadovoljni, nestrpni in pogosto niso skoparili z jezo, nejevoljo... Recimo, da je vse to z novo prodajalno kruha odpravljeno, da bo sedaj prodaja kruha, peciva, pogač, slaščic... boljša, bolj tekoča in da bo vsega dovolj, tudi dobre volje. N. Kotar Notranjost nove prodajalne ,,Vinko Reš" Foto: Ciani USKLADITEV PREŽIVNIN Zaradi močnega povišanja življenjskih stroškov je izvršni odbor skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj pripravil predlog sklepa o uskladitvi preživnin s povečanimi živlienskimi stroški. Predlog bo dan v razpravo delegacijam in v sklepanje skupščini socialnega skrbstva občine Ptuj, veljal pa bi naj od 1. marca 1981 dalje. V skladu z določili zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih kupščina skupnosti socialnega skrbstva vsako leto sklepa o povišanju preživnin na podlagi ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih stroškov. Zadnjič je skupščina določala o preživninah do konca leta 1979, po podatkih ziivoda SRS za statistiko pa so se v letu 1980 povečali /ivljcnski stroški za 29.8 odstotka. l?mu ustrezno je tudi pripravljen predlog povišanja, vendar je pri tem upoštevan čas, kdaj je bila določena preživnina. V skladu s tem se /a vsak mesec odstotek povečanja zmanjša za 2,5 odstotka. Tako bodo tistim, ki so jim bile preživnine določene ianuarja 1980 določili povečanje za polnih 29,8 odstotka, tistim pa, ki so jim bile preživnine določene v decembru 1980, bo priznano povečanje le a 2,5 odstotka. F Ko Ih» l judski \rf / ribnikom \ celoti urejen in redno vzdrževan, bo v \seli letnih časih pri\lačen /a oddih in rekreacijo, na ribniku pa bo lahk(» tudi drsališče Fi>to: I. Ciani Nekaj (»d leh smrek oh ograji bolnišnice za Ziherlovo ploščadjo ho posekanih Foto: I. Ciani Ali lahko mimo krajevne skupnosti? IZ PRAKSE V UPRAVNI ZADEVI (irc.za odK)čbo \ upravni zadc\i. eno od tisočcv. ki jih letno izdajo občinski upravni organi na zahtevo občanov in piavmli oseb. na pobudo pristoj- nih oiiianin m podt)bno. vse v skladu s s\i>|inii pooblastili in z zakonodajo, saj so pravni akti vedno skrbno citirani, na koncu obrazložitve pa jc navadno napi- san tudi pouk o pravnem sred- stvu in navedeni so prejemniki odločbe. Kljub skrbnemu delu upravnih organov pa se včasih zgodi, da vsi zainteresirani niso seznanjeni z odkičitvijo. Na ene- ga od takih primerov želimo opozorili v tem sestav ku. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptuj |c izdal odločbo, da sme samou- pravna komunalna skupnost ob- čine Ptu| posekati drevesa in to: 6 kdsianicv in 2 lipi ob Osojnikovi ulici. I brezo v \'olkmerjevi ulici. 5 smrek v /ihcrlovi ploščatli ob v^iraji Kilnišnicc 2 s'mreki na uradu lil ^suhc smreke v l jud- skem vrtu-. \ obrazložitvi jc navedeno, da se zaradi sušenja in si.iiosii oincnicnih dreves lomijo veje. ki ogrožajo ljudi in pvromct in da tudi Zavod za spomeniško varstvo soglaša z t>dstranitvijo omenjenih dreves, pod pogojem, da se na njihova mesta nasadi nadomestne sadike, in da so ti razK)gi bili ugotovljeni na kraju s.imem. \lcd prejemniki odločbe pa ni iiohciie od krajevndi skupnosti, na katerih območju bo opravljen posek, čeprav krajevne skupnosti |io določilih ustave in statuta >gospodarijt> s prostorom in sodelujejo pri urbanističnem pro- gram ir.mju m urejanju naselij, skrbijo za varstvo človekovega i>kolja. opravljajo s stvarmi v družbeni lastnini . . .<• itd. Morda bi izvršitev te odločbe tudi šla neopazno mimo krajevnih skup- nosti. čc ne bi bik) prišlo dt) nas|cdn|Ciia primera: Odločba JC bila izdana I 1/12- I9N(). prejemniki so |o dobili 15/I2-19S0. na Republiški komi- te za varstvo okolja in urejanje prostora SRS v Ljubljani pa je bila možna pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe, torej do 30. decembra. Vendar že 25/12-1980 je bila v skladu z izrekom odloč- be podrta »srebrna« smreka pri ribniku v ljudskem vrtu in odpeljana na eno od žag v občini. Razumljivo je. daje to pri ljudeh v KS »Franc Osojnik«. ki so zadevo poznali, zbudilo ogorče- nje. zlasti še določilo v izreku »suhe smreke v Ljudskem vrtu«. Torej, brez določitve števila, če je bil ogled na kraju samem bi to lahko določili (prešteli suhe smreke), obenem pa to zbuja bojazen, če ne bodo vmes padale tudi smreke, ki še niso čisto ■>suhc«. ~ Skrb za Ljudski vrt je toliko razumljivejša. če vemo. da so v obdobju 1978—80 kar tri krajev- ne skupnosti s samoprispevkom zbirale denar za ureditev ribnika v Ljudskem vrtu. Okolje .še tudi ni urejeno, kar je predmet kritike na zborih občanov. K S »Franc Osojnik« je v zvezi z dovoljenjem poseka poslala vlogo pristojni gozdarski inšpekciji. Ostale kra- jevne skupnosti uradno niso podvzemale ukrepov. Iz tega primera lahko povze- mamo. da tako upravni organi kot samoupravne interesne skup- nosti še ne upoštevajo dovolj vloge krajevnih skupnosti, niti se te svojih pravic in dolžnosti tudi dovolj ne zavedajo. Če je že potrebno odstraniti posamezna drevesa, »ki ogrožajo ljudi in promet«, potem bi k temu morali- pristopiti bolj celo- vito in v komisijo, ki je opravila ogled na kraju samem, pritegnili tudi prestavnike listih krajevnih skupnosti, kjer bo poseg v okolje .>odstranitev parkovnega drevja« izvršen. Dodajmo še k temu komentar k posnetkom, ki jih je na kraju samem napravil naš foloreporter. F F l udi ta breza oh Volkmerjevi pri domu upokojencev »ogroža« promet Foto: M. Ozmec \ odločbi ni dovoljenja za posek teh topolov ob Osojnikovi ulici pri lOZI) (iradheništvo »Drava«, čeprav oh vsaki nevihti in zapadlem mokrem snefju obstaja nevarnost, da se kateri od vrhov zruši na cesto, kar se je \ zadnjih letih že tudi dvakrat pripetilo Foto: I. Ciani Za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov v sanu)upravnem sp.)razunni o temeljih plana samoupravne ko- nuinalnc skupnt>sti občine Ptuj podpisniki zagotavljajo sredstva v višini Sf).5(H).(M)() din — s tem. da bodo v srednjeročnem o'r)dobju do leta 1985 združevali sredstva kot osni>vc za obračun prispevka. Udeležencev siimoiiprav nciia sporazuma je skupno 198. do 15. januarja letos pa je ^ sporazum poJpisalo le 145 uijeležencev. ki povezujejo 14.228 delavcev. | fo pitmcni. da 53 udeležencev, ki zaposlujejo skupno 2.210delavcev pa j sporazuma ni podpisalo. Občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ugotav l|a. da glede na število pt)djiisnik'(iv v tem sred nje r(.)čnem obdobju ne bo žagitlovljena potrebna višina sredstev, zaradi tega so pripr;ivili osnulek odloka o določitvi sloDnic prispevka za vzdrževanje in obna- vlianie posameznih komunalnih objektov m naprav skupne rabe za olxtob|e —1985. Osnutek odloka bo dan v razpravo zborom skupščine občine Ptuj na seji. ki bo v začetku marca. Odlok bo veljal, seveda, ko ua bo po ustreznem postopku občinska skupščina sprejela, za tiste temeljne in druge organizacije združenega dela m delov ne skupni^sii. ki samouprav nega sporazuma riiso sklenile in tudi za tiste občane, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo iiosoodarsko ali nciiospodarsko dejavnost m sejim ugotavlja dohttdcK. Tuuiti bodo — po določilu odloka prispevali po stopnji 0.64. enako kol : ptidpisiiiki samoupravnega sporazuma. O pravicah in dolžnostih na področju družbene kontrole cen Izvršni svet skupščine občine Ptuj predlaga zborom občinske skupščine osnutek odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega diužbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Ptuj. Osnulek odloka izhaja iz določil zveznega zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen ter republiškega zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene. Družbeni dogovor o skupnosti za cene občine Ptuj je že podpisan in objavljen v današnji številki Uradnega vestnika. Udeleženci družbenega dogovoia bodo v svetu skupnosti potrošnikov po svojih delegatih piedlagali ustrezne ukrepe v zvezi z izvajanjem dogovorjene politike cen in ukrepe na drugih področjih, ki posredno vplivajo na cene. Zato je tudi potr.L-ben odlok, k]~je sistemske narave in ureja v skladu z zveznim in lepubliškim zakonom pravice in dolžnosti občinskih organov na področju družbene kontrole cen. Izvišni svet ludi pr«ilaga, da zbori skupščine občine Ptuj sprejmejo odlok po hitrem postopku, to pomeni, da osnutek preimenujejo v predlog in ga sprejmejo. FF tednik — 29. januar 1981 NAŠE KMETIJSTVO - 5 HLEV S SAMOPREHRANO ŽIVALI SO SE PRIVADILE \ SI Iisu. ki SI takšnega hleva še lusie oizledali nii tudi ne boste \cr|eli.\a|li to je hle\ kj.-r /ivali niso pii\e/ane. iniajo prostor /a spanje, hrano, sprehode. \x\ pro- stor kjer telijo, pri niol/i same j-)riha|an> \ i/mol/išCe m same \cs dan ln>dijo ludi \en kjer je Ic/eOi silos j-iod lolijo in tako je odprav ljeno torej l1/ičnodelo. ali \saj \eema njega. \Int4gi. ki ste se udeležili sciiiniarja /a pridelovalce mleka, ki sta ga organizirala K K Vlle- karna Ptuj in Kmetijska zadruga l'luj ste si ogledali zvečer še ta sodoben hlc\ s samoprehrano ži\ali namenjen tridesetim kra- vam molznicam pri Jt)žetu Lahu \ 1'ongercah, Morda sije kdo ta hle\ tudi sam ogledal in bil presenečen, saj smo vendar vaje- ni. da iz hleva, ko ga odpremo udari toplota. \ tem hlevu pa je zrlzišču in lako pnv abljajo živ ali. (lospodmja JC povedala, da so mnogi kimali z glavami, ko so se oni odločali za tovrstno gradnjo hleva, saj nihče ni verjel, da bodo krave prišle same v izmolzišče. da bodo same hodile jest. da bodo vse same. Na začetku je res bilo precej težav, krave so bile vse prvesnice. ni.so bile vajene takšne tehnologije reje. niso bile vajene molže, mnogo težav je bilo pri vsem tem kar tri ledne, potem pa je bilo vsak dan lažje in ludi več volje so dobiv ali domači. Danesjc vsa stvar dobit) utečena, nobenih težav ni več v proizvod- nem ciklusu. Bikce pri Lahovih kmalu po telilvi prodajo, teličke pa obdrži- jo in tako obnavljajo lastno živalsko čredo. Od začetka so telički v posebnih boksih in od vsega začetka ne sesajo, ampak mleko le pijejo, saj kot pravi gospodinja, teleta le težko odva- dijo sesanja in zato jih na krniti ne navajajo. Nekaj večjih telet je še v skupnem boksu v hlevu, mnogo, bilo jih je preveč, da bi jih lahko prešteli, pa jih je privezanih v starem hlevu. Če bi lako na grobo hoteli "ocenili lak način preusmeritve kmetije lahko rečemo, da na kmetiji, lako urejeni ni polne zaposlitve za dva človeka, čeprav k temu prištejemo še pripravo hrane za živali. Pri Lahovih je seveda sedaj še mnogo dela. saj imajo še marsikaj za postorili, da bodo lahko rekli, da je delo končano, daje vse sodobno — in potem bo polna zaposlitev v hlevu le za enega človeka pri tridesetih kravah molznicah. Ma- ma in gospodinja pa se bo tako lahko mnogo bolj posvečala otrokom, štirje so kot stopničke, zgovorni, nasmejani, le to jim nc gre v račun, da ala nima časa. da bi jih odpeljal na sankanje. Res je — otroci na Dravskem polju le težko najdejo prostor kjer bi se lahko sankali, .saj je to ena sama ravnina, brez bližnjih gričev, ki jih imajo otroci, zlasti pozimi zelo radi. Pri Lahovih niso bili navdu.še- ni nad našim obiskom, kajti kol pravijo, jih pogosto kdo txl informativnih sredstev obišče in vsega lega so se naveličali, da bi vsakemu pravili isto. pa saj so tudi druge kmetije, o katerih ne pišet& .so nam rekli. Naj bo tako ali drugače, mi smo si hlev ogledali, fotografirali živali, ki so aparatom že kar navajene in so našega fotografskega mojstra gledale naravnost v fotoaparat, potem pa šli res še k .sosedom, kje se ukvarjajo s prašičerejo. N. Kolar Doka/, da krave gri-do za hrano l eleta so v posameznih ali skupinskem boksu foto: Ciani NADALJNJI RAZVOJ HALOZ CESTE, VODA, ELEKTRIKA! To so trije osnovni pogoji za nadaljnji industiijski in kmetijski razvoj manj razvitega haloškega območja, so poudarili člani koordinacijskega od- bora krajevnih skupnosti z območja Haloz na seji, kije bila v sredo, 21. ja- nuarja. Na seji so sodelovali tudi predstavniki občinskih družbenopolitič- nih organizacij in izvršnega sveta ter Anton Skok, tajnik komisije za sklad- nejši regionalni razvoj pri Izvršnem svetu SR Slovenije in Leopold Kejžar iz republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje. Koordinacijski odbor haloških krajevnih skupnosti, ki deluje kot us- klajev alno telo za reševanje skupnih problemov na tem manj razvitem ob- močju ter ima po določilih samoupravnega sporazuma nalogo da celovito in dolgoročno nakazuje reševanje problemov nerazvitosti, jc najbrž edini te v rste v Sloveniji. Člani koordinacijskega odbora, ki jih delegirajo sveti kra- jevnih skupnosti Cirkulane, l eskovec, Podlehnik, Žetale, Videm, Dolena, Ptujska gora, Majšperk in Stoperce, se zavzemajo, da bi se v okviru omenjenih krajevnih skupnosti dogovorili za skladen razvoj kmetijstva in industrije. Seveda se tudi tu kdaj pa kdaj pojavijo lokalni intere.si, ki pa jih poskušajo kar se da usklajevati med skupnostmi. Na omenjeni seji so izpostavili predvsem problem izseljevanja mladih iz haloških krajev, problem zapuščenih kmetij, neobdelane zemlje, ostare- lih občanov, ki ostajajo sami na kmetijah. Očitno je, da vidijo reševanje teh problemov z odpiranjem delov ih mest na manj razvitem območju, saj bi tako večji del mladih zadržali na kmetijah kjer bi naj pospeševali razvoj vinogradništva in živinoreje. Vzporedno pa bi naj razvijali kmečki turizem in domačo obrt. Kljub temu je seveda pričakovati, da bodo mladi odhajali v mesto, po- sebej še, če bodo glede na doseženo izobrazbo iskali ustrezno zaposlitev. Med osnovne probleme manjrazvitosti je šteti tudi ustvarjanje visoko produktivnih delovnih mest, kar temelji na naravnih danostih, je poudaril Leopold Kejžar. V načrtovanje nadaljnjega razvoja Haloz je zato potrebno v.šteti kadre in najti stik med načrtovanjem in usmerjanjem mladih v izo- braževanje. Dejstvo je, da je prihodnost Haloz v razvoju kmetijstva. Zato se bodo morale tu mnogo bolj kot doslej potruditi kmetijska zemljiška skupnost, pospeševalna služba in kmetijska zadruga. Posebej še zavoljo ciljev, ki smo si jih v občini zastavili glede povečanega pridelovanja hrane, kije strateš- kega pomena. Glede razvoja industrije na manj razvitem območju so se na seji opre- delili za tri centre — Majšperk, Podlehnik in za Cirkulane. V teh središčih so dani pogoji za odpiranje novih delovnih mest — tu bi naj sodelovale več- je delovne organizacije iz cele Slovenije. Treba je reči, da so si vodilni druž- benopolitični delavci že doslej prizadevali za odpiranje novih delovnih mest na haloškem in slovensko goriškem območju, pa doslej ta prizadevanja ni- so bila uspešna. Predvsem zaradi neurejene infrastrukture na tem območ- ju. Sicer pa je bilo v preteklem srednjeročnem obdobju za razvoj Haloz precej storjeno, tako s širšo družbeno pomočjo kot s pomočjo samih kra- janov. Ti so glede na svoje materialne možnosti ogromno prispevali, pose- bej še s prostovoljnim delom, ki pa ga žal nikoli finančno ne ovrednotimo. Aleksander Skok je dejal, da je pripravljenost ptujske občine za reševanje problemov na manj razvitih območjih precejšnja, vendar je politika zastav- ljena tako, da izhaja iz same občine in ker je Ptuj bolj na dnu razvitosti, uspehi še niso takšni kot bi jih morda pričakovali. Predlagal je tudi, da bi se v jeseni srečali predstavniki haloških krajevnih skupnosti iz občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Šmarje pri Jelšah ter skupno začrtali pospešen gospo- darski in socialni razvoj Haloz. N. D. V hlevu 50 plemenskih svinj in mnogo pujskov ("e nu^gočc ne veste kje sq Pongcrce. naj zapišemo, da sodi- jo v krajevno skupnost Cirkovce na Dravskem polju. Ko sva prejšnji teden bila z našim folo- icportcrjcm na lem območju, sva obiskala ludi Stanka m Vlarjano L.ih v Pongcrcah 15. Sprejeli sc.) naju z nasmehom in naju tudi takoj spoznali, saj poznajo kar Vse po v rsli. kdo hi si mislih Najprej smo si ogledali ple- menske svinje m pujske, kijih ni malo. Nato smo sc zadržali še v kuliinji. kjer nas je sj-irejcl tudi lovski pes. gt>spodar jc namreč lovec. Beseda je stekla in zabele- žili smo: ■>Kmetijo scm prevzel leta 1975. Za gradnjo novega hleva snu) se odločili leta 1979. prej pa Milo se ukvarjali z mešano proiz- vodnjo, Imeli smo nekaj svinj, pa Uidi pitance smt) oddajali. Sedaj smo preusmerjeni samo v svinj- sko proizvodnjo. Imamo 50 ple- menskih svinj program smo na- pravili s kmetijsko zadrugi) Ptuj lil sedaj dobro st)delujcmo. Na- bavljajo mi ludi svinje in izbirajo j)asme. Pospeševalec za prašiče- rejo. Slavko Brglez mi je svetoval linijo 12 in čistokrvno švedski) j">asmo. štiri svinje pa so mešane pasme (piatrin križana s Švedom) m st) zelo mesnate (na KK) kg leže imajo le 10 kg masti).« P.i opišimo ta objekt. Dolg je 32 metrov, razdeljen je na tri prosti)re. v dveh sla porodnišnici s 16 porodnimi boksi. Tretji del hleva je za svinje, ki čakajo na pnpusl in na kotilev. Deset dni pred pi)rod()ni svinja pride v !ii)rodnišnieo. Svinje krmijo predvsem z do- ni.i pritlelano krmo: koruzno silažo. peso. suho koruzo v zrnju. im.ijo še nekaj pesnih rezancev, ki SI) jih dobili za poizskiis iz tovarne shulkorja v Ormožu. \ bodoče bodo silirali same stroke in imeli več pese. Imajo 8.5 ha obdelovalne zem- lje. dva ha jc travnikov, ki jih bodo 1 ha podarili. I ha imajo sejanega ječmena in I ha pšenice, koruze bo 4.5 ha. Za peso do sedaj niso imeli predvidenih površin, a jo bodt> spomladi kljub temu posej.lli. Vsakega zanima finančno sta- nje takšne proizvodnje, (iospi)- dar je povedal: »Mi smo sedaj na začetku. Kako bo finačno to izgledalo še ne vemo. letno bi moralo biti po svinji 150 do 200 tisoč din čistega dohodka. Za to mora na svinjo priti 2 do 3 porode na leto" z 8 do 10 pujski. Sedaj še to ne gre lako. prva legla so zelo mala. druga legla "so večja, pujskov JC 12 ali I3T Naše povprečje JC sedaj 7.5 odgojenih pujskov po svinji.<' Kakšni so načrti vaše kmetije? »Spremenili bomo tehnologijo pitanja. 80 odstotkov bomo imeli domače krme. imeli bomo starej- še svinje in izbirali plcmenice doma.« Uro prej. preden snu) se i)glasi- li pri Lahi)vih. so oddali pujske. Dela jc precej, pravijo. Delata mož in žena in sta šest ur dnevno zaposlena v hlevu, pomaga pa jim še moževa mama. V načrtih imajo še gradnjo hleva za pujske, kar pomeni le 20 »)dstoikov investicije, ki so jo začeli. Za gradnjo tega objekta bi po pre- dračunu nnirali odšteti 340 mili- jonov. KZ Ptuj jih JC kreditirala v višini 70 milijt)nov. prodali so žjvino. delali pa sami in lako je objekt stal le 100 milijonov. Upajo, da bodi) lako gradnjo objekta tudi zaključili. Ko smojih povprašali še o ceni pujskov, je bil odgovor: »Na kmetijski zadrugi je cena pujskov 70 din za kilogram, dosti sicer ni. je pa toliko, da se da živeli.< N. Kotar Skupni posnetek družine I.ah: Stanko. Marjana, Stanka in Marjan. DEL ODŠKODNIN ZA IZVAJANJE HIDROMEUORACIJ Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih predvideva povešanje minimalne odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda na 20 din po kvadratnem me- tru zemljišča. Po osnutku zakona naj bi minimalna odškodnina po kva- dratnem metru zemljišč, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije znašala 15 din. Po analizi te skupnosti pa predlog plana melioracij za 150(X) ha v tem petletnem obdobju nima popolnega finančnega kritja za lastno udeležbo v Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Po osnutku zakona o kmetijskih zemljiščih bo torej odškodnina povišana in bodo kmetijske zemljiške skupnosti del sredstev od odškodnin združevale za nemoteno izvajanje hidromelioracij. Po predlogu združevanja sredstev kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije bomo tako pokrivali 10 odstotkov stroškov za izvajanje agra- rnih operacij. Do sedaj so bile višine odškodnin po občinah dokaj razli- čne, saj so se gibale od 19 do 90 din po kvadratnem metru zemljišč. Da ne bi tako velike razlike nastajale tudi v prihodnje in da bi kmetijske zem- ljiške skupnosti za izvajanje svojih in skupnih nalog pridobile dovolj sredstev smo tudi v ptujski občini sprejeli pobudo kmetijskih zemljiških skupnosti, da v SR Loveniji uvedemo enotna merila za določanje višine odškodnin. Glede na kakovo.st in lego kmetijskih zemljišč predlagajo od- škodnine v znesku /ju kvadratni meter kmetijskega ali gozdnega zemljišča od 20 do 80 din — občinske skupščine pa bodo sprejele odloke o odško- dnini z odstopanjem od predlaganih višin za največ 20 odstotkov. Morda bo to le prispevalo k temu, da zavarujemo še preostale njivske površine v naši republiki, saj bi investitorji resnično lahko posegali po slabših kmetijskih zemljiščih, boljša pa pustili osnovnemu namenu: pri- dobivanju hrane. Saj jo rabimo?! N. Kotar Preusmerjanje zasebnih kmetij Na območju občine Slovenska Bistrica deluje trenutno 241 preusmer- jenih kmečkih gospodarstev. Na področju preusmerjenja zasebnih kmetij deluje Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica, kjer kljub dobrim rezulta- tom z doseženim še niso povsem zadovoljni, saj so odprte še mnoge mo- žnosti. Med kmetovalci, ki so se odločili za usmerjeno kmetijsko proizvodnjo, se jih je naj\.eč odločilo za pridobivanje mleka, vzrejo živine in razvoj jioljedelsiva. V zadnjih nekaj letih pa beležijo pomembni napredek tudi v vzreji piščancev. V obdobju zadnjih štirih let je kmetijska zadruga, skupno s kmeti kooperanti vložila za napredek kmetijstva okoli 60 milijonov dinarjev, kar je dobra osnova za uresničevanje novega srednjeročnega obdobja, v kateiem nameravajo za nadaljnji razvoj kmetijstva nameniti še višja de- narna sredstva kot doslej. To bi zagotovilo tudi v kmetijstvu lepšo priho- dnost, ki bi pritegnila k sodelovanju tudi večje število mladih. 6 - IZ NASIH KRAJEV 29. januar 1981 - TEDNIK PODROČNA KONFERENCA MLADIH DELAVCEV Obanska konferenca ZSMS Ormož je organizirala v soboto. 24. januarja letos v Ormožu 1. področno konferenco mladih delavcev. Udeležili so se je delegati osnovnih organizacij ZSMS iz združenega dela, krajevnih skupnosti, predsedstvo občinske konference ZSMS Ormož in predsedstvo Konference mladih delavcev. Pogrešali so mlade delegate iz Tovarne sladkorja Ormož, Primata in TOZD Psihiatrični oddelek Ormož. Uvodni referat na področni konferenci mladih je podal Marjan Sever, predsednik Konference mladih delavcev. Spregovoril je o družbenoekonomskem položaju mladih delavcev z vidika politike štipen- diranja, izobraževanja, zaposlovanja in stanovanjske problematike mladih družin. O sistemu družbenega načrtovanja je govoril Jože Borak, sekretar občinske konference ZSMS Ormož, o vlogi mladih delavcev v stabiliza- cijskih priz.adevanjih Lidija Vrbančič, o povezovanju osnovnih organiza- cij ZSMS v TOZD. DO in KS pa je govorila Karolina Zajdela. Vtisi s konferenc«. m> po mnenju udeležencev pozitivni. Razvila se je živahna razprava o vseh podanih t^mah. Zadali so si naloge za nadaljnje delo konference. Te naloge so: politika štipendiranja, stanovanjska problematika, pripravništvo in akcije na področju zaposlovanja. Voditi morajo akcijo kadrovskega planiranja v OZD kot osnovo za uspešen start usmerjenega izobraževanja in štipendiranja, predvsem kadrovskega ter tudi počitniške prakse. Mladi delegati so na konferenci posredovali tudi svoje izkušnje v akciji za ekonomsko stabilizacijo, predvsem po boljšem izkoriščanju delovnega časa. povečanju produktivnosti, razvijanju inventivne dejavnosti in še kaj. Dogovorili so se tudi za skupne akcije na relaciji združeno ddo krajevna skupnost — šola. Te skupne akcije bi naj bile v glavnem na kulturno-športnem področju in pohodništvu. Konferenco so zaključili z obiskom v TOZD Predelava plastičnih mas Tovarne Jože Kerenčič Ormož. Prepričali so se, da lahko dobro or- ganizirana mladina doseže kar tri pomembne uspehe: zagotovi sredstva za delovanje osnovne organizacije, uspešno izvede eno od akcij NNNP in pripomore še k stabilizaciji. Mladina te TOZD je namreč žrtvovala pro- sto soboto in nadomestila svoje starejše sodelavce pri strojih. - dato Vrtec na snegu Smučarski klub Ptuj in ptujski Vzgojnovarstveni zavod sta tudi letos uspešno organizirala in izvedla vrtec na snegu. Smučarskega tečaja seje udeležilo okrog 80 otrok, ki so si v tednu dni nabrali smučarskega znanja pod ptujskim ^adom. Prej.šnji petek so se skupaj s smučarskimi vaditelji in z vzgoiilelncami napt>tili na Areh. kjer so preizkusili pridobljeno znanje in se naučili uporabljati vlečnico, saj so s temi napravami opremljena vsa smučišča. V so.bolo dopoldan so mladi smučagi preverili svoje veščine še na tekmovanju in za zaključek tečaja prejeli diplome. Otrixi. ki se niso udele/jli tečaja —^ sodelovanje je bilo omogočeno \scm otrokom, ki obiskujejo vrtec in tistim, ki v vrtec niso vključeni — pa biHlo opravili tečaj tudi v okviru tekmovanj z.a športno značko. Te tečaje oraanizira Vzgojnpvarstveni zavod, vaditeljstvo pa prevzamejo tova- riMCC. Po uspesno opravljenem tečaju prejmejo otroci, ki tekmujejo za športno značko, tudi nalepko. N. D. Vsak začetek ie težak, poseb^ še, če se je treba spustiti po strmini brez smučarskih palic. Pa kar gre! Nekaj padcev, malce slabe volie — toda ves trud je poplačan, ko se lahko pnic brez bojazni zapelješ po bregu in zaključiš vožnjo brez padca, (foto OM) NORČAVI PUST SE BLIŽA Čeprav je do pustne nedelje še dober mesec dni, so priprave na največ- jo ptujsko kulturno turistično prireditev v polnem teku. Letošnje kurento- vanje s karnevalom bo že IK). po vrsti, zato so priprave nanj toliko bolj in- tenzivne. Organizacijski odbor je že pozval delovne organizacije, prosvetna društva, šole in seveda skupine občanov, da naj tudi letos sodelujejo v kar- nevalskem delu prireditve, ki bo 1. marca ob 15. uri. * Tudi tokrat ponujajo organizatorji skupinam pomoč. Seveda pa je ob- seg te pomoči odvisen predvsem od skupin samih. Vsi, ki želijo sodelovati v karnevalskem sprevodu, bi morali svojo udeležbo prijaviti v Turist biroju v Ptuju, Trg svobode 4, da bo imela karnevalska komisija pregled nad skupi- nami in jim bo lahko pomagala z nasveti ter poskrbela za ustrezne napise, ki bodo obiskovalcem povedali od kod prihaja skupina. Opozoriti velja še na dopoldanski nastop izvirnih etnografskih pustnih skupin, ki se bodo tudi letos predstavile na Titovem trgu in sicer ob 10. uri. Za dopoldansko in popoldansko prireditev velja papirnata vstopnica po 20 din za odrasle in po 10 din za otroke. V prodaji bodo tudi spominske značke, ki bodo veljale 20 dint-Ob tem naj omenimo, da organizatorji s po- brano vstopnino le delno krijejo stroške organizacije te enkratne priredit- ve, ki si jo vsako leto ogleda prek 40.(XX) obiskovalcev iz domovine in iz tu- jine. Ob takem številu obiskovalcev se v Ptuju pojavljajo tudi težave, saj so gostinski k)kali napolnjeni do zadnjega kotička, med gosti pa je običajno precej Ptujčanov, ki bi lahko vsaj na dan kurentovanja in karnevala odsto- pili iM-ostor gostom iz drugih krajev. Pa še na to velja opozoriti, da k prijet- nemu razpoloženju obiskovalcev in udeležencev prireditve prispeva tudi primerno okrašeno m^sto — tu ne misliino zgolj na okrasitev, ki jo orga- nizira prireditveni odbor, temveč predvsem na občane, ki marsikdaj prav okusno in izvirno okrasijo pročelja stanovanjskih hiš. Naj letos ne bo pro- čelja, ki ne bi bilo okrašeno! Ob koncu še enkrat vabimo vse občane, da sodelujejo v karnevalskem sprevodu z izvirnimi maskiranimi skupinami in, da se pravočasno prijavijo v Turist biroju. Ce morda še nimate izvirne ideje, poprosite za pomoč člane karnevalske komisije, ki bodo v teh dneh obiskali delovne organizacije, šo- le in prosvetna društva, ali pa razpišite natečaj za najbolj izvirno idejo, kot jc to običaj v ddovni organizaciji Olga Meglič v Ptuju. N. D. TUDI ONI ŽELUO NAPREDEK mm MUIOMI V LBKOVCU v želji, da bi vam pobliže pred- stavili delo mladih v različnih sredi- nah in krajih širom ptujske občine, smo se tokrat odpravili nekoliko dlje, med haloške griče, v objemu katerih meji s sosednjo republiko KS Leskovec. Le nekaj hiš je raztepenih v leskovški dolini, naj- več jih je ob cerkvi in tamkajšnji osnovni šoli, kjer je tudi središče I.eskovca. Ostale domačije pa so po okoliških vrhovih. Čudovit je pogled na to haloško pokrajino prekrito s snegom, manj čudovito pa je življenje za vse tiste, ki so ostali v rodnem kraju, s slamo kriti domačiji... pa vendar je za vsakega Leskovčana prav tam najlepše, kljub trdemu življenju. Veliko je hiš, od koder je treba po vodo daleč v grabo z brentami ali kako druga- če. Llektrika je pred leti odprla nov list v zgodovini tega kraja, vendar je še zmeraj precej osamljenih hiš na vrhovih, kjer še zmeraj ob večer- ih svetijo šturmance. A vendar je lepo pravijo mladi, ki so v tej KS še posebej aktivni. Marija Krajnc iz Velikega Okiča je predsednica osnovne organizacije ZSMS Leskovec. Delo, uspehe in težave mladih v tej haloški KS je takole orisala: ,,Naša osnovna organizacija šte- je okoli 60 mladih. Sestajamo se v mladinski sobi, ki smo jo svečano odprli lani ob našem krajevnem prazniku 4. juliju. Sicer se sestaja- mo po potrebi, obvezno pa*vsak mesec vsaj enkrat. Lepo sodeluje- mo tudi z drugimi osnovnimi or- ganizacijami ZSMS haloškega območja, predvsem pa iz Podlehni- ka, Dolene, Majšperka in Vidma. Skupaj prirejamo razna športna tekmovanja, lani smo uspešno izvedli igre brez meja, ki so se jim odzvale vse te osnovne organizaci- je. Razen nekaterih skupnih prireditev v lanskem letu pa smo le- tos uspešno izvedli tudi tradicional- no snežno prireditev smučarskih skokov in slaloma v Strmcu." Dejala si, da ste lani odprli svojo mladinsko sobo, kako pa ste jo zgradili, od kod vam sredstva? „Ta naša mladinska soba je v okviru gasilskega doma v Lesko- vcu. Mi mladi sredstev seveda nis- mo prispevali, ampak smo se v veli- ki meri angažirali s svojim prostovoljnim delom. Naši gasilci so bili s tem zelo zadovoljni. No, KS Leskovec nam je pozneje prispevala 30.0(X) din za kar smo si nabavili opremo za našo sobo. Lahko še dodam, da s4)bo pvioneimo vzdržujemo, redno jio čitstiiaio in upamo, da bo tako ostala rudi v bodoče. Tudi soddmanje z gasild bomo še utrdilii, vedno Jim bomo priskočili na pomoč. Tako smo se že dfigovorili, da jisni bann)o ledno čistili dvorano, saj 'iami ramajo sredstev, da bi piače^aM čisliEko.'"' Po tem sodeč dolnro %odefiujete z društvi in organizarijamal v okviru KS Leskovec, kajne? ..Vsekakor. Največ nmMii so- deluje v prosvettnenni dioštvu Leskovec. Redno priijiffavljauntto skupne prc^iame za vse proslave, ki se vrstijo skozi letoi. Zdo dobro sodelujemo z osnoK>no š«^ Lesko- vec, kajti tudi oaii naioiii vetiiko prispevajo pri ofganizaaji mi izved- bi programov. In kot stmi že pio- vetfala zelo tesno soddmjjesEDO z na- šim gasilskim društvom).'"' Ste že kdaj pcitskašai z sip^ zoritvijo kakšnega lažjiega odrske^ dela, mislim, v dkvini! dramske sekcije vaše osnovne ongamizadje? ,,Že večkrat siebo sSooK to, vendar je zadnje čase priSlo do raz- nih zapletov . MSasfi Eniogoče nčso imeli vesdja, ali pa ni bilo časa. Nekajkrat niso prEi m vaje, zara- di tega se Je vse skoiiJai zmošilo. Prepričana pa sem, da feo to ffla.?e delo ponovno zaživdo v okvira prosvetnega dmštva.'"' Čeprav ste oddaljeni od mestne- ga ži%ljenja in imate veliko težje pogoje za razvijanje aktivnosti, se verjetno lahko pohvalite z vašim dek>m? „Ceprav nas je bolj malo aktiv- nih, smo vsi ti zares delavni in prizadevni, kajti tudi mi mladi želi- mo, da bi bila naša KS čim bolj ra- zvita in, da bi kmalu prešla iz te zaostalosti. Vsak naš mladinec, ki tkla ali hodi v šolo y mesto se rad vrača nazaj in stremi za tem. Zelo nas muči problem odhaja- nja mladih v mesto. Ko se mlad člo- vek izšola se ponavadi zaposli v mestu, lam si najde stanovanje, se morda poroči in tam prebiva. V svoj kraj se vrača bolj redko in nje- gova domačija ostane kmalu podr- tija. Ostareli starši ne zmorejo več vsega dela in tako nastajajo proble- mi. Jaz ne vem, kaj najdejo mladi v mestu med tistimi zidovi. Zame je na vasi najlepše, če drugo ne, sveže- ga zraka imamo na pretek. Pred kratkim smo dobili s Ptujem asfalt- m> povezavo, tako, da bomo odhajanje mogoče delno ztmanjša- li. Prepričana pa sem, da se bi naša K5 veliko bolje razvijala, če bi namenili več sredstev v investicije, predvsem tiste, ki so vezane na življenjske interese krajanov. Sami krajani so bolj revni, čeprav veliko samoprispevajo, mc^oče mnogo več kot po nekaterih drugih KS, družba pa da premalo. Ce bi imeli boljše življenjske pogoje, sem pre- pričana, da bi vdiko več mladih ostalo na domačiji." Lranc Stopajnik je aktiven mladinec, saj je predsednik nadzx>rnega odbora (X> ZSMS v Leskovcu, razen tega pa je predsed- nik prosvetnega društva. O dejav- nosti mladih v lanskem letu je de- jal: ,,Mladi v Leskovcu smo že kar navajeni na razne ddovne akcije. Razen tega, da smo ogromno dela vložili v gradnjo mladinske sobe, smo imeli več akcij gramoziranja lokalnih vaških oest. Vsa dela so potekala nemoteno, žal pa nas je še zmeraj premalo tistih, ki smo pri- pravljeni zares delati." Kaj pa za letos imate obsežen program dela? ,,Letos bomo mladi na svojih akcijah urejali pokopališče, okoli- co našega kraja, še bolj se bomo vključevali v ddo KS, tudi v samoupravo. Pomagali bomo tudi v delu društev na vasi." Ti si tudi predsednik prosvetnega društva, kako pa ste tam aktivni? „ Imeli smo nekaj težav pri re- gistraciji prosvetnega društva, se- daj smo to uredili in upam, da bo- mo lahko kmalu začeli normalno delati. Zanimivo je, da je v društvu precej mladih. Predvsem sodeluje- jo v raznih recitacijah in v pevskem zboru. Pripravljamo tudi dramsko skupino, ki bo pričela z delom še ta mesec." V KS Leskovec se boste v nedeljo 1. februarja na referendumu odločali za uvedbo novega sa- moprispevka. Kako mladi sodeluje- te v pripravah na to pomembno akcijo, od katere je odvisen nadalj- nji razvoj vaše K S? ,,Mladi se vključujemo v delo z vso resnostjo. Vse naloge, ki nam jih zastavljajo vodilni v KS izvršujemo. Tudi pri sami izvedbi referenduma bomo sodelovali, ta- ko pri raznašanju glasovnic, kot pri okrasitvi glasovalnih mest in kurir- ski službi v slučaju glasovanja posameznikov na svojem domu. Mladi vplivamo tudi na krajane z našim prepričanjem, da je samo- prispevek edina pot iz manjraz- vitosti, zato pričakujemo, da se bo- do krajani odločili za to pot na- predka." M. Ozmec Marijja knjac, ptr^nc^Mca OO ZSMS v ljnlLo«r« Franc Stopajnik, predsednik ■adzomega odbora OO ZSMS in pmfeednik prosvetnega društva i rskovrc. USMS^fTEV V KMETIJSTVO Krajevna skupnost Laporje sc pv> svoji velikosti, uvršča med srednje velike K S nu območju občine Slovenska Bistrica. To mesto pa ji ne gre tudi po gospt>- darski nu)či. saj sc uvršča med manj razvite. Obsega skupno enajst naselij, ki /dru/ujejo okoli 1630 prebivalcev, povezanih v 447 gospvidinjstev. povprečja jc na vsako gospodinjstvo po en član zaposlen v industriji. Največ jih JC /api>slenih v Slovenski Bistrrci. pa tudi v Poljčanah. Mariboru m Celju. Njegov gospodarski kapila^l je /clo skromen, saj v K S nimajo mti enega industrijskega obrata. \ njc[ S4> [c iri manjše trgovine. p\wta in devet obrtnikov. Po- meni brH> središče dt>gajanj v kra|u JC i>snovna š«.)la v La^Tv>rju. k|cr JC v letošnjem š«.>lskcm letu o~»cm iKldclkov / 217 učcnci. I •spc>no delujejo Eustt gasilska društva. \ /adnjcm času m> Uspeli pridobiti 35 telefonskih nar»>čnikin. \/držujcjo 33 kiliv metrov v ccloti makadamskih CCNt. \lcd t>snv>vEiiimi nosilci gv)sp«>- darskcga razvoja tc kS je bilo in i>slajia tudi v prihoslnjcm srcdnjc- r»vncm t>bfevEh kmetijskih pi>vr- šmah šc vedini«,» pre\ laidiuije pre- cejšnja razdr«.»Wj krajani skleniiiii z l;j.stuniiini deSoun in c»b pomuva družbe iizb*>Ej.>aEii trenutno neugin^lno gcnspniiJaiinšto Nianje v kS. V zadnjiilii petilii Betih so laki« z združenimi) >red>tvi občinskih s.kupn samnopri- spcvki občantn. ter > fwiiv»>,t«>vo>lj- niin delt »m us.peli zgratdili nekai- icrc prcp»»5rchne ntJujekle. Li sJu- žiH» skupnim inierestm »»6»č;jinii>» ic K S. Med najpmmcmhniejišjmi pridobitvami je jidjipajicija 'mnnc št»lc in nma tekn J^nicji. \Ntaliirjli 311)0 metrov ccstc v kraju ktičih) m jL^laltirah igrišče pri š«»li. Pndi>bile\ je tudra^iaipti- r.ini easiKki di>m v Ljfv»i]|u. za kar M> člani društva »ifMraviii biizu >iNMi udarniških ur. V dt>mu so Jt>hili >.V(Hj sedež tudi krajevna sk'ipn»»st. družlvi[k*pt>liitične or- ganizacije m društva. Šestdeset gt»sp in zmanjšali število vsakodnevnih vozačev. Slaba intraslrukiura. predvsem po- manjkanje vode. pa to zavira, vendar prebivalci ni«) txlnehali. V srednjeročni načrt v letih do 1985 so SI zapisali p<.)membnc in »ič^u nadaljnjega reševanja komunalnih problemov, posodo- bitev cest. na prvem mestu asfal- tiranje ceslc CrcSnjcvtx—Pečke. v dolžini 1300 metrov, ki bo povez»>vala nerazvite predele ložniške doline z občinskim sre- diščem Slovensko Bistrico. Med prednostne naloge pri- hodnjega srednjeročnega obdob- ja uvrščajo tudi zgraditev vodo- vodnega omrežja, saj še danes osnovna šola v Laporju nima stalne oskrbe z vodo. ki jo mora- jo dovažati s cisternami. Tudi gradnja oddelka otroškega vrtca za 25 predšolskih otrok je velike- ga pomena, kar bo razbremenilo veliko število mater, ki se bodo lahko posvetile uresničevanju drugih nalog. Planirajo tudi zgra- ditev petih trafo postaj v štirih nastijiu. jihilmciii V rvo Lapvirje predstavljajo plazovita območja, saj plazovi ogrožajo cestne predele in tudi zasebne stanovanjske zgradbe. Problemi in želje, kijih vklju- čujejo v svoj srednjeročni razvoj- ni program prebivalci krajevne skupnosti Laporje niso majhni, vendar so trdo prepričani, da niso tudi nerešljivi, še posebno ker so v preteklem obdobju dosegli prav z lastno in družbeno udeležbi) velike uspehe. Te pa Knio ob ugodnih gospevku in tako laliko le upajo, da bodo nekoč svoj prostor vendarle dobi- ms FoUdoma skupina iz Markovec dobitnik plakete bratstva in prijateljstva V soboto, 24. januarja 1981 so bila v Ormožu zaključena 19. delavska Srečanja bratstva in prija- teljstva — Ormož — 80. ki so bila posvečena 35. obletnici osvoboditve in 30. obletnici delavskega saniOupravljanja, ob koncu pa so bile podeljene najzaslužnejšim plakete bratstva in prijateljstva. Pleketa bratstva in prijateljstva je najvišje pri- znanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki ga podeljuje koordinacijski odbor bratskih občin za dolgoletno aktivno sodelovanje v programih delavskih Srečanj bralstva in prijateljstva, za raz- vijanje medrepubliškega sodelovanja ter krepitev bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi SFRJ. Podeljenih je bilo 24 plekte. od teh tri vobčmi Ptuj. Poleg folkorne skupine »Anton Štrafela« iz Mar- kovec. so plakete prejeli še Gvido Cepin in ansambel »Tornado« delavsko prosvetnega društva »Svobo- da« iz Majšperka. Vsem iskrene čestitke! OP Kombiniran pouk - da ali ne? Pred to odločitvijo so dekjvni koidctivi v osnovnih šolah Stoperce, Ptujska gora in Sela ter pidjivalci na tem območju. Stevik) otrok namrrf upada, tako da je v razredih manj učencev kot je predvideno po normati- vih repubhške izobraževalne skupnosti. Na haloškem območju je 12 osnovnih šol, od tega 5 samostojnih in 7 podružničnih, na razred pa pride v povprečju manj kot 20 učencev. Odddki sc torej zmanjšujejo, odpira x problem viška učiteljev, ki bi sc mcM^ali zaposliti na drugih š(dah, pojavlja se vprašanje uvedbe kombiniranega pouka v prej omenjenih šolah. (Mdelki kombiniranega pouka bi naj po sedaj veljavnih normativih šteli 24 učencev, vendar učitelji pravijo, da v ukem oddelku ni moč zago- toviti enake kvalitete izobraževanja kot v ,,normalnem" oddelku. Res pa je, da je kvaliteta dela v kombiniranih oddelkih v največji meri odvisna od sposobnosti in usposobljenosti učiteljev, saj je potrebno hkrati voditi več programskih vsebin v enem oddelku. Upoštevati pa je trdja tudi dq- stvo, da je v oddelku manjše število učencev. V osnovni šoli Stoperce in na Ptujski gori se ogrevajo bolj za uvedbo celodnevne šole oziroma podaljšanega bivanja. S tako obliko organizacije izobraževanja bi lahko dosegli boljše rezultate, saj tudi zakonodaja dopušča izredno prožno organizacijo pouka, ki je prilagojena številu učencev in učnim pogojem. Najbrž se bo potrebno dogovarjati o tem predvsem z uporabniki — krajani, ker to niso zgolj problemi učiteljev in izobraževalne skupnosti. V Stopercah se na primer navdušujejo za celodnevno osnovno šolo, vendar še nimajo pristanka mariborske organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS. Sredstva za organizacijo CO§ pri občinski izobraževalni skupnosti — so. Tudi učiteljski kolektiv na šoli je pripravljen delovati v taki ot- ganizaciji pouka, saj so imeli že doslej več kot 50 odstotkov otrok zajetih v dveh oddelkih podaljšanega bivanja, ki je prehodna oblika celodnevne šole. Najbrž bo potrebno na odločitev počakati do pričetka novega šolskega leta in do takrat pretehtati dane možnosti in se odločiu za tisto, ki je najbolj sprejemljiva za — otroke. , N. D. Proizvodnja (8) Med izrazi, ki so danes v gospodarstvu zelo pogosti, je tudi proizvo- dnja z vso besedno družino (PROIZVESTI, PROIZVOD, PROIZVAJA- TI, proizvajalec, proizvajalka, proizvajaiski, proizvodnost...). Izraz nam je kot slovanska sposojenka toliko zastrt, da nam lahko po- meni marsikaj. Tako navaja Tit Doberšek v pismu Jezikovnemu razsodi- šču, da vse vprek govorimo in pišemo o PROIZVODNJI pšenice, koruze, krompirja, grozdja, vina, sadja, živine, mesa, mleka, avtomobilov, trak- torjev, premoga, železa... Pisalo je celo, da j,fakulteta proizvaja kadre za pouk slovenščine". Namesto te nenazorne besede uporabljamo rajši domače izraze pride- lovati, rediti, gojiti, izdelovati, PRIDOBIVATI, PRESTI, TKATI, PLE- STI... in govorimo o PRIDELKIH, PRIREJI, IZDELKIH, PRIDELU- JEMO na primer žito, koruzo, krompir, grozdje, sadje, vino, meso, mle- ko... REDIMO živino, konje, krave, ovce, koze, prašiče... GOJIMO če- bele, rože, sviloprejke... IZDELUJEMO ali SESTAVLJAMO avtomobi- le, traktorje, žerjave... PRIDOBIVAMO sladkor, električno energijo, že- lezo, baker... KOPLJEMO premog, rudo, glino... Sposojenka PROIZVODNJA je v nekaterih spletnih in abstraktnih zvezah, posebej kot nadomestek tujke PRODUKCIJA, sicer upravičila svoj obstoj, vendar ne sme spodrivati domačih izrazov! Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja, naj predloge in pobude za boljše je^ kovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovmski jezik naj bo naša skupna skrb! 19. nadaljevanje Dolgoročna usmeritev prodaje proizvodov TGA temelji na ustvarjanju trdnih poslovnih odnosov na domačem tržišču. Zadnjih nekaj let se je močno dvignila prodaja aluminijskih zlitin. Kidričevo je največji proizva- jalec aluminijskih zlitin v Jugoslaviji. Proizvaja jih že 12.000 ton letno. Odjemalci pa jih potrdjujejo 15000 do 20000 ton letno. Potrebujejo jih za avtomobilsko industrijo, industrijo radiatorjev in drugih naprav za široko potrošnjo. Primanjkljaj zlitin za domače potrebe moramo kriti z uvozom. Ko bo Kombinat aluminija v Titogradu pričel proizvajati zlitine, se bo položaj na domačem tržišču irijoljšal. UPRAVUANJE TGA V TGA je bilo uvedeno samoupravljanje leta.lvsu, ko je bila tovarna še v obdobju gradnje. Tedaj so delavci izvolili 40-članski delavski svet in devet članov upravnega odbora. Z redno proizvodnjo je narasel delavski svet na 60 članov in njegov vpliv na upravljanje tovarne se je povečal. Leta 1961 je sprejda tovarna svoja pravila upravljanja. Z njimi je uve- dla večjo decentralizacijo s sveti proizvajalcev po obratih. Po ustavi iz leta 1%3, ki je prinesla spremembe v samoupravljanju, je bil sprejet čez tri leta prvi statut, leta 1971 pi drugi, po katerem so delovali v tovarni štirje izvršilni kolektivni organi in osrednji delavski svet. Z ustavo leta 1974 in zakonom o združenem delu leta 1976 so obliko- vali v TGA pet temeljnih organizacij združenega dela (TOZD), danes pa jih deluje sedem: tovarna glinke, proizvodnja aluminija, predelava alu- minija, vzdrževanje, promet, kontrola kvalitete in livarna Trbovlje. Kot že vemo, se je zadnja pridružila delovni organizaciji TGA leta 1976. Združitev Livarne Trbovlje s TGA je že v prvem letu prispevala k poveča- nju vrednosti proizvodnje v livarni za 73 odstotkov in k dvip števila zaposlenih za 14 odstotkov. Te uspehe je pripisati ureditvi orodjarne v li- varni za tekoče vzdrževanje livarskega orodja in usposobitev livarne za večje livarske kapacitete. ZnaiK) nam je že, da tvorita delovna organizacija TGA Boris Kidrič v Kidričevem in delovna organizacija IM POL v Slovenski Bistrici sestavlje- no organizacijo združenega dda (SOZD) UNIAL. Dogovor o združitvi obeh OTEanizacij v SOZD je bil podpisan leta 1975. V TOZD odločajo ddsvci o delovnih načrtih, o razporejanju cdotnega dohodka svoje organizacije, o razvoju svoje organizacije, o prispevkih za SIS za kulturo, izobraževanje, zdravstvo in drage namene. Delavci odlo- čajo na zborih in z referendumi. V vsaki TOZD deluje delavski svet kot najvišji organ upravljanja. Delavski sveti štc^jo po okrog 20 Sanov. V vseh TOZD so kolegijski izvršilni in družbeni org^ za tehncric^ka, go- spodarska, kadrovska in druga vprašanja. Skupni organi delovne organizacije TGA, ki odločajo o zadevah skupnega pomena so: ddavski svet TGA. k<4ektivni in izvršilni organ de- lavskega sveta, odbor za delavsko kontrolo, svet za tovarniško glasilo ALUMINIJ in glavni direktor. V temeljnih organizacijah združenega dela deluje v organih upravljanja po 225 članov, v skupnOi organih TGA pa 139. V razne delegacije SO Ptuj in interesne skupnosti je izvoljenih v TGA 64 članov. Ciani organov upravljanja so vcJjeni za dve leti, člani v delegacijah pa za štiri leta. Od leta 1945, ko je zvezna vlada imenovala vodstvo tovarne, se je do danes zvrstilo osem glavnih direktorjev. Prvi od njih je bil difrf. ing. Stane TONEJC, ki je bil imenovan za v. d. direktorja in je opravljal to dolžnost od 24. septembra 1945 do 1. maja 1947 (1 leto 6 mesecev in 7 dni); nato je bil direktor do 1. aprila 1948 Rudolf LUCOVNIK (II mesecev). Za njim je opravljal dolžnosti direktorja 2 leti in 6 mesecev (od I. novembra 1948 do 30. aprila 1951) Viktor STOPAR. Četrti direktor jc bil Bogomir ŠO- LAR, ki je opravljal to dolžnost 6 mesecev in 29 dni (od 8. maja 1951 do 6. decembra 1951). Peti direktor Stane BIZJAK je opravljal to dolžnost od 1. novembra 1951 do 31. julija 1957 (5 let in 9 mesecev). Sesti direktor, Franjo Grunfeld, dipl. ing. je bil dirdtor od 26. juBja 1956 (imenovanje) do svoje smrti 7. julija 1971 (14 let, II mesecev. 12 dni). Od 1. oktobra 1971 do 9. januarja 1980 je bil direktor diii. oec. MUan KRAJNIK (8 let, 3 mesece in 9 dni). Dne 1. oktobra 1979 je bil imenovan za direktorja dipl. ing. Franjo GNILSEK, ki je osmi direktor TGA. (Podatke o direktorjih je dala kadrovska socialna služba TGA Boris Kklrič, Kidri- čevo). SKRB ZA KADRE, ZA VARSTVO PRI DELU IN ODDIH DELAVCEV Med najpomembnejše naloge šteje TGA usposabljanje strokovnega kadra. Ker je proizvodnja aluminija v povojni Jugoslaviji nova industrijska panoga, je morala tovarna zanjo šele sama usposobiti strokovnjake za dela v elektrolizi, ghničaijc, Svaije aluminija in pbnarje. Od leta 1960 deluje v tovarni izobraževalni center, ki skrbi za izobraže- vanje delavcev. Tovarna štipendira na srednjBi. poklicnih, višjih in vi- sokih šolah sedaj 172 bodočih delavcev tovarne. 75 pa omogoča šolanje ob delu. Poleg skrbi za usposabljanje delavcev za ddo v tovarni, velja skrb kolektivnih organov tudi za zdravje delavcev. Od leta 1955 dehije v tovarni zdravnik. Skrb za preventivo se razvija od začetka obratovanja tovarne, kar se izraža v prizade\3njih za boljše ddovne pogoje ddavcev in za njihovo aktivno rekreadjo. Bolj imenzivna skrb za varstvo pri ddu se je pričda z letom 1966. Ker pa so še vedno najtežji delovni pogoji v dektrolizi, se kažejo posledice v obolelosti ddavcev v tem obratu. Da bi ddavci obvarovali svoje zdravje, bo potrebno le več prizadevanj za varstvo pri delu in za oddih delavcev. Vendar že danes vdiko pomeni io počitniški domovi, ki jih ima TGA ob Jadranu v Crikvenici (od 1. 1957), in poznejši v Nerezinah in Cervsu-u. V Crikvenid ima do 47 ležišč, v Nerezinjah 16, v Cervaru pa 19. Leta 1980 jc letovalo v teh domovih 429 delavcev in njihovih družinskih članov. Delavcem pa omogoča počitniški denarni dodatek tudi letovanje po lastni izbiri. Veliko pomenijo za zdravje delavskih družin tudi športne in druge rekreativne naprave v Kidričevem, ki jih je gradila tovarna skupaj s krajevno skupnostjo. To so plavalni bazeni, športna igrišča in parki. Zdravju delavcev koristijo tudi zdrava sodobna stanovanja v tovarniških stanovanjskih stavbah in pa v osebnih družinskih hišah, za katere je dala tovarna delavcem posojila, da so jih lahko zgradili. Nadaljevanje prihodnjič Po končanem delu številni delavci odhajajo aa svoje dooove po Dravskem polju in v Halozah Foto arhiv Tedaik 8 - NASI DOPISNIKI 29. januar 1981 - TEPMIK Volilna konferenca SZDL Kidričevo Volilna konterenca, ki je bila sklicana za 23. januar v prostorih, društva upokojencev, v Kidričevem, ni uspela.Povabljenih je bilo 40 članov, od teh scjihje (.nlzvalosamo 14 članov. Izostali so predvsem tisti, ki sniood njih največ pričakovali. I ukaj pokažemosvojo aktivnost, pred občani, ki nam zaupajo, da rešujemo naloge, bolj. kol smo jih v sedanji mandatni dobi. ko posamezniki niso bili preveč aktivni. Skrajni čas. je. da se bolj. zavedamo svojih dolžnosti. Volilna konferenca SZDI. Kidričevo, je sklicana ponovno na 30. januar. Takrat bomo videli, ali bo sklic volilne konference bolj uspešen kot prvi. 1'ričakujemo vse vabljene, da izvedemo svoj program dela. za drugo mandatno obdobje SZDI •^'dričevo. Konrad Zoreč DELAVNE ŽENSKE V krajevni skupnosti Oplotnica uspešno deluje sekcija za družbeno politični in ekonomski položaj žensk. Njihova aktivnost je usmerjena na vzgojo in izobraževanje in na redno tedensko sestajanje. Na teh srečanjih izmenjujejo delovne izkušnje, se dogovarjajo za skupne akcije, izme- njujejo tudi kuharska znanja, veščine v pletenju, šivanju in vezenju. V času zimskih počitnic pa .so organizirale in vodijo tečaj za mlade kuha- rice, ki ga obiskujejo učenke osnovne šole. Viktor Horvat SMUČARSKI TEČAJ NA POHORJU Zveza telesnokulturnih organi- zacij Ptuj je pripravila enako kot že nekaj let doslej, smučarski tečaj na mariborskem Pohorju in sicer na smučiščih okrog hotela Areh. Za tečaj se je prijavilo 75 otrok, 69 pa se ga je udeležilo. Vsak dan so se mladi nadebudni smučarji zbrali pred ptujsko pošto. Od tod pa sta jih dva avtobusa vsak dan vozila do smučišč. Želja po smučanju je bila velika. Še preden je avtobus prispel na cilj je naraščala vzne- mirjenost med otroki. Pričeli so si nadevati očala, rokavice, kape in komaj čakali, da izstopijo. In končno — na cilju avtobusne poti se je pričel pravi živžav. Nadevanje .smuči in pancerjev je vzelo neicaj časa, nato so prišli vaditelji smučanja in popeljali mlade smučarje na smučišča. Tečaj je potekal brezhibno. Ško- da je le, da so nekateri otroci izostali zaradi bolezni. ZTKO Ptuj je prispevala za vsakega otroka 300 din, vsak posameznik pa je moral prispe- vati 1400 din. Tečaja so se udeležili veči del otroci iz Ptuja, ki so bili zelo zadovoljni, z njimi vred pa tudi tovariši, šoferji in vaditelji SK Branik Manbor. Večina otrok je dejala, da komaj čakajo na naslednje leto, ker bi se zopet radi udeležili tečaja. Na koncu še naj zapi.šem, da se je o Ptujčanih, kot rednih gostih zelo pohvalno izrazilo tudi oseb- je v šport hotelu Areh na Pohor- ju. To so si zaslužili s svojo disciplino in odnosom do osebja. Besedilo in posnetki: Danilo Klajn.šek Z opremo je bilo nekaj težav, vendar so tovariši pomagali Na smučiščih je bilo vedno živahno. NOVICE IZ OBČINE LENART V SLOVENSKIH GORICAH Oddelek za ljudsko obrambo SO Lenart je v sodelovanju s kraje- vnimi skupnostmi organiziral usposabljanje prebivalstva s področja ljud- ske obrambe in družbene samozaščite. Predavanja so v nekaterih kraje- vnih skupnostih že končali, v drugih pa so še v teku. Povsod ugotavljajo zelo dobro udeležbo. Tako seje npr. v KS Gradišče vključilo v obrambno vzgojo nad 500 občanov, ki so bih s predavatelji nadvse zadovoljni. Skupni program predavanj in razprave traja 8 ur, ob koncu pa so se še se- znanili s programo aktivnosti v letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti. Osnovna organizacija ZSMS v Gradišču so se odločili, da bodo iz- dajali svoje glasilo ,,Glas mladih". Prva številka je izšla lani oktobra, po- tem do konca leta še druga, v začetku februarja pa bodo izdali prvo leto- šnjo številko. V njej bodo predvsem poročali o delu mladinske organiza- cije v lanskem letu in o letošnjem programu, pa tudi s problematiko or- ganizacij in društev v kraju. Na letni konferenci so imenovali tudi izdaja- teljski odbor in apelirali na mlade, da bi s s svojimi prispevki pripomogli k izdajanju glasila, ki bi naj izhajalo redno trimesečno, urejali bi ga v 0§ Borisa Kraigherja in bi pri tem pomagali tudi učitelji. Mladi v Oseku so lansko leto ustanovili svoj aktiv, ker so ocenili, da bodo tako naloge opravljali boljše in lažje usklajevali interese. Pred kratkim so organizirali prireditev ,,Smeh za staro in mlado," vendar je treba povedati, da bi bila ta prireditev izpeljana veliko boljše, če bi k or- ganizaciji povabili mlade iz Gradišča, ki imajo na tem področju velike izkušnje. Kljub temu so mladi v Oseku dokazali, da so voljni delati, čeprav nimajo svojih prostorov za sestajanje in delo. Zavedajo se tudi, da jim bo pri delu potrebna pomoč OO ZSMS v Gradišču, pa tudi starejših, zlasti še gasilskega društva v Oseku, saj bodo gasilcem tudi sami pomagali s prostovoljnim delom pri zgraditvi gasilskega doma. Pričakujejo, da bodo v domu gasilcev tudi mladi dobili svoj prostor. Skupina tečajnikov z mentorji na LIskovnici. Del skupine starejših pri koči na Dskovnici NAŠ PRVI ZIMSKI IZLET Ptujsko planinsko društvo, mladinski odsek jc organiziral sedemdnevni smučarski tečaj na Uskovnici. Tečaja se je udeležilo 20 članov, skupaj z mentorji. Mladi .so se urili v dopolnilnem smučanju, ker so žc vsi dobri smučarji, ki se v.sako leto udeležujejo tečajev. Urili .so se tudi v raznih zimsko-športnih ve.ščinah na .snegu in o biva- kovanju v snegu. Imeli so tudi vsakodnevna predavanja, pod strokovnim vodstvom izpra- .šanih vodnikov. Da je bil mali avtobus poln. smo ga mi sta- rejši planinci dopolnili. Bilo nas je 12 članov, torej cela skupina »Starih potepuhov,<», ki nas nikjer ne manjka. Štirje mladinci, ki so spremljali mlajše te- čajnike. so izstopili v Zatrniku, Rjer so smučali da šestnajste ure do avtobusa, ki nas je vse dobro razpoložene odpeljal nazaj v Ptuj. Izlet je dobro uspel, ker .smo imeli prelep sončni dan. Besedilo in posnetki: R. Rakuša ESPERANTO, POMEMBNO SVETOVNO GIBANJE V tem času potekajo občni zbori oziroma letne konference društev in organizacij. Tako so se preteklo sredo sestali tudi člani esperanske sekcije, ki deluje v okviru delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj. Začetek esperantske sekcije sega v leto 1931 in je tesno povezan s prihodom tovariša Domajnka v Ptuj. Jo.sip Domajnko je bil tudi dolgoletni duhovni vodja sekcije in obenem učitelj esperanta. Esperantska sekcija šteje danes okoli 25 članov, bolj ali manj aktivnih. Seveda so vsi vezani na svoje redno delo, za angažiranje pri razvijanju in širjenju esperanta ostane malo časa. Ko govorimo o esperantu, moramo vedeti, da je to svetovno gibanje in ne le jezik. Noben jezik pa nima le vloge sporazumevanja, temvieč je to tudi neke vrste poli- tika. Tako je jasno, tudi širjenje esperanta, širjenje politike. Gre pa v tem primeru za politiko .sodelo- vanja med vsemi narodi sveta, za boljše sporazumevanje in utrje- vanje prijateljstva. Zato v naši državi podpiramo dejavnost esperantistov, velik prijatelj esperanta je bil tudi predsednik Tito. Za razliko od esperanta, ki je sestavljen iz več svetovnih jezikov, imajo jeziki, ki veljajo za svetovne in jih največ uporabljamo, dokaj žalostno zgodovino, njihovo širje- nje je namreč tesno povezano z okupacijami, vojnami in vsemi grozotami, ki jih pozna zgodovina in ki so jih izvajali nosilci oziroma ,,lastniki" teh jezikov (npr. nem- ški, angleški, francoski jezik). Težko je reči, kakšno vlogo ima esperanto danes v svetu, čeprav je jezik že precej razširjen. Pri esperantski zvezi v Ljubljani trenutno zbirajo podatke o delo- vanju, vplivu in uporabi esperanta in seveda o nasprotovanjih temu gibanju. Dejstvo pa je, da razne mednarodne organizacije že uva- jajo uporabo esperanta za sporazumevanje na kongresih in podobnih srečanjih. Tudi v organizaciji združenih narodov že razmišljajo o uvedbi esperanta kot povezovalnega jezika. Ptujska esperantska sekcija si seveda po svojih močeh prizadeva širiti esperanto. Vsako leto organizirajo nekaj tečajev in veseli so vsakega novega člana. V preteklosti jih je vse preveč zaposloval problem prostorov, v lanskem letu pa so uspeli priti do lastnega prostora v Vošnjakovi ulici in tako z optimizmom gledajo v prihodnost. Mladini želijo pribli- žati cilje tega gibanja, da bi mla- dina sama ugotovila koristnost gibanja in uporabnost jezika espe- ranto in tako bi seveda lažje krepili svoje vrste. Pri širjenju svojega delovanja pa računajo na pomoč sosednjih društev in tudi družbenopolitične skupnosti. JB Predsednik esperantske sekcije Ptuju Franc Kosec Tudi tretji občinski samoprispevek ne bo fmm&l uonili pogojev mm učenoem V občini Slovenska Bistrica, predvsem pa v krajevnih skupno- stih kjer .so pričakovali, da bcxlo končno s tretjim samoprispev- kom uspeli zagotoviti svojim najmlajšim normalnejše pogoje pouka, danes že ugotavljajo, da uresničitev tega. v okviru tretjega samoprispevka skoraj zagotovo nc bo mogtKC. V občini je pričel veljati tretji samoprispevek pred dvema letoma, ko so se na referendumu občani odločili, da biKkfz zbranimi sredstvi zgradili nekatere nove osnovne šole, obnovili nekaj starih in vzpored- no s tem zgradili tudi otro.ške vrtce. Znesek enega <.xistotka od osebnih in drugih dohodkov je bil z referendumom pred dvema letoma razdeljen tako, da je 75 iHistotkov bilo namenjeno za izgradnjo in obnovo osnovnih šol. 25 odstotka pa za izgradnjo novih otroških vrtcev. Ker pa je ostal še dolg iz drugega samopri- spevka. je bilo peruga. Kotnik — šestnajstletnika), tako da v 1. polčasu sploh niso igrali stalni člani prve peterke Dobrijevič, Filipič, Serona. Ta taktična poteza trenerja se je pokaziila kot zelo uspešna, saj so mladi igralci povsem enakovredno igrali z izkušenimi domačini. Po odmoru je Zlatorog sicer povedel, vendar so Dravaši v 27. minuti rezultat izenačili 65:65, nato pa so domačini naredili vrsto napak, kar je Drava izkoristila in povedla z 10 točkami prednosti. Po tej prednosti so Dravaši iz minute v minuto igrali zaneslivejše ter z uspešno posamično obrambo, in s točnimi meti prepričljivo zmagali. Tokrat moramo pri Dravi pohvaliti vse igralce, ki so z izredno borbenostjo in kolektivnostjo dosegli drugi par točk na eostovaniu. V prvem kolu drugega dela (14. 2. 1981) bo Drava igrala s trenutno prvo uvrščeno Litijo v Litiji. Zlatko Marčič Jutri volilna skupščina AerokliAa Ptuj Na jutrišnji volilni skupščini v domu Franc Kramberger bodo člani AK Ptuj ocenili delo v mi- nulem srednjeročnem obdobju, pregledali dosežke v letu 1980 in se dogovorili za naloge v sred- njeročnem obdobju 1981 — 1985. I. k. ZVEZNE MLADINSKE PRIPRAVE V športni dovrani Mladika v Ptuju potekajo zvezne mladinske priprave za mladince in mladin- ke namiznega tenisa. To je vseka- kor veliko priznanje z;i delavce in vse ljubitelje namiznega tenisa v Ptuju, ki sc polagoma razvija v namiznotcniški center v Sloveni- ji. Na pripravah sodeluje 12 mladincev in sicer Penič in Seki SR Bosne in Hercegovine: pol- jak. Maren in Lupulesku iz AP Vojvodine; Karlovič in Vejnovič i/ flrvatske. ter Maras. Založnik. Podlesnik in Premzl iz Slovenije. Med dekleti manjkajo tri naj- boljše igralke iiisicer Krsnikova. Ojsterškova in l-a^tiče\;^a; prisot- ne pa so tele igralke: Čolakovič SR BiH. Čok. Jovičič in Eibl SR llr\alska. Djankič. Kampuž. Re- ilak. pere iz Sk)venije. ter Šuster, (iopič in Stanimirov iz .AP Voj- vodine. Pod vodstvom zveznih kapeta- nov Ištvana Saba in Cveta Fra- naka delajo trenerji Mikeln. Maček in Djankič. Osnovno delo temelji na tehnično taktičnem izpopolnjevanju. 30 odstotkov \adbe pa je namenjeno telesni pripravi. Po besedah trenerjev je to zares najboljši mladinski ka- der. ki ga trenutno premore naša država. Delo je organizirano kot dolgotrajna šola s pripravami in turnirji doma in tudi na tujem. Vsi ti mladi bodo pridobili velike i/kušnjc za predstoječa tekmova- nja v mladinski konkurenci in kasneje v članski, ko bodo verjet- no enako uspešno zastopali bar- ve naše države, kol so lx) Vecko, Korpa. .Šurbek. Palatinuševa, I abrijc\a itd. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Tamara Kampuž še veliko obeta na področju namiznega tenisa. Tudi najmlajši iz NTK Petovie in Foče so zavzeto delali Sodelovanje NTK Petovio in Foča Sočasno z zveznimi mladinski- mi pripravami potekajo v športni dvorani Mladika tudi priprave dveh vrst mlajših kategorij klubov Petovio Ptuj in Foča. Z njimi delajo trenerji iz reprezentance. Vse to so začetki dobrega sodelo- vanja dveh klubov. Tokrat so pionirji iz Foče gostje pri svojih vrstnikih, drugič pa jim bodo Ptujčani obisk vrnili. Besedilo in po.snetek: D. Klajnšek Zgodnji začetek padalske sezone .že iz naslova je razviden namen, bralce obvestiti o pripra- vah na prihajajočo sezono. To je ludi v .skladu s sklepom na enem od sestankov padalske sekcije AK Ptuj. da je treba redno obveščati občane o našem delu. Ob koncu sezone 80 je bilo na letališču v Moškanjcih izvedeno klubsko tekmovanje za prehodni pokal .AK Ptuj. Sicer majhno tekmovanje (8 tekmovalcev), ki ga je vodil Miro Vindiš. je bilo P^>lno napctjh trenutkov. Zmagal J^' Stanko ( uš z 10 kazenskimi '*^čkami. lik za njim seje uvrstil njegov brat Zlatko Čuš. član niladinske ekipe našega kluba. Treijc mesti) pa je osvojil staritsta PUijskih padalcev Franc Kodela. ^^ se mu pomanjkanje trenaže ^Ploh ni po/naU). Priznanja in Pi>kalje podelil .Alojz (lanza. Klubsko iekmo\anje je bilo 'i^idi i/birno za sestavo ekipe, ki je zastopala na tekmovanju Pokal Beograda. Priredil gaje '^eroklub Akademik iz Bct>grada na svojem letališču Lisičji jarek pri Pančevu. Tekmovanje je imelo zvezni status, zbrani pa so bili vsi mojstri tega športa, kajti lo je bila zadnja padalska preiz- kušnja v lan.ski sezoni. Ze po pra\ilu so bili vremenski pogoji neugodni, prednost so seveda imeli naji/kušenejši. In tukaj bi našim padalcem skoraj uspel \eliki met. Pogrešili so šele v zadnjem skoku in ekipno pristali na 4. mestu. Vsekakor je obetav- ni ZKitki) ( uš zno\a potrdil svojo k\alilett> in nekoliko ■>podučillovo najpomembnejša osvoji- tev 2. mesta na 1. državnem prvenstvu v skupinskih likovnih skokih v Lescah pri Bledu. Eki- po. ki JO je vodil in treniral Franc Kodela sla poleg njega sestav Ija- la šc Janez \'idovič in Stanko Čuš. l a uspeh nas obve/uje. da pričnemo še bolj zav zeto delati v tej zanimivi disciplini padalskega šporla. \ stabilizacijskem gibanju, ki JC seveda zajelo tudi nas m ob precejšnji podražitvi skokov, bo moral.) kvalitetno delo sloneti na temeljitejš h zemeljskih pripra- vah. Takšen način dela bo od članov padalske sekcije zahteval še več časa. Velika teža teh dodatnih nalog pa bo še največ zahtevala od Mira Vindiša. na katerega je v obdobju zadnjih dveh let že tako odpadla večina strokovnega dela. Ta učitelj pa- dalstva .se v našem klubu ukvarja s padalsko dejavnostjo že deset let. Kljub svojim zasebnim ob- veznostim je za strokovno delo na letališču izrabil svoj redni letni dopust. Dejstvo, da mu nismo priskrbeli niti dneva izred- nega dopusta za njegovo prizna- no športno dejavnost, bi moralo koga zaskrbeli. Vprašanje je namreč, kaj je kvaliletneje in ceneje in s tem stabilizacijsko: pustili trumi padalcev, da nena- črtno (in s lem najverjetneje neuspešno) uporabljajo draga sredsiva ali pa dali človeku z izkušnjami dovolj časa in mu s tem omogočili, da bo izdelal skrben načrt priprav in jih potem ludi vodil. Najbrž se odgovor ponuja sam. Kljub vsem težavam, ki sprem- ljajo naše delo pa smo že pričeli s psihofizičnimi pripravami in s predavanji ^ testiranjem. V prvih dneh aprila se bomo namreč že udeležili Študentskega prvenstva Jugoslavije v Beogradu, kjer bomo branili odlične uvrstitve iz lanskega leta. Najpomembnejše za razvoj pa je vsekakor delo z mladimi. Letošnje začetnike je skupaj z učitelji padalstva sprejel upravnik AK Ptuj Ivo Čuček. Po razgovoru z njimi pa smo se v klubskih prostorih dogovarjali o organizacijskih pripravah na re- publiško padalsko prvenstvo (člansko in mladinsko) in 11. državno prvenstvo v skupinskih likovnjh skokih, ki bo letos pri nas. Rezultati i/ lanskega leta nas obvezujejo. Upamo in trudili se bomo. da bo vse skupaj potekalo dobro in se ludi za nas končalo uspe.šno. Bojan Žmauc ^'a tekmovanju za pokal Beogra- ||K HUMOR Za integracijo sem se že zdavnaj odločil, le zaradi lepšega še moram malo razmisliti______* Oprosti, draga ženka. vendar ta referat nujnosti zmanjšanja administracije mo- ram nocoj končati Ob izredni dru^eni aktivnosti in številnim obveznostim navkljub sem se imcoj odločil za sestanek s tabo Nič se ne bojte to% aiišs jaz vsak dan brez sitrabu sto- pam v tisto pisarno, pa imam vs3q štkflnt manjši OD ktrt vi Najprej sem se znašel na poledenelem pločniku, potem na operacijski mizi, sedaj se pa znajdčm tudi takole... DARIN = ameriški pevec itali- janskega porekla, prvi uspe- šnejši »beli- glasbenik tvrdke Atlantic (Bobby, 1936—1974; pesem »Dream Lover«) DESKLE= delavsko naselje na levem bregu Soče nasproti Anhovega DRONTA = izumrla ptica, imenovana tudi drontarica z otoka Mauritiusa DUGIRAT = industrijski kraj in luka pri Omišu v Dalmaciji, tu- rizem MALON = francoski revoluci- onar, levi proudhonist ter eden organizatorjev sekcij prve in- ternacionale v Parizu (Benoit, 1841 — 1893) MARODIČ = dramatik, rojen v Zagrebu, ki živi in dela v Ljub- ljani (Aleksander, -VOS«, »Mali oglasi«) OTT.= nemški pisatelj (Wolf- gang, »Morski psi in male nbe«) PAPAVERIN ^ bel alkaloid, sestavina opija, ki se nahaja v maku, makovi na URE = škotska filmgte igralka (Mary, »Ozri se v REŠITEV PREJŠlSi^KRI- ŽANKE ' VODORAVNO: Pam.r, ara- ra, stran, tek, zimski, J, Mari, Ante, ale, trak, bojid, tat, vez, Riko, utica, Pera, ŠD, Ago, sli- va ara. Niče, kalitev, Vinjerac, tvanov, etamin, jed, Jan, ravarv ka Aca Art, SA, Aar. tednik - 29. januar 1981 OGLASI iN OBJAVE - 11 s SEJE KOMITEJA OK ZKS ORMOŽ Ocena podpisovanja samoupravnih sporazumov Osrednja točka dnevnega reda 47. seje komiteja občinske konference ZKS Ormož, ki je bila minuli četrtek, 22. januarja, je bila ocena podpisovanja samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS tako občinskih, kot tudi republiških za obdobje 1981—85. Na območju občme Ormož je 54 podpisnikov samoupravnih sporazumov. K podpisu 13 samouprav- nih sporazumov, družbenih dejavnosti tako občinskih kot tudi republiških, je pristopilo vseh 54 podpisni- kov, izjema ie le občinska telesnokulturna skupnost, kjer je k podpisu pristopilo 49 podpisnikov, pet jih je pristop k temu sporazumu podpisalo s pridržkom. K trem sporazumom občinskih SIS materijalne proizvodnje je pristopilo vseh 54 podpisnikov, za SIS z.a komunalno in cestno dejavnost se je izreklo 48 podpisnikov, samoupravni sporazum o financiranju l.O in DS v krajevnih skupnostih je podpisalo 38 podpisnikov. Akčija za pristop k sporazumu o financiranju LO in DS v KS je bila organizirana kasneje, zato so tu rezultati nekoliko slabši. K samoupravnim sporazumom republiških SIS materialne proizvodnje je od 15 podpisnikov doslej podpisalo 14. Mercator-Zarja Ormož, ki Se k samoupravnim sporazumom ni pristopila, bo to opravila v tem tednu. V Drogini TOZD Gosad Središče ob Dravi pa so v ponedeljek, 26. januarja 1981 obravnavali še samoupravni sporazum za letališ- ki promet. Tako lahko v občini Ormož ugotavljajo, da so - kljub nekaterim pomanjkljivostim dosegli dobre rezuhate pri podpisovanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov ^a obdobje 1981—85. V nadaljevani seje komiteja so spregovorili o pripravah na proolcmsko konferenco o gradbeništvu. Izvolili so komisijo, ki bo pripravila oceno o položaju gradbeništva v občini Ormož. Komisija je sestavljena iz predstavnikov SIS za komunalno in cestno dejavnost, samoupravne stanovanjske skupnosti. samoupravne kmetijske zemljiške skupnosti, upravnih organov skupščine občine in gradbene operative. Prav tako so na seji komiteja razpravljali o zmanjševanju administracije v občini Ormož, potrdili člane komisije in sprejeli sklep, da z delom pričnejo takoj. Sprejeli so tudi program idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK v osnovnih organizacijah m občinski organizaciji ZK občine Ormož. Ob koncu seje komiteja so spregovorili tudi o aktivnosti ZK pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja. ZK se mora boriti za hitrejše uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v vzgoji in izobraževa- nju. Razrešiti je potrebno vrsto vprašanj med šolo in uporabniki s samoupravnimi sporazumi. Zagotoviti je potrebno večji vpliv uporabnikov na vzgojno-izo- braževalne programe, urediti vprašanje mentorjev v interesnih dejavnostih, še posebno v celodnevni osnovni šoli, inštruktorjev za izvedbo programa proizvodnega dela in delovne prakse. Poskrbeti za delavnice in kabinete in za uveljavljanje drugih vidikov neposredne menjave dela, kamor sodi tudi razprava o kvaliteti in rezultatih, ki jih dosegajo vzgojno-izobraževalne organizacije. ZK mora iti v boj proti nespremenljivim tezam, da reforme šolstva in stabilizacije ni mogoče izvajati hkratno, ter da naj bi reformo šolstva preložili na poznejši čas. V tem obdobju je potrebno posvetiti veli- ko pozornost tudi pomanjkanju določenih profilov pedagoških, delavcev in drugih strokovnih kadrov za delo v usmerjenem izobraževanju. Nespremenljivo je tudi, da bi zaradi izgovorov o stabilizacijskih ukrepih celo ukinjali obstoječe COS. Poleg tega si mora tudi šolstvo prizadevati za smotrnejše gospodarjenje v smislu boljše organizacije dela, organiziranje skupnih služb več šol, povezovanje šol kot^TOZD v delovno- vzgojno-izobraževalno organizacijo in podobno. -dato Mariborski »Gorjupov dan" Mariborski aktiv društva novinarjev Slovenije je v okviru študijskih dni Mitje Gorjupa or- ganiziral v petek enodnevno posvetovanje z geslom ,,Prvi novinarski koraki". Kot že naslov pove, je bila glavna pozornost namenjena položaju in problemom mladega časnikarja in skrbi za nje- govo čimhitrejše samostojno in uspešno opravljanje novinarskega poklica. Za samostojno delo je poleg potrebne izobrazbe nujno tudi mentorstvo v najširšem pomenu besede, vsak mlad novinar bi ga moral biti deležen že med študi- jem, v prvih novinarskih korakih, vse dotlej, ko lahko dela sam. Po programu posvetovanja smo udeleženci Gorjupovega dne dopoldan poslušali Jožeta Smole- ta, predsednika komisije za med- narodne odnose pri predsedstvu CK ZKS, ki je govoril o mednaro- dnem položaju v svetu. Okrogla miza se je nato razvijala na temo usposabljanje mladega človeka za uspešno opravljanje novinarskega poklica v naši družbi, pri čemer je znova prišel v ospredje problem usposabljanja vseh tistih, ki novinarski poklic opravljajo že vrsto let, pa nimajo ustrezne izo- brazbe. Zlasti na območju mari- borske regije se vse pogosteje jav- lja ideja o dvostopenjskem študiju novinarskega poklica in bi tako novinarji — stari po praksi, lahko pridobili vsaj prvo stopnjo — višjo novinarsko šolo. V popoldanskem delu posveta je Kristina Lovrenčič, predsednica Društva novinarjev Slovenije govorila o pomenu mentorstva za mladega novinarja. V razpravi je bilo ugotovljeno, da imajo men- torstvo le pri redakciji Dela in Večera, v drugih novinarskih hišah pa je le to prepuščeno naključju ali dobri volji Urednikov, ki ob svojem zahtevnem delu nimajo ča- sa še za mentorstvo začetnikom. Mnogo kritičnih pripomb in stališč je bilo izoblikovanih v zvezi s teo- retično in praktično popotnico, ki jo daje šola mladim novinarjem. Ugotovili so, da imajo le redki mentorsko delo zapi.sano tudi v sa- moupravnih aktih novinarskih hiš, da je težje z mentorji tam, kjer so uredništva majhna, ali tam kjer delajo novinarji dopisniki . . . Razveseljiv je sicer podatek, da se izobrazbena sestava mladih novinarjev izboljšuje. Od 133 čla- nov društva novinarjev Slovenije, ki so rojeni po letu 1950 jih je že 48 diplomiralo na fakulteti za so- ciologijo, politične vede in no- vinarstvo, 10 na drugih fakultetah, 29 pa na višjih šolah. Le 56 novi- narjev je še s srednjo izobrazbo, a se mnogo teh tudi izobražuje ob delu. Ker je bilo mnogo pripomb izre- čenih zlasti v zvezi z izobraževa- njem novinarjev, ki že vrsto let delajo pri informativnih sredstvih javnega obveščanja, je bilo v skle- pu Gorjupovega dne tudi rečeno, da bo naslednji Gorjupov dan namenjen izobraževanju. Naj zapišem še to, da je bilo na posvetu mnogo mladih novinarjev, začetnikov, štipendistov ah takih, ki delajo v novinarskem pokhcu do dve leti, pa precej tudi starejših — prekaljenih novinarjev. Gostje posveta pa so bili tokrat: Jože Smole, predsednik komisije za mednarodne odnose pri predsed- stvu CK ZKS, dekan fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo dr. Drance Vreg, izvr- šni .sekretar predsedstva CK ZKS za politično propagando in informiranje Alojz Gojčič, pred- sednik mestne konference SZDL Maribor Vasja Lavrič in drugi. N. Kotar PTUJSKA MATIČNA BILANCA ZA LETO 1980 ROJSTVA - POROKE -SMRTI Na matičnem uradu v Ptuju delajo tri matičarke — Anica Kunčnik, Breda Sever in Lučka Toplak. Vse tri delajo skupaj, vendar enakopravno in z enako odgovornostjo. Ob sobotah dežuraio izmenično, kadar pa je več porok, tudi po dve, ob konicah pa celo vse tri. Njihovo delo je toliko odeovornejše, . ker so vsi dokumenti, ki jih izdajo, kar vpišejo — dokumenti trajne vrednosti. Obseg njihovega dela delno kažejo tudi statistični podatki, ki nam jih je za leto 1980 zbrala Breda Severjeva: V knjigo rojstev so lansko leto vpisali skupno 1422 novih občanov, od tega 738 dečkov in 684 deklic, še podatek, da je od teh le 960 novorojenčkov z območja ptujske občine, ostali pa so iz drugih slovenskih pa tudi hrvaških občin. V mrliško knjigo je bilo vpisanih skupno 442 umrlih, od tega 214 moških in 228 žensk. Razlika med številom rojenih in umrlih je velika predvsem zaradi tega, ker večina mater danes gre rodit v bolnišnico, v mrliško knjigo pa vpišejo le tiste, ki umrejo na območju ptujskega prijavnega urada in v bolnišnici. V poročno matično knjigo so v letu 1980 vpisali skupno 424 zakonskih zvez. Nadalje so opravili 18 svečanih razglasitev za zlatoporočenca (zlatih porok) in 16 svečanih dajatev imena. FF V teh dneh potekajo širom naše republike občni zbori raznih društev in organizacij. Najbolj množična in aktivna pa so prav gotovo gasilska društva, saj sko- rajda ni vasi ali kraja, kjer ne bi obstajala. Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj sodi med najstarejša tovrstna društva v Sloveniji, sai so se nje- govi člani pretekli petek, 23. janua- rja, sestali že na 111. letnem obra- čunu dela. Ob tej priložnosti smo k razgovoru povabili dolgoletnega predsednika GD Ptuj, Marjana Berliča, ki je o delu v preteklem letu dejal: ,,Moram reči, da smo gasilci v lanskem letu, tako kot leta nazaj, svoje delo zadovoljivo in marljivo opraviH. To je bilo čutiti prav na vseh področjih delovanja. V letu 1980 smo imeli 64 požarno—preventivnih akcij, kar je za prostovoljno društvo, kot ie naše, izredno veliko. Za primerjavo naj dodam, da nimajo člani večjih poklicnih društev nič več akcij kot mi. Dodati moram, da smo vse ak- cije odlično izvršili, se pravi brez večjih materialnih škod. Akcije so potekale tudi brez dodatnih pripomočkov. To pa po mojem pomeni tudi, da smo tudi študijsko gašenje že dodobra obdelali. Vedeti je treba, da ni vseeno kako gasimo. Nedvomno lahko gasilec naredi mnogo večjo škodo, kot požar sam, če h gašenju ne pristopi taktično in pravilno. Mis- lim, da smo to delo ptujski gasilci dobro opravili in prepričan sem', da bo tako tudi letos in v bodoče Drav tako." Vi ste gasilec od rane mladosti. Kako ocenjujete razliko med gasil- cem nekoč in danes, ko vemo, da je gasilstvo že pomemben člen splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite? ,,Ta razlika je ogromna. Leta 1945, po osvoboditvi, ko smo Ptujsko društvo ponovno formi- rali, praktično nismo imeli opreme. No, imeli smo le en star nemški gasilni voz in staro ameriško cisterno. Zal pa še to ni delovalo zmeraj, zato smo veliko poprav- ljali. Se težje je bilo s sredstvi, saj smo gasilci večkrat zbirali svoj denar za bencin, da smo lahko vozili na požare. Teh pa je bilo včasih več kot dandanes. No, vsa ta razlika je ogromna. Ce samo primerjam z današnjo opremo ni primerjave. Z ustanovitvijo SIS za požarno varnost smo lahko začeli številne akcije. Denarna sredstva so tako zagotovljena, saj se zbirajo iz združenega dela na podlagi samoupravnih sporazumov. Gasil- stvo se dandanes taktično in tehni- čno izpopolnjuje. Samo GD Ptuj je dandanes kos že vsem nalogam, saj imamo razen gasilskih avtomo- bilov in cistern tudi najsodobnejše vozilo FAP z dvema topovoma. S tem vozilom lahko gremo v akcijo z vodo, s peno in s prahom. Pred kratkim pa smo ugotovili, da nam manjka še eno vozilo. To je visoko tlačna črpalka, ki bi jo potrebovali pri zadnjem izredno redkem in nenavadnem požaru v silosih PP. To je bil zares edinstven požar, ki ga še nismo poznali niti gasilci, niti ne republiški inšpektorji, niti ne širša okolica. Vsi strokovnjaki, ki so se tokrat zbrali ob požaru, so ves potek temeljito razčlenili, tako upam reči, da smo vsi skupaj sedaj na to dobro pripravljeni. Moram reči, da so v zadnjem času tudi gasilska društva na podeželju, mislim vsa društva v okviru naših sedmih gasilskih centrov dobro opremljena." In kakšna je vaša ocena o trenutnem stanju gasilstva na območju ptujske občine? ,,Kot že rečeno, vsa društva so razmeroma dobro opremljena, močno je poraslo tudi članstvo, ustanavljajo pa še zmeraj nova društva. Pomembno je tudi, da dosledno skrbimo za izobraževanje gasilcev. V teku so razni tečaji za člane in častnike. Programi izobraževanj pa niso več klasični, veliko zahtevnejši so, kot nekoč. Zavedamo se, da se v svetu iz dneva v dan pojavljajo nove oblike vnetljivih materialov, ki zahtevajo različne pristope in načine gašenja. Prav zaradi tega se mora gasilec nenehno izpopolnjevati in dopolnjevati svoje znanje." M. Ozmec Marjan Berlič, predsednik GD Ptuj Člani GD Ptuj, skupaj s svojimi gosti na 111. občnem zboru. FOTO : KOSI Tokrat je bilo v dneh od 18. do vključno 26. januarja na cestah ožjega območja ptujske občine zares mirno, saj so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v eni lažji prometni nezgodi. Pri tem so zabeležili eno lažjo telesno poškodbo in za okoli 10.000.— din materialne škode. Razen tega so zabeležili še en večji požar na Ptujski gori, kjer je ogenj upepelil gospodarsko poslopje. Miličniki opozarjajo na sicer redek primer delovnih nezgod zaradi poledice. V preteklem tednu so zabeležili delovno nezgodo v Agisu, kjer je zaradi poledice na dvorišču padel delavec in si zlomil nogo. Na dvorišču Mercatorjeve blagovnice pa je zaradi posledice na neočiščenem in zležanem snegu padel delavec in se poškodoval po glavi, zaradi česar je bil več dni v nezavesti. Vsekakor velja opozoriti na odlok SO Ptuj, v katerem je med drugim zapisano, da so tudi delovne organizacije in ustanove dolžne poskrbeti za čiščenje snega ,,pred svojim pragom". Ce bi ta odlok dosledno upoštevali, do teh dveh nesreč prav gotovo ne bi prišlo. — OM Primanjkuje tesarjev in krivcev železa Temeljna organizacija Granit Slovenska Bistrica, ki deluje v okviru OZD Konstruktor Maribor, je v letu 1980 zabeležila ugodne poslovne uspehe. Rezultati pa bi bili še boljši, če se skozi vse leto ne bi srečevali s pomanjkanjem delovne sile, med njimi so še posebno pogrešali tesarjev m krivcev železa. Delovni kolektiv gradbincev iz Slovenske Bistrice šteje trenutno okoli 270 članov, kar je glede na število objektov, ki jih imajo v gradnji veliko premalo, da bi lahko nemoteno uresničevali zastavljene naloge. Vključevanje novih delavcev, gradbincev bo tako tudi v letošnjem letu in naslednjem srednjeročnem obdobju ena od osnovnih usmeritev, skupno z izboljševanjem kvalitete opravljenih del, ipolnjevanjem postavljenih rokov in procesom posodabljanja gradbenih del m mehanizacije. Viktor Horvat Rodile so: Ana Jus. Kupčinji vrh 18 — dcklico; Marija Arnuš. Ziherlova ploščad 3 — dečka; Elizabeta Novak, [lovci 19. Ljutomer — deklico; Šletica Satler. Stanošina 21 — deklico; Silva Kozel, Go- niilškova 13 — dečka; ferezija Krampelj. Juršinci 65 — deklico; Irena Skok-Mojsilovič. Golobova 7 — Bredo; Milena Kelc. Stojnci 106 — deklico; Ilermina Zaje, Mihovci 54/a — dečka; Ema Muršek. Jurovci 5 — dečka; Ma- rica Habjanič. Bukovci 24 — Ta- njo; Pavla Cafuta. Majski vrh 33 — dečka; Irena Markež, Jane- /inci 8 — Mitja; Jelka Kranjc. Jurčičeva 13 — Matija; Elizabeta Miholič. Vinski vrh 25 — Gor- dano; Vlasta Ivanuša. Plešivica 14 — dečka; Angela Rampre. Po- ienšak 6/a — dečka; Marija Kla- sinc. Dragonja vas 33 — deklico; Marta Kjotnik. ("unkovci I/a — deklico; Ana Suen. Lahonci 34 — dečka; Lidija Čuček. Vitomarci — dečka: Dragica Cvetko. Čufarjeva 5 — Sabino; Marija Perko, Zi- herlova ploščad II — deklico; Katarina Cvetko. Trnovci 43 — deklico: Mira Ingolič. Sodinci 20 — deklico. Poroke: Zvonko Hajduk. Jadranska6 in Matilda leličkovič. Maribor, Dominkuševa 8; Marjan Vese- njak. Turški vrh 100 in Darinka Pungračič. Turški vrh 100; Janez Rozman, Zg. Hajdina 108/a in Dragica Korenjak, Medribnik29; Roman Pšajd. Kidričevo 21 in Jožefa Emeršič. Kidričevo 21; Branko Elorjančič, Mezgovci ob Pesnici 44 in Terezija Plohi, Po- lenci 3; Janez Lončarek, Sp. Haj- dina 92 in Cvetka Fridl, Seliška- rjcva 20; Franc Kmetec, Sedlašek 91 in Marija Kmetec, Sedlašek 91; Stanislav Bezjak. Hajdoše 59/a in Genica Dobnik, Kungota pri Ptuju 70. Umr[iso: Terezija Strelec. Prvenci 12. roj. 1903. umrla 17. januarja 1981; Jože Fredikaka, Doklece 18, roj. • 1913. umrl 18. januarja 1981; Ja- nez-Konrad Perger, Miklošičeva 3. roj. 1911. umrl 15. januarja 1981: Marija Salajsler, Kog 77, roj. 1919. umrla 19.januarja 1981; Matevž Vegan. LeSje44. roj. 1907, umrl 23. jiuiuarja 1981; Jožefa Venta. Hardek 37, roj. 1892, umrla 23. januarja 1981; Jakob Ciajser. Skorba 69. roj. 1902, umrl 22. januarja 1981; Marija Golob. Potrčeva 62. roj. 1892, umrla 24. januarja 1981; Neža Borko. Kog 69, roj. 1912, umrla 25. januarja 1981. izdaja zavod za čMopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje tenneljni davek od prometa proiz- vodov.