гчмшша uiaAaaa ? gotorlnt
Leto LXII
V Ljubljani, v soboto 6. januarja 1934
Stev. 5 a
( ena 2 Din
Naročnina текрЛпо 29 Din. /.u inuzera-•tvo 40 L)iu — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za Inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni oredništvai dnevna služba 209» — sočna 1994, 2994 in 209»
ček. račun: Ljubljana Št. K) 651J in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb itv. 59.011, Pragn-I Juuaj 24.79»
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Uhaja vsak dan ijnlraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku
Za zvezdo
Kaj je držalo modre pokonci, ko eo odSli na daljno pot skozi nepregledne pustinje'!1 Zvezda, ki jim je pomenila vero, u|)anie in ljubezen, luč in moč, smer in jiot. Bila jc zanje velika dobrota in od njihove strani velika modrost, da eo ji zaujMili in ji sledili.
Ker po starem običaju praznik Modrih tudi v javnosti praznujemo, smemo in tudi moramo postaviti njihovo zvezdo nad vsa vprušanja, ki zanimajo in gibljejo naš čas. Kdo bi si ujmi trditi, da za dane« in jutri pozna rešitev vseh neštetih problemov, ki ee ЈК>гајнјо? Ves svet ee presnavlja in preusmerja v svojih kulturnih, političnih in gospodarskih silah in ni ga človeškega uma, ki bi vse to obsegel iu pregledal. V takšnem stanju nam ostaja le dvoje: Da zaujjamo slepi usodi, se odrečemo vodstvu jasnega razuma ter se prepustimo iracionalnemu, nejireračunljiveinu instinktu, — ali jia da v globini srca ohranimo vero v Zvezdo, upanje v njo in veliko ljubezen.
Noben pravi kristjan bi prav za prav ne amel obstati pred katerimkoliin svetovnim problemom, ne da bi si zastavil čisto enostavno vprašanje: Kako bi ga bilo mogoče rešiti v duhu krščanstva? Prav isto je delal globok slovanski mislec Solovjev, dasi je bil univerzalen genij in lahko rečemo izreden evroj>s.ki pojav. Kadar ni mogel nikamor naprej in ni videl nobenega izhoda, se je čisto preprosto vprašal: Kaj bi bil storil v tem položaju Kristus' — Sredi zmed in kaosa, ki ga preživljamo, mora biti za nas kategorični imperativ: Ostani zvest tradiciji, ki ni nikaka okamenitev okorelih nazorov, temveč vedno znovu jjorajajoče življenje! Ostani 7*est zvezdi, ki je lel>dela pred očmi v srečnih in razburkanih dneh tudi našim pradedom, pa imaš preti sabo tudi že pot, ki jo je treba hoditi. »Če se zmislim le na evojo mater, pa se mi življenje ne zdi več pretežko,«
Sporarum Avstrije z Nemčijo
ie zapisal Didon kot svoje življenjsko geslo. Ko ne gre več le za to ali ono poljubno vprašanje, amj>ak da ei ohranimo temeljile osobine
naše krščanske kulture, potem mora sleherni vedeti za svojo pot. Rajši trpeti pomanjkanje in preganjanje, kot pa se izneveriti tej zvezdi. Naj razne zvezde vodnice še tako mikavno blešče, nad vsemi mora evetiti betlehemeka zvezda!
Tudi naša pot vodi skozi puščavo. Rušijo ee sistemi in vladarstva, okrog in okrog odmeva ozračje od gospodarskih, političnih in kulturnih j>oloinov. Celi kontinenti iščejo novih orientacij. Toda nad nami je še vedno zvezda. Zato se ne udajamo obupu in pesimizmu. Me odpovenio se luči razuma in čudežu vere. Kakor Modri v puščavi niso bili zapuščeni, tako tudi mi nismo jjozubljeni. Ista zvezda je še vedno nad nami. Le kar jx> njej se ravnajino, kakor so se tudi Modri na svoji poti proti za-
padli. Bodimo pomirjeni, da bo siner prava in mi na pravi poti. Kajti ta zvezda je svetila nad stoletji krščanske kulture in je dosedaj
še vsak nnrod — če tudi skozi puščavo — srečno vodila, če ji je le zau|ial svojo usodo.
Če gledamo v preteklost naše ožje in širše domovine, vidimo grozotne pustinje, skozi ku-tere eo morali Srbi, Hrvatje, Slovenci... A so šli eden kot drugi verno, upa|>olno, zmagoslavno kot krščanski narodi, katere je držala pokonci — betleheniska zvezda. Davno pred slehernimi nacionalnimi momenti so jugoslovanski rodovi črpali iz vere svojo moralno silo in rast in so v veri našli junaških sil za otl|>or, ki je v poznejših stoletjih privedel tudi do lepše nacionalne bodočnosti. Naše najgloblje prepričanje je, da brez etične višine, poštenosti, junnškega idealizma in nesebičnega žrtvovanja, ki ga je zmožen le religiozen narod, tudi sedanjih velikih težav in stisk ne bomo prebredli. Zato nas mora vse skupaj tudi v našo bodočnost, ako hočemo, da bo res lepša, voditi — betleliemska zvezda.
Pa tudi med našim slovenskim narodom nam Zvezda nalaga prav jx>sebne naloge. Naše ljudstvo ni lwgato na svetnih zakladih, ni imenitno in veliko med narodi, ima pa — Zvezdo! In to je velika milost, je veliko ideja, ki bi ji morali vsi služiti. Ko bi imeli zoklade zemlje, ko bi bili velik in l>ojevit nurod, bi bržkone že davno zginila sleherna sled za nami. Ker pa emo ohranili Zvezdo, ni Bos pripustil, da bi smrtna senca legla na nas. S tem pa nam je dana že tudi smer in naloga za bodočnost. Nikdar se še ni tako jasno pokazalo, da mamo-nizem in materializem nista dovelj za reševanje velikih svetovnih narodnih problemov. To sta dve zvezdi zvodnici, ki sta navidezno sijajno civilizacijo privedli v strahoten kaos. v katerem se sedaj zvija človeštvo. Sedaj vsem narodom sveta ostaja samo še izbira, ali začno nove strašne vojne, ali pa se ozro kvišku za betlehemsko zvezdo.
Ko bi se v«ak katoličan zavedni, kako veliko zgodovinsko nalogo mu nnlaga vera v političnem. gospodarskem in kulturnem udejstvo-vnnju! Potem ne bi zdvajal in jadikoval. Prevzel bi ga občutek fKinosa in j>oguma delavnosti, ki bi se stopnjevala ob zavesti odgovornosti pred narodom, državo in človeštvom!
Ne govorimo o krizi, govorimo o zvezdi. Ne glejmo vedno po puščavi, dvignimo pogled tudi navzgor. Tako so storili tudi Modri iz Ju-trovega in našli cilj svojega življenja. Nekoč je ista zvezda vzšla tudi našemu narodu. Je to zvezda naše narodne usode. Naj le sveti« sveti, ker če ta zaide, ne bo nobena več vzšln na našem obzorju.	drin.
Obleke za gospode
l>0 meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev najboljših kvalitet pu najnižjih
cenah pri
Drago Schwab,
Aleksandrova oestn
9f
Dunajski pakt
a
■ •.;.:> i'., •:
Zanimive informacije o tajnih
pogajanjih, hi so dovedla do „mirovne pogodbe'" med Dollfussom in Hitlerjem - Pred novo Dolllussovo vlado - Pogodba bo objavljena najbrž že v januarja
Suvich
Dunaj, 4. januarja.
Izvirno poročilo »Slovenčevega« poročevalca
V zvezi z mojim včerajšnjim poročilom, v katerem sem poudaril okolnosti, ki govore za to, da se je v boižičnih praznikih dosegel sporazum med avstrijsko in nemško vlado, in da je spor med Avstrijo in Nemčijo končan radi uspelega posredovanja Italije, sem danes ves srečen, ko Vam morem podati nekatere podrobnosti o tem sporazumu, podrobnosti, ki bodo bržkone interesirale vse, ki jih zanima razvoj avstrijskega vprašanja. Navajam, da prihajajo iz zanesljivega vira, čeravno na merodajnih mestih Bun-desamta njihovo verodostojnost zanikujejo.
Včeraj sem pis^l, da se je Suvich, ki ie v imenu Italije posredoval med Avstrijo in Nemčijo, vrnil v Rim in poslal nemške pogoje za mir po avstrijskem poslaniku v Rimu dr Rintelenu on Dunaj. Danes mc.tm vest v toliko korigirati, da se je Sir-ich na svojem povratku iz Berlina ustavil kratko časa, mimogrede, na Dunaju in že tam izročil nfemške pogoje na vpogled. Dr. Rintelen je prinesel s seboj le ulti-na-tivno grožnjo Mussolinija, da se morajo ti p>goji kratkomalo sprejeti od avstrijske vlade. Par dni pred božičem jih je Doilfuss tudi sprejel kot podlago za pogajanja.
Kakšni so pogoji, ki jih je stavila Nemčija?
Ko naj da Avsiriia
Vzpostavitev statusa quo, to je razvelfav-ljenje vseh ukrepov proti narodnim socialistom, vrnitev na stara službena mesta, osvoboditev vseh političnih kaznjencev, obnova narodno socialistične »trpnke pod imenom narodno socialistična avstrijska delavska stranka.
Pristanek na duhovno izenačenje z Nemčijo, to je priznanje, da je Hitler predstavnik nemške duše.
V gospodarskih vprašanjih se Avstrija ▼ključi v zvezni sistem z Nemčijo—Italijo— Madjarsko,
Kaj nai da Nemci a
Priznanje, skupno z Italijo in Madjarsko (s tihim odobravanjem angleške vlade), da ostane neodvisnost avstrijske republike mednarodno zajamčena tako dolgo, dokler trajajo obveznosti pakta štirih velesil.
Dr. Doilfuss dobi en mesec častnega odloga, da nemške predloge v celoti izvede in da še v teku meseca januarja oiicielno obišče Berlin kot dokaz za to, da (e spor med obema državama za vselej pokopan.
Okrog tiste mize pa so sedeli...
Avstrijska vlada je na predloge pristala, zahtevala pa je, da se pri organizaciii nemško-av-strijsko-madiarsko-italijanske gospodarske enote pustijo vrata odprta za pristop severnega, torej češkega soseda. Pogajanja so tako dozorela, da je dr. Doilfuss sporočil na tajni ministrski seji, o kateri sem izvedel, da se je vršila menda dva dni pred božičem, da je podpis »avstro-nemškega miru« tik pred durmi. Članom vlade je bila naložena najstrožja molčečnost o pogajanjih.
Nemški predlogi in avstrijski protipredlogi so prišli še enkrat na posvetovalno mizo, okrog katere so sedeli — na smučarskem izletu v okplici Sem-meringa _ Italijanski in nemški poslanik na Dunaju, nemšk! poslanik na Madjars^em in avstrijski poslanik v Rimu dr. Rintelen, poletf zastopnikov avstrijske te?ke industrije, ki menda ni nihče drugi kot Alpine Montangesellschaft, ki |e že od nekdaj s svojim denarjem stala za hitlerjevskim pokretom. Tudi kancler dr Doilfuss se ie pridružil izletnikom in oddal svoj pristanek na dokument, ki je bil sestavljen.
Slovesna sprava
Namen te »mirovne pogodbe« ni samo zr-sebno-pravnega značaja, ampak je dobil obliko mednarodnopravnega akta. sklenjenega med dvema državama, ki pa naj ostane tajen. Itali;anski državni tajnik v zunanjem ministrstvu Suvich, ki pride prihodnje dni na Dunaj, ima nalogo, da prisostvuje slovesnemu aktu ponrritve in sopodp'še »mirovno pogodbo« v prisotnosti aktivnega ncinikego ministra, ki naj bi v tem primeru bil GobbeLs sam.
Da bi dejstvo podpisovanja in vsebina pogodbe ostala tajna, so sklenili, da se slovesni podpis ne bo vriil na Dunaju, ampak da sc bo gospoda pe-llala v Solzburg ali celo v prestolnico Lichtenstei-na Vaduz, kfer naf bi se slovesna in svečana sprava UvrMla t aalru ia ladovolialvu.
Končna pogodba, ki bo s prihodom Suvicha dobila pečat tajnega meddržavnega akta, vsebuje po mojih informaciiah vse že zgoraj navedene točke nemških in avstrijskih predlogov, predvsem pa določa:
Vse b na „mii-ot nega pakta"
Da Italija, Nemčija in Madjarska (s tajno odobritvijo Velike Britanije) garantirajo Avstriji državno neodvisnost za dobo trajanja pakta štirih v e 1 e s i L (V tem vidimo, kako Mussolini poskuša prikleniti Francijo na pakt štirih veselil, kajti Francija je življenjsko interesirana na tem, da ostane Avstrija neodvisna. — Op. uredn.)
Da se združijo Italija, Nemčija, Madjarska in Avstrija v enotno gospodarsko telo, ki naj tvori ogrodje za gospodarsko ozdravljenje Podonavja. (V tej točki opažamo črto za črto Mussolinijev predlog od septembra 1933 glede obnove podonavskega ozemlja. — Op. uredn.)
Da Avstrija dovoli narodno socialistične organizacije in da poino n in n e s t i j o vsem njenim članom ter tako ustvari na nacionalno nemškem polju enotno fronto z ostalo Nemčijo. (Zopet Mussolini jeva roka, ki je hotela doseči dvoje: ohraniti politično neodvisnost Avstrije, a pomagati Nemčiji do plemenske obuove vsega nemškega narode. — Op. uredn.)
Da se sestavi v Avstriji nora vlada, ki naj bi ji načeloval še nadal.e dr. Dolliuss, a v katero bi vstopilo polovico ministrov narodno socialističnega obeležja, druga polovica pa bi pripadala DolHussovi »Vaterlandische Front«.
Da vstopijo vse nacionalne bojne organi z u c i j e narodno socialistične barve v obstoječe avstrijske pomožne policijske čete vsaj do
polovičnega količnika in da se nstvari duhovno
sodelovanje med avstrijskimi in nemškimi bo>ninv organizacijami.
Da sc izvede v Avstriji reforma nstava s pomočjo ljudskega glasovanja, ki naj odgovori samo t »da« ali »ne«.
Da ostane Avstrija nemška katolllka država, Nemčija pa nemika krščanska držav«
Sklep in dejstvo pogodbe naj bi se objavila i« tekom meseca januarja, a vsebina naj bi ostala tajna do nadaljnjega.
Zastor se je torej le nekoliko dvignil nad političnimi dogodki v Avstriji. Na vseh merodajnilh mest... vlada, kot sem včeraj poročal, molk, molk, hladen molk. Časopisje ne ve nič, ali ne sme ničesar vedeti o teh »tajnih pogajanjih«. Kako so tajna ostala, ste se mogli prepričati, ko o njih nikdo ničesar ne ve, a ves bistrejši Dunaj danes že o njih govori.	Ing. Sch.
(Iz tega sedaj ni težko razumeti, zakaj se j* avstrijska duhovščina potegnila nazaj iz političnega meteža, zakaj so bili amnestirani in izpuščeni na svobodo vsi najbol| vidni hitlerjevski agitatorji, zakaj so naenkrat nehale pokati bombe po Avstriji, zakaj se je krščansko socialna stranka, ki jo vodi Czermack, tako dolgo protivila proti temu, da bi vstopili v vlado Dollfussa VCinklerjevi ger-manofili, zakaj je Doilfuss naslovil v svo|em novoletnem govoru tako navdušene pozdrave na naslov Mussolinija in iztegnil roko proti Nemčiji, toda, ne moremo na noben način razvozljati misterija, v katerega je zavita francoska politika v avstrijskem vprašanju in kaj se je pri francosko-italijanskcm podonavskem načrtu moglo dopasti dr. Benešu, ki ga je nedavno v Parizu sprejel kot »resno bazo za pogajanja«. Opomba uredništva.)
300 mUjard Din
za gospodarsko obnovo Amerike
Roosevelt je 4. t. m. predložil kongresu poslanico, v kateri poroča zastopnikom naroda o proračunu za leto 1934/35 in razlaga svoj gospodarski in socialni obnovitveni program. V svoji poslanici Roosevelt konstatira, da bo bilanca USA izkazala primanjkljaj 7.309,000.000 dolarjev, in sicer zaradi tega, ker je treba izpolniti širokopotezen program gospodarske in socialne obnove države. Za ta program je potrebnih 6.357,486.700 dolarjev. Vsi izdatki USA bodo znašali 9.403,000.000 dolarjev, torej vsoto, ki je bila prekoračena ?amo v letu 1918 in 1919. Za uravnovešenje proračuna bo razen novih davkov treba najeti nova posojila v znesku najmanj 10 milijard dolarjev.
Roosevelt se v kongresu nima bati nobene resne opozicije. Vzrok je v tem, da je sedaj zaposlitev prebivalstva v vseh državah Unije zelo dobra zaradi ogromnih vladnih naročil in javnih del. Seveda se bo šele maja ali junija meseca, ko bo ta javna zasilna delavnost počasi prenehala, pokazalo, ali se je ameriško gospodarstvo v resnici popravilo ali ne. Pa tudi neglede na to se pridobitni krogi Rooseveltu ne upirajo, ker imajo njegove reforme namen, da se delavstvu pomaga in dvigne njegov standard, kar je tudi v interesu privatnega kapitala. Nekoliko skrbi dela tem krogom samo javna in privatna zadolženost, ki pod Rooseveltom silno narašča.
Roosevelt pa skuša svoj gospodarski obnovitveni program nasloniti predvsem na verska in moralna načela. Zato je zanimivo, da je začel živahno akcijo, da se obnovi tudi versko in moralno življenje na načelih krščanstva, ker je samo na tej podlagi mogoča stalna družabna reforma. V tem oziru je vzbudil največjo pozornost govor, ki ga je imel
predsednik nedavno na javnem zborovanju v Wa-shingtonu. Dejal je, da je dolžnost današnje države, da z gospodarskimi in socialnimi -eformnmi doseže to, kar je svojčas v poganski državi dosegla krščanska vera z izključno duhovnimi sredstvi. V času, ko je bila družba razdeljena v majhno število privile-girancev in ogromno množico sužnjev, je krščanstvo oznanilo nauk bratstva božjih otrok in s tem izpodkopalo razredni temelj poganske države. Danes, ko je poganstvo zaradi brezbožnega racionalizma in materializma zopet pognalo iz ruševin družbe, je naloga krščanske države, da izvede potrebne reforme z močjo in avtoriteto.
Cerkev in država • sodelujeta l
in sicer mora država zajamčiti cerkvi popolno svobodo, da uči svoj ideal socialne pravičnosti. Cerkev pa mora državo podpirati, da se bo materialno blagostanje zgradilo na duhovnih in moralnih vrednotah, kajti sicer tako blagostanje ne bi bilo resnično in stalno. Materialistični socializem sam sebe izpodjeda s svojo brezbožno lilozoiijo. Roosevelt je nadalje izjavil, da je optimist, ker vidi, kako se človeštvo vedno bolj zaveda, da se mora vrniti h krščanstvu, in so državniki prisiljeni, da tndi praktično začenjajo z reformami v duhu krščanske filozofije in etike. Našemu času je potrebno veliko kolektivno prizadevanje, mogočen kolektiven sunek, da se bo proces pridobivanja in uživanja materialnih dobrin vršil po najvišjem zakonu, ki je zakon krščanske solidarnosti in pravičnosti napram bližnjemu. To pa zmore državna skupnost samo s pomočjo socialnih naukov in moralne avtoritet« krščanstva.
Francoske razorožitvene predloge
fe nemška vlada ugodno sprejela
London, 5. jan. b. Listi se danes obširno ba-viio z vsebino francoske note, ki je bila |X)slana kot odgovor na nemške predloge. Diplomatski urednik »Daily Telegrapha« označuje prve vtise, ki iih je [x>vzročila francoska nota v Londonu, kot odločno ugodne, kar se mora v prvi vrsti pripisati temu, da se je v Berlinu razumelo, da so s francosko noto |K>s>lala odprta vrata za nadaljnja jMgajanja. Posebno ugoden vtis je napravil francoski predlog, da je pripravljena, da takoj uniči )»lovico svojin bombnih in vojnih letal, če pride do sporazuma na temelju francoskih predlogov. Nadalie se v noti govori, da Francija ne odklanja nemške misli o sklenitvi nenapadalncga pakta, ampak le nagtaša, da se obstoječe |xigodbe ne -smejo uničiti ali pokopati z novimi pogodbami, ki se morajo še okrepiti. List ugotavlja, da sta oba francoska predloga bila z angleške strani sprejeta zelo simpatično, Ker sta v soglasju z dosedanjo smerjo angleške zunanje politike. Po poročilu di|ilomatskega urednika »Morning Post« določa francoska spomenica za slučaj spora-
Duiiniskn vremenska napoved: Sev. Alj>e:
i /.premen l.j i vo. od časa do ensa paduviue, temperatura 1и> nurnsla. — Južne Alpe: prehodne inotitvi. temperatura bo narasla. — Na|>oved t& nedeljo: Pretežno juuio, tee. d&s mila
zuma ne samo uničenje polovico francoskih vojnih letalskih sil, ampak tudi ustanovitev mednarodne letalske policije, ukinitev težkega topništva in ukinitev od Nemčije tako pobijanega poskusnega roka. V angleških diplomatskih krogih se označuje ta francoski odgovor kot izredno značilen in velikopotezen ia se z napetostjo pričakuje nemški odgovor na francosko noto.
Atentat na jugoslovanski konzulat v Celovcu
Dunaj, 5. jan. A A. Korhiro porufn: Snofi je ua krovu lesene hurake, ki pripada jugoslovuiisko-niu generalnemu konzulatu v Celovcu, eksplniii rala bomba, ki ho jo podtaknili netnnni napadalci.
Eksplosija je ruidejala ilcl krova navedene barade v velikovti kvadratnega metra. Razen tega so so razbila mnoga stekla na oknih hotela nn drugi strani konzulata. Nemntno no bile poškodovane tudi naprave ta raisvetljuvo in telelon. Re-darutvu je uvedlo energične preiskavo, da ugotovi netnaue napadale«. Takoj po tem dogodku je deželni glavar za Koroško odšel na jugoslovanski generalni konzulat in obžaloval dogodek pred kun ■!«■ dl.
Živi zazidani
Strahote radarske katastrofe v Duehova

v borbi proli bedi
Ena desetina Mariborčanov v javni oskrbi
132 rudarjev je umrlo pri katastrofi na Ceikoslovaškem
1'oicbni dopisnik, ki ga je odposlala dunajska <\'eue Freie Presse« v Duhov na Češkoslovaškem, Mer se je zgodila strahovita nesreča v rudniku Ne I s 011 in ki je zahtevalo 140 rudarskih življenj, je poslal svojemu listu iz Prage sledeče pretresljivo poročilo o nesreči in o okoliščinah ter posledicah katastrofe, ki jih je proučeval na licu mesta:
»V žalostnem jutru sem ee odpeljal z brzo-vlakom iz Prage v Duhovo, ki je postalo mesto žalosti za vso državo. Že na Masarykovem kolodvoru so vsi potniki govorili samo o tej grozoviti nesreči in' če si se le količkaj obrnil na kakšnega potnika z vprašanjem, kam gre ta vlak .ali oni, je vsakdo takoj vpletel v odgovor duhovsko katastrofo. Ko •nio ie pripeljali v ogromne revirje rjavega premoga v okolici Duhava, smo videli samo ogromna v dim potopljena polja, iz katerih so se dvigali »kozi dim, meglo in saje majhni želrfznl stolplčki — znamenje, da se bližamo rudarskim rovom. Le malo ljudi «m» videli skozi okna brzovlaka in vsi to izgledali tako stari, tako bedni, tako žalostni. »Krasen kraj« se imenuje ta žalostna pokrajina, kjer leži rov Nelson III, ki |e postal velikanski grob 140 nesrečnih rudarjev. Zalit je z blatom in z umazanimi sajami, ob njem pa joče nad 100 družin, ki so izgubile svoje hrsnitelj«.
Pri žalostnem rovu
Ko smo priSlt do nesrečnega rova, nam je zaustavila pot ogromna trdo sklenjena ljudska množica, ki je stala, ne čepela, tiho in ledenomirno pred železnimi vrati, ki vodijo v rov in z ledenimi očmi zrla proti izhodu iz globin, kjer umirajo ali >o ž« umrli njihovi možje, očetje in bratje... Okrog in okrog rova so nakopičene razvaline raz-•treljenlh stavb in streh, ki jih je odnesla eksplozija. Od stavb sploh ni ostalo ničesar celega in se to, kar je ostalo, je pod neprestanimi curki vode, ki n« mora zadušiti ognja, ki tli naprej pod razvalinami.
Rudarske oblasti so preselile svoje urad« v majhno delavsko hišico, kjer sedijo ravnatelji, in-ženjerji, ministri, poslaniki, škofje, vsi veliki tega sveta, ki so se prišli klanjat nesrečnim žrtvam in tolažit preostale. Med hišicami hodijo v počasnih korakih temtertje revno oblečene žene, ki glasno ihteč objokujejo svoje može in svoje sinove.
Okrog poldne pude povelje: »Vsi svojci k vratom v rov!« Znamenje, da se nekaj dogaja, da ati se vrača rešilno moštvo iz razstreljenega rova, ali pa, da gre nova skupina rudarjev junakov na pomoč svojim tovarišem stotine metrov globoko. Reševalna dela. ki se vršijo v strašnih okoliščinah, napredujejo le počasi, prepočasi za vse te nesrečne« svojce, ki proti vsakemu upanju še vedno upajo, da se bodo njihovi vrnili živi iz podzemeljskega nekla. Toda ogenj pod zemljo traja dalje. V vedno novih puliih se vali težak gost in zamazan dim iz rova. Nobenega upanja ni več, da bi sploh še katerega rnogli rešiti. Upanja že ni bilo niti v sredo zvečer ne, ko so prenehali delovati ventilatorji. Toda človeško srce ...
t32 rttdar'ev v globini . . .
132 md.irlev leži zakopanih in zapečatenih na dnu rova. Ni je nobene žive duše, ki bi mogla povedati, kako se je katastrofa dogodila. Samo po ra/dejanju lahko sodimo, da so se v globinah do-gajij'c strahotne stvari. Pred nami ležijo mrliči. Na /..m,-,j izgledajo telesa nedotaknjena. Toda le navidezno. kajti pri enih so vse kosti do majhnega razdrobljene, pri drugih pa so lica črna od ognja in dima, pri tretjih pa glave popolnoma zgorele.
Z veliko težavo se je posrečilo spraviti v rov nove ventilatorje in sesalke, ki ropotajoče delujejo Gasilci prihajajo in odhajajo, skupine rudarjev •>e vračajo od sosednih rovov, odkoder so skušale crodreti do ponesrečencev ali vsaj prebiti stene, da bi se odtekla voda, ki je zalila rov Nelsona III.
Nosilnice vidimo pokrite z žakljevino in z umazanimi rjuhami, pod katerimi ležijo ostanki ponesrečencev, ki so jih ravnokar z življenjskimi nevarnostmi prenesli iz globin in jih položili v vrsto 50 rakev, ki leži na bližnjem pokopališču. Pri tem •e spominjam na veliko nesrečo, ki se je zgodila pred nekaj časa v Kohinoor rovu na severu in kjer so mogli rešiti ostanke ponesrečenih rudarjev šele po enem letu. Bogve, kdaj bo mogoče spraviti na don in na pokopališče teh 132 rudarjev, ki so zazidani med skalovjem.
Iiako ,..?
Kako se je nesreča zgodila, danes nikdo ne ve in bo zelo težko ugotoviti. Strokovnjaki pravijo, da se je vnel premogovni prah in povzroči! eksplozijo, drugi zopet šušljajo o strupenih plinih, ki da so se že nekaj časa zbirali po gotovih rovih. Toda delavci sami izjavljajo, da slednje nI res. Toda kdo bo razkril ta misterij,
Rešilno moštvo je skušalo prodreti iz sosednjega Aleksandrovega rova v ponesrečeni Nelson, toda po večurnih naporih se je moštvo moralo prepričati, da je dostop .nemogoč, ker trajajo eksplozije dalje in ker je nevarnost, da ne bi ogenj planil še v druge do sedaj nedotaknjene rove.
Vdove in sir'-'
Ko se je preteklo sredo dogodila katastrofa, je po 5,45 popoldne prenehalo delo v vseh revirjih, odkoder se je z nepopisno naglico razširil jokajoči glas o nesreči, kije zasejal strah in grozo po rudarskih domovih. Sto družin danes ve, da ne smejo več upati in da je za njih prenehala tista majhna življenjska sigurnost, ki so jo dobivali prej Iz žu-Ijavih rok svojih rediteljev. Češka vlada je darovala takoj 50.000 kron, socialno ministrstvo, bra-tovske skladnice, industrijske zbornice in rudarsko podjetje, vsi so obljubljali nadaljno pomoč, toda kaj pomeni to za rudarsko družino, ki je predčasno zgubila svojega reditelja. Pokojnina, ki jo po 40 letih truda in dela dobiva rudar, je že tako malenkostna, da komaj zadostuje za življenje. Kakšna bo pokojnina, ki jo bo dobivala mlada žena z majhnimi otroci po rudarju, ki je šele začel iskati črnega kruha po globinah in ga je zajela smrt? Zato ni čuda, da prihajajo iz vse države vedno bolj glasni klici, da je treba najbolj nevarno človeško delo zavarovati najvišje in da mora država sama prevzeti oskrbo vdov in sirot, ki jih je ponesrečil Nelson III.
Rudarsko podjetje sicer skuša, da bi rešilo rov in tako zajamčilo delo in zaslužek vsaj ostalim rudarjem, ki so še ostali pri življenju. Da, toda kaj
je z onimi, ki so na dnu rova ostali zvesti svojemu delu do smrti.
Usoda je zapečatena . ..
Praga, 5. januarja, k. Usoda rudarjev je zapečatena. Vsi poskusi, da bi prodrli v rove, niso imeli nobenega uspeha. Iz rovov so začeli udarjati strupeni plini in je bilo zato izdano zjutraj povelje, fla se reševalna akcija ustavi. Zjutraj sc je slišala' iz rovov nova močna eksplozija, ki je bila tolika, 'da se je streslo vse mestece Reševalne čete so morale v begu zapustiti kraj nesreče.
Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, ki je bila vsa posvečena rudarski nesreči. Predsednik vlade Malypeter je imel dolg žalni govor. Predsednik republike je danes dopoldne sprejel inže-njerja-strokovnjaka, ki mu je moral podrobno poročati o eksploziji. Po vsej državi se je začela nabiralna akcija za vdove in sirote ponesrečenih rudarjev. Mestna občina je darovala 100.000 Kč, ministrski predsednik 50.000 Kč, socialni minister 100.000 Kč, lastništvo rudnika 1,000.000 Kč. Vsa nabiralna akcija bo zbrala vsekakor več milijonov Kč in s tem popolnoma zasigurala bodočnost nesrečnih družin.
I	Maribor, 6. januarja.
Nocoj J« bila v mestni posvetovalnici- valna
1 seja mariborske pomožne akcije, ki jo tvorijo pred-| stuvniki mestne občine z zastopniki karitativnib društev. Mestni načelnik dr. Lipold je podal zgo-j dovino prizadevanj mariborskega mesta za omilje-| nje bede in brezposelnosti. Letos je položaj ie dokaj težji kot lani. Težave so z organizacijo zbira-1 nja prispevkov, ker je glavni vir lanske pomožne I akcije, prostovoljni doprinosi industrije in delavstva, zasežen za banovinaki bednostni fond. Kljub temu pa se je posrečilo rešiti tudi letošnjo pomožno akcijo. Iz banovinskega pomožnega fonda dobi Maribor 250.000 Din, industrija, zlasti tekstilna, dd 350.000 Din, trgovina, gostilniška obrt in hiSni posestniki pa so tiidi obljubili stalne podpore. Nabiralna akcija po hišah je prinesla 50.000 dinarjev. Dokaj pa ee je darovalo tudi v naravi, kakor kurivu, živilih, obleki itd. Lahko računamo, da bo razpolagalo letos pom. akcija s 700.000 Din gotovine, kar je nnprarn lanskemu letu, ko je imela na razpolago samo 500.000 Din, znaten na-
Eredek. So pa letos tudi večje potrebe, ker bo tre-• po dosedanjih ugotovitvah skrbeti za 1237 dru-iin, skupaj za najmanj 4000 oseb, ali 12% vsega mariborskega prebivalstva. S tem denarjem se bodo v pretežni večini izvršila preko zime javna dela, za katera je določenih 494.000 Din. Del te vsote pa ee bo porabil letos tudi za prevozne in materijalne izdatke in bo ostalo za mezde 384.402 dinarja. Izvršila se bodo naslednja dela: nadaljevanje kanalizacije kalvarijske poti, kanalizacija Koeerjeve ulice, končna zgraditev Magdalenske, Betnjavske, Meteljkove, Celjske, Fochove ulice ter poti Nad Kalvarijo. Poleg tega pa se zgradi nova Linharlova ulica, ki bo stala 324.000 Din. K temu prispeva tekstilna tovarna Zelenka & 100.000 Din. Vsa delu se bodo izvršila v lastni režiji Preostali znesek 200.000 Din se bo porabil za prehrano In življenjske potrebščine brezposelnih. Odpre se tudi ogrevalnica pri ljudski kuhinji. Brezposelni bodo tam dobili čaj ali mleko, dostop pa bodo imeli le oni s posebnimi nakaznicami. Spopolnilo se je vodstvo akcije z Izvolitvijo Rdečega križa, prvega dr-: žavnega pravdnika dr. Jančiča.
Porfpofp rohahljenim delavcem
Belgrad. 5. јан. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal pravilnik o podeljevanju enkratnih podpor pohabljenim delavcem in rodbinam ponesrečenih delavcev, ki so delali pri javnih delih na podlagi zakona o nujni izvršitvi javnih del od 21. januarja 1929. Iz odobrenega kredita 150.000 Din imajo pravico do podpore delavci, od-nosno njihove rodbine, ki so se pohabili ali pa smrtno ponesrečili zaradi nesrečnih slučajev pri javnih delih. Izvršenih po zakonu o nujni izvedbi javnih del, ki se jim ni mogla podeliti renta za slučaj nesreče s strani Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ker so bili izvzeti iz obveznosti zavarovanja. Pravica do |x>djx>re in njena višin« se bo določala po Istih predpisih, ki veljajo za priznanje in odmero rente ponesrečenim delavcem, odnosno njihovim rodbinam, ki so obvezno zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev, le s to razliko, da imajo do podpore pravico pohabljeni delavci samo tedaj, če je zmanjšanje njihove delovne sposobnosti trajnega značaja, in če presega vsaj 20%.
Iz državne subvencije 150.000 Din se bo razdelilo najprej 100.000 Din. Podpora se bo izplačala v štirih enakih obrokih. Znesek 50.000 Din se bo razdelil med delavce, kj bi se prijavili po 1. aprilu 1934. Razdelitev podpor bo izvršil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
I z sodne službe
Belgrad, 5. januarja. Pri disciplinskem sodišču stola sedmerice v Zagrebu so postavljeni za leto 1934: za predsednika dr. Ernest Cinič, predsednik stola sedmorice v Zagrebu; za namestnika predsednika Jovan D i m i t r i j e v i č; za sodnike Nikola P r o t i ć , Stjepan B r a t a n i č , Zvonimir M i r a v i č in Vasa Mikasinovič; za namestnike sodnikov: dr. Lavoslav Henigsberger, Adolf Burger, dr. Vladimir Goli a in Aleksander Jackovski.
Pri apelacijskem sodišča kot disciplinskem sodišču v Zagrebu so pa imenovani: za predsednika Anton K o v a č i č , predsednik apelacijskega so-i dišča v Zagrebu; za namestnika predsednika j dr. Stevan Košanovič; za sodnike Mato G o -j I u b o v i č , Janko N e ž i č , Zdenko Novak in i Milan Mariaševič; za namestnike sodnikov j dr. Josip Kočar, dr. Franjo Z i 1 i č , Nikola V u -k e 1 i č in Peter S k r e b 1 j i n.
Osebne vesti
Belgrad, 5. jan. m. Za uradnika 4. pol. ska-plne 2. stopnje je napredoval vojni kurat Alojfc
Dejak, višji vojni duhovnik. — Z a uradnika 6. pol. skupine je napredoval inž. Karel Sku-bic pri zavodu Obiličevo pri Kruševcu. — la državne službe sta odpuščena z odlokom fin. ministrstva Nikolaj Badžen, carinik 8. pol. ekn-pine, in Dušan Špadijev, pomožni carinik 9. poL skupine, oba pri glavni carinarnici v Ljubljani. Premeščen je gozdarski pristav 8. pol. skupine Franjo Virnik iz jastrebarskegu v Čakovec.
V par vrsticah
Potresomerski aparati v Italiji so včeraj zjntraj zabeležili silen potres, ki je trajal eno uro in s« ji pripetil v razda (ji 8200 km.
Iz Orana poročajo, da je tja prispel iz A12ira belgijski učenjak profesor Piccard.
Dopoldne so se začeli v Rimu trgovinski razgovori med italijansko in turško delegacija
Kmetijska vzorna in kontrolna postaja v Mariboru poroča, da se je v decembru 1933 izvozilo 76.826 litrov vina, in sicer v Avstrijo, na Češkoslovaško in v Švico.
Dosedanji romunski zunanji minister Trtnlesca je obdržal svoj resor v Tatarescovi vladi.
Grški zunanji minister Maximos je snofi prispel v Rim.
Francoski uradni list priobčuje danes dekret a izdaji 5%nih zakladnih bonov za 5, 10 in 15 H.
Nemški listi poročajo, da bodo koncem januarja Iranooski oficirji prvič po svetovni vojni sodelovali v Berlinu na konjski razstavi in jahalnih tekmah.
Kr. kovaica v Belgradu je dobila nalog, da i*, gotovi kalupe in druge potrebne naprave za kovanje
bolgarskih srebrnikov.
Sir John Simon je opoldne ob 1Z15 odpotoval v smeri proti Parizu.
Kakor znano, je v pravosodnem minMrvtra že delj časa delala posebna komisija na norem splošnem državljanskem zakonu. Komisija, ki ji je bilo poverjeno to delo, je proti koncu lanskega leia dokončala svoje delo.
Današnje »Službene Novine« objavlja)« spremembe in dopolnitve pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih ustanov od 8. aprila 1932.
Zadnji teden so finančni organi zaplenili ne področju vardnr.ske banovine 3124 kg vtihotaj>-ijenega tobaka.
.Utrinki
Jezero zalilo dve vasi
Dosedaj 9 ljudi mrtvih
Kolmar, 5. |an. e. V Vogeiih se nahaja dvoje Jeser Belo in Črno jezero. Višinska raslika med obema jezeroma je 100 metrov. To razliko j© Izrabljala nova, nedavno zgrajena električna centrala. Za izrabo vodne sile je bil pri gornjem je-sern zgrajen ogromen jes, od katerega je vodil •gromen kanal do centrale. Danes ponoči je pri tem jezu prišlo do velike nesreče. Jez je namreč »oj-ustil in voda zgornjega jezera sc jc razlila vdo-
Seslanek Male zveze odgoden
Praga, 5. jan. AA. Zunanji minister dr. Beneš J« kot predaednik stalnega sveta Male zveze sporočil, da je na podlagi dogovora med tremi zunanjimi ministri eestanek stalnega sveta, ki bi so ir.iel vršiti prihodnjo nedeljo v Zagrebu, odgoden (o konca januarja t. L
Nova romansba vlada
Bukarešt, 5. jan. b. Nova romunska vlada je bila sestavljena v prvih popoldanskih urah. Predsednik vlade Tatarescu ie aanes dopoldne odšel v Sinajo in predložil kralju listo svojega kabineta. Nova romunska vlada je z edino izjemo pojjolno-ma ista kot prejšnja Ducova vlada, samo da je v finančnem ministrstvu izvršena sprememba. Dosedanji finančni minister Konstantin Bratianu je izpadel iz vlade, ker kot šel liberalne stranke ne more figurirati istočasno tudi v kabinetu. Namesto Bra tianua je prevzel finančno ministrstvo v novi vladi dosedanji podtajnik v tem ministrstvu Viktor Sla-vescu. Resor zunanjih poslov je obdržal še nadalje zunanji minister Titulescu. Titulescu je še davi prispel v avdienco pri kralju. Kralju je uspelo, da pridobi Titulesca še vnaprej za vodstvo zunanjih poslov.
Francosko ruski sporazum
Paril, B. Jan. a. Francosko-sovjetska trgovinska pogajanja, ki so se nadaljevala 20. decembra prejšnjega leta, se nagibljejo h koncu ter bo fran-cosko-sovjetski trgovinski dogovor parafiran v ponedeljek 8. t. m. v francoskem trgovinskem ministrstvu. Na zadnjem sestanku francoskih in sovjetskih delegatov se je dosegel sporazum v vseh važnejših vprašanjih, na današnjem sestanku šefov obeh delegacij bo pa po vsej verjetnosti dosežen končni sporazum n vseh točkah trancoakn-anvjet-skega trgovinskega dogovora.
line in namah šalila centralo. V centrali so se nahajali ravnatelj, inienjer-Htrokovnjak in 7 elektrotehnikov. Vsi so ntonili. Voda se je zlila v dolnje jezero, ki je začelo naraščati s silno naglico. Vasi v okolici jezera so bile takoj poplavljene. Posadka ii Kolmarja ej takoj odpotovala, da pomaga prebivalstvu pri evakuariji vasi. Jezero še stolno narašča iu povodenj zavzema vedno večji obseg,
Banditi napadli banko
Basel, 5. ran. b. D«nc» je bil izvršen tukaj predrzen razbojniški napad okrog 8.30. l>va neznana razl>ojnika sta prišla z avtomobilom pred banko VVecher, kjer #ta se podala t. revolverji v prostore. Večkrat sta ustrelila ter težko ranila glavnegu blagajnika. Ki je v bolnišnici podlegel poškodbam. Težko pa sto ranila še nekega uradnika. Razbojnika sta odnesla vrečice 9 420 komadi švicarskega in nemškega denarja. Policijske oblasti zasledujejo zločinca.
Francoska odlikovan u naše vo she
Belgrad, 5. jan. AA. Predsednik francoske republike je odlikoval t velikim oficirskim križem legije časti ministra vojske in mornarice g. Diago-niira Stojanoviča in načelnika glavnega generalnega štaba Milana Milovanoviča. Razen (еца je odlikovano še večje število častnikov naše vojske.
Konianderski red legije časti so dobili: general Cedomir Jovanovič, topu. insp., gen. Živojin Terzibašič, nač. topn.-tehn. odd., gen. Ječmenič, prvi adjutnnt Nj. Vel. kralja, gen. Bogoljub Ilič, pom. nač. gl. gen. štaba, gen. Dimitrij Živkovič, nač. ojierat. odd. gl. gen. štaba in gen. Peter Aran-čič, nač. poroč. odd. gl. štaba.
Oficirski krit legijo časti so prejeli: цеп. Lju-bomir Maksimovič, poni. kom. kr. gardo, gen. Gjorgje Lukič, poni. načeln. operat. odd. gl. цоп. štaba, gen. Dragoslav statanoviČ, upr. višje šolo voj. akad, gen. Jovan Antič, nač. nasUv. ods. odd. gl. gen. štaba, gen. Milivoj Alinipič, nač, štaba kind. inžen., gen. Ilija Brašič, nač. prom. odd. gl. gen. štaba in polk. Dušan Stojanovič, adjutnnt Nj. Vel. kralja.
Zagrebška vremenska napoved: Hladnejše
vreme « toplimi dnevi in hladnimi načini z jutranjimi meglami.
BORZA NA GROBOVIH.
»Journal de Geneve* porota is Madjarske, du so lam nekje pobrali rano zjutraj na pokopališču vso otrplo in po/zmrznjeno slaro Židinjo, ki je klečala na grobu svojega moia, ki je umrl pred 15. leti. Ubogo vdovo so odpeljali v bolnišnico, jo tam odtajali, pregreh in ji vrnili življenje in dar jezika. Stara vdova je takoj izrazila ieljo, da bi se vrnila nazaj na grob svojega soproga. Ko so jo vprašali, zakaj, je odgovorila, da je zahajala tja vseh 15 let vsako popoldne, da je ranjkemu prečila! n najnovejša poročila in kurze iz borze. Pristavila je, kako je njen moi ,ki je redno dan za dnem poučen o borznih špekulacijah, zaradi lega zadovoljen, in kako ji v zahvalo za borzna poročila pošilja v sanjah vsak dan dobre nasvete. Samo moževi nasveti sprejeli v tanjah in samo njena pokorščina do mota v večnosti sla jo rešila pogube, ker se ima njima zahvaliti, da ob izbruhu svetovne vojne svojega premoženja ni naložila v avstrijskih kronah ampak v ameriških dolarjih. In ko je inflacija najbolj divjala, j« bila ona varna, ker je po nasvetih rajnega pravočasno spremenila bankovce v svitto tlalo.
Bog ve, kako je ta Udinja prišla do le misli. Med gospodarstveniki vemo, da obstojajo včasih podzemeljski manevri, toda takšnih, o katerih je pripovedovala ta madjarska Udinja, menda še ne pomni nikdo. Kako neki je mogoče misliti, da se še rajni morejo in hočejo pečali s zemeljskimi rečmi, o katerih vemo. da so prepogostokrat za nas le vire ali celo pekel, človek bi mislil, da so večne vrednote le vrč vredne, kol pa borzni vrednostni pnpirji. Toda la židovska ževkica je brlkonn mislila, ko/ mislijo dandanes ljudje okrog nas, da se vse meri in vrednoti le po zlatu, da daje bogastvo vrednost človeku in njegovim dejanjem.
Zato pa se je bati, da ne bomo kmalu slišali, ali celo videti dobre »kristjaner sprehaja/i se med grobov/, ko bo legal mrak na pokopališča, in iz-praševati c borznimi poročili v rokah grob kakšnega darno umrlega bankirja, ki je r iivljenjn slovel, da je bil dober špekulant.,.
KITAJCI IMAJO SE BODOČNOST,
Vrad.nik francoskega poslaništva v Pekingu Rechu je prehodil velike prorinte Ho-Nan in Čen-Si, ki so raztezata ob srednjem teku veleloka Jank-ce-ja. Ti pokrajini sta bili vei stoletij ognjišče kitajske kulture. Zadnja leta na teh ozemljili vlada tkoro neprestano lakota. Lit krat radi poplav, drugit radi suše. Ratven lega skoraj neprestano divja državljanska vojna, ko se razni prelepaški generali bojujejo in pobijajo med seboj. Rechu pripoveduje. ' da je pričakoval radi lega vsepovsod ie degeneri-! rano in propalo ljudstvo, nezmožno vsakega podviga in energije... Pravi pa, da se je zelo zmotil. >To je sijnjno Ijudtivn, piše, fizično in moralno, poileno, delavno, vztrajno in vajeno najhujšega. It
obrata se jim bere miloba in volja. Vesel sem, 4*
sem dobil priliko, da popravim svoje zmotno шш-ranje o jedru kitajskega naroda.<
Narodi, ki črpajo svoj življenjski sok iz zemlje, bodo imeli zadnjo besedo na svetu,
NEPRIJETNA STVAR.
So gotove situacije, H niso vedno prijetna.
Tudi med uredniki. Posebno v veliki meri doživljajo to kolegi pri enem od velikih listov v Pekingu. Gre za enega najstarejših časopisov na svetu. Obstoja namreč že več kot 1000 let. »Echo de Pari** 29. decembra poroča, da je v tem razdobju bilo 1797 urednikov obglavljenih ali obešenih. Sicer niso uredniki navajeni, da bi se z njimi najboljše • ostopalo, kakor pa se godi kitajskim kolegom, je .pa vendarle malo hudo.
Ako >Echo de Paiis< svojo ugotovitev dopolm z opombo, da so bili uredniki na ta način oproščeni skrbi ca starost, je res. Vendar pa se brez nadalj-nega lahko reče, da bi gospodje okrog pekinškega lista šli gotovo mnogo rajši v pemijon kakor pa na vislice.
SLAVA KORUPCIONISTOV.
*Echo de Pariš« poroča o milijonih in mili-tonih. ki jih je prigoljufal v Franciji neki Stavi-»ky, ki ga sedaj zasledujejo varnostni organi.
Ta gospod, pravi list. še ni najbolj slaven goljuf v zgodovini. Pred njim so drugi, kojih imena so pozabljena — ra:un pri njihovih žrtvah — na-kradli še mnogo več. Toda kar poslavlja Slavin-skega nad druge in v ospredje zgodovine, je čudno, da, neverjetno obnašanju žrtev, ki so imele ž njim »opravilu. Vsi so redili, da je Stavisky baraba, da je goljuf, da je tat, izsiljevalec, lainjivec, ko-rupcionitl. Stokral in stokrat je bil že kaznovan za takšne zločine, presedel je dolga lela po francoskih ječuh. Toda, kakor hitro se je pokazal, je zopet vso drlo za njim. kar oblegali so ga, nosili so mu denar, ikisojevali velike vsote. Kar obdan je bil od slave in prijateljev, češ, res je, da je vrsta njegovih zločinov dolga, toda ker se je tako sijajno iz-muzal in uspeval, toda baš zaradi tega je on to, kar se imenuje »dobra zveza«. Njegov prijatelj biti se pravi morda tudi uspeti/ Bog namreč ve, kako daleč segajo roke lumpa, ki tako sijajno in samo. zavestno nastopa v družbi/ Morda me bo namazal, tudi lo je mogoče, a kaj bi človek ne dal za knkšet uspeh v življenju!
In tako je Slavisk;) ustanavljal zadruge, družbe, banke, kreditne zavode, industrijska podjetja in denar mu je kar sam letel skupaj, telita.. pa, ki sp prekriža, kadar vidi kmeta ali delavca, ga je »lavila in si tlela v časi. da mu sme slisniti nje-goro umazano roko. Danes je taprl, julri. ko hc odsedel prigoljufane milijone, ga bo oh izhodu it leče pozdravljala gnječa onih, ki bi radi prišli na. prej in »o spoznali, da ojtra nepoštenja najvišje seže v — sodobni človeški družbi,
Božični običaji Bolgarov
Na pravoslavni Božič lanskega leta sem opisal v »Slovencu« božične običaje »taro-Srbijancev. Pokazal sem na kratko najvažnejše obrede, ki se nanašajo na božično slavje.
Tudi pri Bolgarih noben praznik ni zvezan ■ toliko običajev, verovanja in pomembnosti za kmetskega človeka kakor Božič. Ohranili so mnogo svežosti, prirodne čistosti in poetičnosti narodne duše. V običajih moremo vsaj deino spoznati dušo bolgarskega kmeta, njegova čustva in želje, njegov duhovni obraz. Za bratsko ljubezen ni dovolj politično zbližanje in spoznavanje meščanske kulture in civilizacije. Spoznati moramo simbole narodne duše, ki so jo oblikovali preprosti običaji in verovanje. Vse, poglobljeno s čisto vero, olepšava in plemeniti narodno dušo.
Vsi običaji so slovanski, kar pa je specifično bolgarskega, je plod zgodovinskega razvoja. Zanimivo je, da so zelo podobni srbskim, čemur je rzrok poleg drugega skupna mitologija in koledar.
Nekoliko dni pred Božičem se začno priprave ta proslavo dneva Kristovega rojstva. Kmetje se zbero v gruče in gredo od hiše do hiše in pojejo koledne pesmi. Gruče imajo po deset do dvanajst članov, in sicer enega starca, eno starko, enega godca, enega pobiralca darov in več pevcev. Ko pridejo h gospodarju v hišo, ga pozdravijo in pojo:
»Stanenine, gospodine, Tebje pjeem, domakine, Dobri sme ti gosti došli Dob'r sme ti glas donelil«
Po tej pozdravni pesmi odpojo koledniki druge koledne pesmi, ki se po vsebini nanašajo na vsakega člana v gospodarjevi hiši. Starec in starka skrbita za šalo in smeh, gospodar zahteva od starca, da zapleše s starko kolo »na zdravje domačih«. Na koncu zaprosi starec darov od gospodarja. Pobiralec darov dobi kolačev, orehov, suhih sliv, jabolk itd., starec in starka pa dobita dar ▼ denarju. Zadovoljni z gospodarjevo radodarnostjo koledniki veselo odhajajo v druge hiše, kjer ponavljajo vse to, kar so malo preje delali
wvfcn1»
Gospodinja posipa c žitom iz sita ki prinaša badnjak in ki govori: »Dober večer, dobro došel badnji večeri« in položi badnjak na ognjišče. Ko prinese slamo, jo postavi v kot sobe in položi pod njo raio, »da bo dobra letina za oranje«. Gospodinja pokrije damo i preprogami, okrog položi blazine, na katere bodo sedli domači, a v sredino postavi nizko mizico, obloženo s pogačo, hlebi, česnom, orehi, suhimi slivami, jabolki
0<Ш
Koledniki
Štiri dni pred Božičem nesejo ženske iz hiše tlamnjače in metle ter jih sežgejo, »da v teku leta ne bo bolh,« krase hišo, urejajo posode in mesijo kolače pred solnčnim vzhodom. Na sveti večer mesijo poseben kolač (kravajče), ki jc določen za bolnika v teku leta, da ga pokusi in »da ozdravi«. Ta dan mesijo pogačo in hlebe za gospodarja, orača in ovčarja. Gospodarjev hleb okrasijo s testenimi figurami, ki simbolizirajo njegovo obrt (kmečke obrti so pri Bolgarih zelo razvite, zlasti zidarska, kolarska, sodarska in kovaška). Oračev in pastirjev bleb okrasijo tudi z skladnimi testenimi simboličnimi figurami. Tista, ki mesi, ne sme pri delu prijeti za drva, »da čebele ne bodo bežale«. Zvečer pripravlja gospodinja razna jedila iz riža, buč, fižola in drugega, sprejema vaške otroke, ki prihajajo čestitat sveti večer, opremljeni z drenovimi palicami, s katerimi tolčejo po podu, govoreč: »Naj se rodi, kjer oral hodil«
Božično slavlje se začne na sveti večer t tem, da prinesejo v hišo badnjak (prikladnik) in slamo.
Gospodinja posipa z žitom
in medom. Poleg slame postavi skledo s peskom in sito z žitom.
Vsi domači se zberejo k molitvi. Gospodar prižge kadilo in svečo (voščenico), izmoli molitev in pokadi domače. Nato vzame sekiro in odide s spremljevalcem v sadni vrt. Tu izbere neplodno drevo, zamahne sekiro, da bi ga presekal, in govori: »Presekal bom to drevo!« Spremljevalec ga vpraša: »Zakaj ga boš posekal?« — »Ne rodi,« odgovori gospodar, na kar spremljevalec reče: »Pusti ga, pusti! Odslej bo rodilo « Ko je tako »ustrahoval« neplodr.a drevesa, se vrača s spremljevalcem v hišo.
Pred večerjo vsi domači spredejo na vretenu malo prediva, s katerim gospodinja ovije naslednjega dne čebelnjak, »da bi ji med letom ne ušle čebele«. Gospodar vzame obloženo mizico, jo ponese na hišni prag in jo pomoli skozi odprta vrata, govoreč: »Pridi, o Bog, prinesli smo Ti večerjo, da povečerjaš!« Ko se vrne, se prekriža, prelomi pogačo in jo razdeli vsem domačim. Dekleta si shranijo košček pogače, da ga ponoči polože pod zglavje Ako se jim sanja, da ta košček jedo s fantom, pomeni, »da se bo z njim poročila«. Vsi domači si otrejo dlani s česnom in ga malo použijejo, »da bodo zdravi«. Ko končajo vse te obrede, pijejo žganje in začno večerjati. Po ve <>rji si zopet otrejo roke s česnom in se podrgnejo z njim za ušesi, otroci pa se začno valjati po slami.
Ogenj mora goreli vso noč, zato pazi nanj nekdo od domačih.
Ob prvem svitu zarje na božični dan vstane gospodinja, prinese svežo vodo in spravi v red vse, kar je v hiši. Vzame vreteno s predivom in skledo ■ peskom, ki so ju prejšnji večer blagoslovili pri mizi. Gre za dvorišče, posipa pesek in hleve ovije s predivom, »da se ne bi živina razkropila.«
Ko domači vstanejo, zaužijejo košček pečenega vrabca, katerega so vlovili v času božičnega posta. Nato iznašajo slamo, zvijajo vence in jih obešajo na plodna drevesa v sadovnjaku. Mladina odide v cerkev in ko se vrne od molitve, kliče domačim: »Dobro jutro, prišel je Božič!« Vsi se zberejo okoli obložene mize. Po molitvi mlajši poljubljajo roke starejšim in začne se gostitev z žganjem, raznimi jedili in vinom.
Po domači gostiji odide mladina k sosedom. Vsaka hiša pričakuje goste, ki pridejo čestitat za Božič. Verujejo, da bodo žene rodile dečke, ako prvi vstopi v hišo mladenič, ako pa prva stopi v hišo dekle, bodo vse ovce dobile ženska jagnjeta.
Tako kmetje z medsebojnimi obiski čestitajo drug drugemu za srečen Božič, jedo in pijejo, pojo in plešejo kolo ter se vesele.
»Bog se rodi.. .1«
Cvetkovič Živojin.
Resničnost je hujša ho te številke
Številke borz dela o brezposelnosti
ob 409
Poročila bora dela pripovedujejo, da je koncu novembra lani bilo v reej Jržavi 11» ljudi brez dela. Kajpada so to majhne številke v primeri z resničnostjo. Ker pa drugih številk ni, naj pa te služijo za primerjavo, ali gre na bolje ali na slabše.
Statistika borz dela torej veli, da je v prvi polovici 1. 1933 bilo brez dela povprečno 11.300 ljudi, proti jeseni je ta številka še zrasla za kak tisoč, a novembra pa je zopet padla. Med brezposelnimi je bilo 9045 moških in 2365 žensk.
Kakor smo že rekli, je resničnost precej hujša od teh številk. Borze dela popisujejo le tiste ljudi, ki hodijo tja povpraševat za delo ali za podpore. Takih je pa vci^no manj, ker tudi borze dela ne morejo dati dela. Zato mirno lahko rečemo, da je ta številka celo za Slovenijo prema i h na.
Torej z delom morejo borze dela le malo postreči. Poročilo samo omenja, da je bilo ponudb zelo malo. Zato so bile glavne podpore. Po tej statistiki so liorze dela v mesecu novembru 4100 ljudem razdelile 400.841 dinarjev rednih in 1.293 osebam 77.791 dinarjev izrednih podpor. Podporo za potovanje je dobilo 355 oseb v znesku 17.277 Din, v blagu je bilo 4.482 ljudem razdeljenih 26.266 Din.
Meseca novembra je bilo razdeljeno osemkrat toliko rednih in dvakrat toliko izrednih podpor kakor v prejšnjih mesecih 1. 1933.
2500 trboveljskih otrok strada
0d akcijskcga odbora smo prejeli
Dovolj se je v dnevnem tisku že pisalo o bedi, ki jo žive rudarski otroci v revirjih TPD, a nam ni treba vnovič navajati strahotnih podrobnosti o postopnem razpadu najmlajše generacije v dolinah črnega diamanta, ki vpijejo že do neba. Ves svet je poučen o tragičnem umiranju od gladu, ki ie ni
Poplača zvestobo!
Davno le ste spoznali njegovo vrednost — Schichtovo terpentinovo milo je nenadomestljivo.
Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil.
£CHK№
TERPENTINOVO MILO

PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK!
Sem in tja po Zagreba
Izza kulis zagrebškega življenja
Beseda o pikantnosti - Slovenske smučke in hrvaški skiji -Hrvatska Matica - Kriza in japons/ii dumping - Zasluzen Madžar in koristen Jugoslovan
tihem in počasi godi v rudarskih domovih, toda niti poklicane instance niti posamezniki doslej še niso z resnimi ukrepi storili vsega, kar bi se moralo in kar bi se dalo storiti za rešitev trboveljskih revirjev iz najhujšega. Čut človečanstva in zavest narodne skupnosti pa narekujeta slednjemu izmed nae, da ne hodimo zaprte duše mirno te največje socialne katastrofe, kar jih pomni naša zgodovina, temveč da aktivno posežemo vmes in pomagamo vsak po svojih močeh.
Najbolj so pomoči potrebni otroci. Samo v Trbovljah je uradna komisija pred meseci ugotovila, da je 2500 otrok v takšnem stanju, da so nujno potrebni prehrane ob javnem strošku. Iz vseh javnih fondov in zasebnih zbirk se je doslej zbralo komaj toliko sredstev, da je komaj 500 najbednejšiin šo-larčkom za nekaj mesecev zagotovljena prehrana v javni kuhinji, dočim je bodočnost te nujno potrebne ustanove povsem negotova. Kosilo za vsakega o'roka v tej šolarski kuhinji je preračunano na ceno 2 dinarja.
Dobro ee zavedamo, da samo z javnimi podporami vprašanja šolarske kuhinje v Trbovljah ne bomo mogli rešiti. Zato se na vso javnost, na slednjega človeka obračamo z nujno prošnjo, naj po-i maga rudarsko deco rešiti pred propadom na tn način, da za en mesec ali za nekaj mesecev plača najbednejšiin prehrano v šolarski kuhinji. Prehrana enega rudarskega otroka velja samo 00 Din nn mesec. Prijave sprejema Akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem v Ljubljani, Wnlfova ni. 1, kamor naj se naslovijo tudi tozadevni denarni prispevki. Imena dobrotnikov rudarskih otrok bomo priobčili v listih. Ker je sila skrajna, prosimo nujne pomočil
Akcijski odbor za pomoč gladnjnčim rudarjem.
iiHniui.iim -nn- ишоитмдиит m i 11 чча
— Doraščajoči mladni nudimo zjutrai čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega ker čisti kri. želodec ш čreva pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe
Vedno kaj novega. Še preveč, zlasti takih novic, ki bi jih kar ne bilo treba. Da se |e zastrupila s strupom za ščurke mlada žena, poročena komaj pred mesecem dni, razočarana nad lepimi nadami. P» so jo rešili in menda ne bo hujših posledic. Kar samo po sebi je jasno, da je bilo na silvestrovanju vsakovrstnih pričakovanih, a sicer običajnih zgodb za ta večer. To »o pikantne stvari, s katerimi so se zagrebški dnevniki kaj obširno razpisali. Menda mora veljati tudi o tem »de gustibus non disputandum«, okus pa vemo da ie od ene vrste živih bitij do druge različen. Gotovo je to, da koristna taka »duhovita« razmotrivanja niso drugemu, kot listu, ki s takimi stvarmi »vleče«.
Bolj pa bi se smel spotakniti nad »Večerom«, ki se je zaletel te dni v našo lepo slovensko besedo smučanje. Neki X, ki se je že večkrat zabodel v kako slovensko besedo s svo im »U četiri oka«, kateremu so menda ljubši »aispikelni« in »bergštajgerce« kakor cepini in gojzarce, ta se je spotaknil nad smučkami, ker se menda na »sky« bolje razume in ker je smučanje nekaj tujega, a »skijanje« je nekaj pristno domačega-hrvaškega. Vsekaka nadvse velika in »pravična« gorečnost za »čistost« hrvaščine.
Te dni se je vršil občni zbor hrvatske Matice, ki je bil precej buren. Čez njeno delovan e je bilo v javnosti precej kritike — pa ne morda, kakor bi človek pričakoval — iz ljubezni do narodne stvari, ampak le zato. ker je Hrvatska Matica raznim liberalnim krogom preveč »črna« in desničarska, ker je njen predsednik katoliški duhovnik, profesor Lukas, ker je v svoji reviji »Hrvatska revija« zavzela Matica odklonilno stališče proti Miroslavu Krleži, ki ga mnogi stavijo za najbolišega hrvatskega pisatePa — in mu z jezikovnega stališča tudi ni oporekati —, a upravičeno so nastopili pozitivno verni možje proti njegovim socijalnim nazorom, katere zastopa v svojih spisih. Na občnem zboru se je kolčno le ugotovilo, kaj ie resnica in pravica, da očitek nedelavnosti nikakor ne zadene, ker je Matica oibjavila 16 knjig, postregla celo z antologijami izbranih prispevkov tudi Nemcem in Francozom, s čemer je dokazala, da je tudi popolnoima neutemeljenn napad, ki ga je objavila beigrajska »Politika«, češ da je Hrvatska Matica dobtčkarsko podjetje. Poudarjeno je bilo, da »Ilirska matica« ni naredila toliko v desetih letih.
Ob novem letu bi zanimale tudi zagrebške številke. Točen pregled sedai še ni podan, ker so do sedaj bile objavljene le številke katoliških župnij in pa proteslantovske župnije. Na 160 000 katolikov jc bilo rojenih 3224 (lani 3680), umrlo je 2513 flani 2924), porok 1683 (lani 1751). Protestanti izkazujejo rojenih 53, umrlih 40, porok 34. Celokupno prebivalstvo znaša okoli 190.000. Iz navedenih številk gleda velika današnja kriza. Kriza, kriza! Na cesti se pozna. Od 1780 avtomobilov, tovornih in osebnih v letu 1931 je padlo število za novo leto tako nizko, da znaša še komai čez 1100. Kriza je v kinu, kjer ie v zadnji sezoni obisk povprečno 40% manjši, kriza v delavstvu. Po dobljenih informacijah je momcnlano brezposelnih kakih 8000 delavcev. Od teh ie strokovnih delavcev skoro 5000. Tako cenijo, da je brez najnujnejšega zaslužka vsega kakih 24 000 ljudi Pa še vedno novi ljudje na cesto. Največ je seveda brezposelnih stavbenih delavcev, ker njihovo delo stoji. Za njimi pa so takoj trgovski nameščenci — naividneiši dokaz krize, ker propada trgovina. Sedaj »e je pa oglasil še en strah. Japonska konkurenca! Japonski svinčniki po 50 par so se ž" pojavili. Poceni so res. Kritika pa pravi, da niti tega niso vredni — če ni to sa.mo boina beseda. Kolesa, pravijo, da se bodo dobila po 300 Din. Svilene fine srajce po 28 Din ... Pa za enkrat se še ne ve kje, kdai in kako se bo t« kupčija pričela, ker se je vzdignil proti temu velik odpor.
Zagrebški mestni proračun znaša 140 milijonov in je od lanskega zopet znatno povišan. Socijalni prispevek bi imel prinesti 3 milijone za javna de-U is M ndpomoč brezposelnim, pa (e zdi, da b
tega »ocijalnega prispevka ne bo nič. Brezposelni
bi ga bdi pač ve*ch, a davkoplačevalci pa kar nič. Oblasti pa menijo, da je treba tudi te ščititi...
Vreme pravi slabo. V Zagrebu imamo grde deževne dneve, na Slemenu pa je veliko snega, pa še vedno pada nov.
»Banat Las/.lo« ali Slobodan Živojnovič. Takole malo nervoznosti vzbuja tole ime r dobrih jugoslovanskih Hrvatih. Bil je prej igralec zagrebškega gledališča — potem mu je bil madjarski kruh boljši, pa si je privzel umetniško madjarsko ime — seda; se zopet vraia na zagrebški oder. Madjarski listi so pred časom menda poudarjali, da rt njegov oče imel velike zasluge za madiarsko kulturo, navedeni g. Živojnovič pa poudariš da je jako koristen Jugoslovan.

Odobrene ti ftUrittentvo aociloln« politike in S. ittv 2<Л џ4 1» L 1932.
narednegu iЛГ9*Ц$
Kak o kriza tičči dolenjskega kmeta
St. Vid pri Stični, 3. jan Semenj v Radohovi vasi dne 2. januarja je bil jako živahen. Živine so prignali veliko, tudi kupcev je bilo precej. Cena za najboljše voli pa ni bila čez Din 4.25. Kadi plače poslom in radi zaostalih davkov so kmetovalci prisiljeni živino prodajati. Vkl;ub snegu je vedno veliko beračev in brezposelnih na cesti. Mnogokateri kmetovalec, ki je ob cesti, jih včasih eno noč prenoči 10. Sleherni tišči v Ljubljano, češ morebiti se bo pa le dobilo kako delo. Nekateri kmetovalci so posle kar odpustili, ker jih ne morejo plačevati Seveda bodo morali poleti garati noč in dan, če bodo hoteli imeti obdelano.
Bohinjec {e ribe lovit
Ljubljana, 5. jan. Suhljat, star je Mar'in iz Bohinja. Ima šest križev. Delavec je. Večinoma brez posla. Družinica strada. Predsednik malega senata pa je Martina, ko je stopil v dvorano, ogovoril: »Ste povsod, Martin, znani kot star ravbšicl« In našlel mu je kopo kazni. Zaradi lovske tatvine je celo sedel 2 leti in pol. Državni tožilec ga je prijel, ker je poleti avgusta lovil [fcvitrvi v Kadomlji. kjer ima lovišče Senatni predsednik: »Ali e.e res .««li ribe,< Martin skesano: »Nič nisem imel jesti Lačen sem bil. Pa sem vjel ribe, da bi jih iinel za večerjo. Salamenski čuvaj pa me je zagrabil Vzel ini je trnek in postrvi.« Predsednik: >Kd< ima tam ribolov?« Martin: >0o»|K>i. ne vem.< Predsednik: »Jtibolov je last K ID, ki ga je odstopila	. Predsednik: >So-li bile rib« pod mero?« Martin: »Oh. nad mero.« Seveda pred sednika ni mogel pretentati, da so bile nad men ker je sam ribič-strokovniak. Predsednik: >Ve čina pod mero. Od 22 do 25 cm je pravilna poli cljska postrv.« Obtoženec je zatrjeval, da je rib« le lovil, da bi jih pojedel, ne pa. da bi jih prodajal Sodba je bila za vse navzoče presenetljiva. S> dišče je tožbo zavrnilo, češ. da gre za poldrug kf rib v vredn-vdi 60 Din. Gre za prestopek, ker jc riba tudi del živil.
Predsednik Martinu: >Ste prosti I Zaradi loi malne pogreške vas ne moremo kaznovali.«
Martin je pristopil bližje in zašepetal: »Prmejš gospod, bi mi lahko dali par krajcarjev. Nimam denarja za vožnjo.« Predsednik: >Pa mahnite pef Ali st« mislili, da boeie kar do »pomladi ostali
Lmbtjanshe vesti:
Izgubljeno mlado življenje
Ljubljana, б. jan.
Življenje po nekdanjih vojaških barakah je dihalo težko atmosfero. Za mladino je bil milje barak poguben in uničevalen. V takem ozračju je vzrasla sedaj 20 letna Marija. Ima celo dva razreda gimnazije, toda spodrsnila je in se zgodaj seznanila s kriminalom.
Kriminalna kronika pač redkokdaj beleži, da bi bila ženska začela aktivno delovati pri vlomih. Ženska — vlomileo je redek kriminalni tip. Vlomilka je postala Marija, Iti se je seznanila z bosanskim delavcem Omer Murgičem, tipom, ki je po Ljubljani samo lovil rojake, da jih je sleparil pri hazardnth igrah. Zato je bil izgnan iz Ljubljane. Z Marijo sta se hotela poročiti. Lani 23. oktobra jo bil pri belem dnevu izvršen prav drzen
pri tvrdki ). MACFK ua Aleksandrovi cesti štev 12 kupite & nasbolf ugodno
moška in d o č j a oblačila
f Sodnik MSrho Koršrč
Ljubljana, 5. januarja.
Na sodišču,se jc danes dopoldne razširila vest, da jc zadet od kapi ponoči umrl sodnik okrožnega sodišča g. Mirko Koršič. Pokojnik, rodom Goričan, je mnogo pretrpel in je do zadnjega vztrajal na »voiem mestu v Gorici. Pokojnik je bil blagega in plemenitega značaja. Kot sodnik je bil vesten in objektiven ter napram strankam izredno blagohoten. B;1 je 28. marca 1880. rojen v Gorici. Po končali gimnaziji je odšel v Prago, kjer se ie vpisal na pravno fakulteto. L, 1906 je bil sprejet pri goriškem sodišču. Pozneje je bil več let pri višjem de-želnum sodišču v Trstu. L. 1910. jc bil imenovan za sodnika v Podgradu v Istri. Med Istrani je bil zelo priljubljen, ker je, kjerkoli je le mogel, pomagal siromašnemu istrskemu ljudstvu. Vedno je skušal stranke pomiriti im spore ublažiti. Pozneje je bil juremeččen v Gorico, kjer je postal sodni svetnik. Ko so Italijani zasedli 1. 1918. Gorico, je ostal na svojem službenem mestu pri okroonem sodišču. Toda leta 1923. ga je zadc! hud udarec. Italijanski fašisti so toliko časa pritiskali, da je bil odpuščen. Ostal je v Gorici, kjer je odprl odvetniško pisarno. Pa neprestano je bil izpostavljen raznim šikanam tako, da se je 31. marca 1931 izselil v Ljubljano, kjer je zaprosil za sprejem v sodno »hižbo. l>o1go časa je bil brez stalnega zasluSka. Težke borbe je preživljal. Naposled ie bi) lani dne 4. raa>-ca spreiet in postavljen za okrožnega sodnika pri ljubljanskem okrožnem sodišču. Tu je prevzel posle kazenskega sodnika-poedinca. Zadnje dneve ie fungiral kot votant pri malem senalu, a bilo mu jc videti, da ie zelo slabega zdravja. Večna luč naj sveti pokojniku!
0 Pravoslavni hožifni prazniki. Danes, ko praznujemo katoliki praznik Sv. treh kraljev, se pri pravoslavnih pričenjajo božični prazniki, ki trajajo do 9. januarja. Danes 0. januarja je baHnji dsn ('■ ;ti večer). Na ta dan Srbi posekajo badnje drevo, inal hrast, ki ga odneao na dom s posebnimi svečanostmi. Vse garnizije la dan prav slovesno obhajajo Za ljubljansko garnizijo je za jutri določen naslednji program. Ob 13 krene izpred oficirskega doma (vojvode Mišiča vojašnica) vojaštvo na konjih in okrašenih vozovih po Slomškovi in Kolodvorski ulici, mimo glavnega kolodvora na Bleiweisovo, nato krene po drevoredu ob velesejmu in Ilirijinem kopališču do hotela Tivoli, kjer bo posekano -badnje drevo«. Nato se vrne sprevod na
Med. usiiv.
Dr.Emest flamrcrarschmidt
specllallsf m Kotne In spolne ftoHeeni »cr hoimetiho
naznanja, da je otvoril svojo prakso.
MitJlra ml 10—1 fn ođ 3—5
TyrŠ£*a (Dunajska) fCS O 1/11
(Palača Ljubljanske kreditne banke)
Vsi nnjmodernejS zdravilni jiripomočki in elektr. terapi-iitske naprave. — Uretroskopične preiskave. — Oglj. k si sneg. — Kozmetično zdravljenje. — Ločene Čakalnice.
vlom v stanovanje Istrana Matije Vidaka. Vlomilec je odnesel 7250 Din gotovine in nekaj zlatnine.
Nikdo bi si ne mislil, da je ta vlom izvršila Marija, ki je pač poznala Vidakove razmere. Po vlomu sla Marija in Omar popihala v Bosno. Omer je od plena zahteval okoli 8000 Din v Veliki Ki-kindi, kjer so ju prijeli. Omer je pred sodniki zatrjeval: »Slavni gospon sude! Jaz sem nedolžen.« Marija ga je skušala z vso zgovornostjo izrezali, češ, da sploh ni vedel za vlom. Ob aretaciji so pri njima dobili še 3300 Din gotovine. Branilec je v zagovoru pripomnil: »Meeto pred allar, je morala romati v arest.« Bila sta obsojena Marija zaradi vloma na 4 mesece in Omer na 5 mesecev in 5 dni strogega zapora laradi prikrivanja in zaradi prepovedanega povra.ka.
Bleivveisovo cesto mimo banske palače na Mirje do stanovanja komandanta dravske divizije, od tu po Gorjupovi ulici do Zvezde, čez trimostje po Poljanski cesti do kralja Petra vojašnice in od tam se vrne nazaj v vojvode Mišiča vojašnico. Naslednji dan 7. januarja je pravi pravoslavni božič, 8. januarja Sabor Bogorodice in 9. januarja je praznik sv. Stevana, arhidijakona. Novo leto je pri pravoslavnih 14. januarja. Čitateljem pravoslavne vere želimo srečen Božič!
ТТТГО
zaradi inventure blago za suknjo in ostalo z i ni s k o blago
po zelo znižanih cenah!
Za vsakega kupca cca 20%
efektivni prihranek, dobro blago in ogromna izbira le pri
NOVAK. LJUBLJANA
KONQRE5N> TSG 15
jr»>	nasproti nunski cerkvi	'"'PC
O Zalivala. Ugledna ljubljanska tvrdka J. Pogačnik, trgovina s kurivom, Ljubljana, Bohoričeva ulica 5, je v svojem velikem umevanju bede revnih družin naklonila za božične praznike Vincencijevi konferenci Srca Jezusovega in Viiicencijevi konferenci pri Sv. Petru v Ljubljani 12 kub. m bukovih drv V svojem imenu in v imenu podpiranih družin se gospodu Pogačniku najtopleje zahvaljujeta Vin-cencijeva konferenca pri Sv. Petru in Vinceneijeva копГогепса Srca Jezusovega v Ljubljani.
Zobozdravnika - špecijalista
đr. Vladimir Voloviek in dr. Vladimira ValovSeh-BtaFam
Mer? oinosl ln slabokrvnost
ord. Sv. Petra cesta 2/IL od 9h—18h
O Križ je z javnimi urami. Električna ura pred glavnim kolodvorom že štiri mcsece ne gre. V začetku, ko so gradili še tramvajsko progo, je bilo to razumljivo, toda proga jc sedaj dovršena in čas jc, da se ura zopet popravi. Saj bi bilo čudno, da tako veliko mesto, kakor je Ljubljana, ne b> imelo javne ure pred kolodvorom. — Kakor kaže, se nekateri sklepi mestnega občinskega sveta sploh ne izvršujejo. Že pred dvema letoma jc občinski svet sklenil, da se napravi javna ura na Karlovškem mostu, pa je še sedaj ni tam. Kaj so na magistratu na tisti sklep kar pozabili? Javna ura je tam zelo potrebna, ker daleč naokoli ni nobene druge javne ure, most pa ie zelo prometen.
0 Ni sledu za vlomilcem. Kljub vsemu trudu, da bi izsledila vlomilca, ki je okradei Bato, se ( policiji dosedaj ni posrečilo na ti prav nobene sle- i di za njim. Vlom bo prav zaradi tega težavno razjasniti, ker je izvTŠen skrajno preprosto in enostavno. Tudi prstni odtisi, ki jih je policija dobila na vlomljenih vratih, so dvomljive vrednosti,
imata жа poitadlco abnormalno slabost Cmn-ntfja glbinja, kar vedi do oakopMwi|a »trapaaih
ln teleiu Škodljivih tnovi v vtem organumn, ki, tako oslabllen, m mor« vec redno lo nemoteno vriltt tvoilh prevafnih huiHd|.
Z rednim u2lvan|«m zdravilnega PUININKA-СЛЈЛ-BAHUVEC se Črevesno gibanje okrepi, nastane pravilno odva|an|e m se tako retlmo Škodljivih strupenih usedlin. Kri se vsled zdravilnih sestavin planinskih zelilf Р1ашпка-Св|а oditi la
raj redu, ter s« ni ta titlii oiveJI vis notrenp utro) natega letata, ki H tako u.posobi dovajal
llvcem zi obnovo potrebno hrino
Zahteva|ta v Viti lekarni td nole zdravilu Plinlnka-CiJ Bahnvtc v plombiranih sivitkih po Din 20-— In i ntpisom prolivajtlca
Apoteka Мг.Ваћоивс, Ljubljana
Be«. br. IM90 .'0/V11. 193.'
ker je prav mogoče, da izvirajo od domačih uslužbencev ali pa kakšnega poštenega človeka, ki je prijel prejšnji dan za vrata. Ako ne bo policiji priskočil na pomoč najboljši detektiv, to i« slučaj, potem je zelo težko, da bi bil ta vlom sploh kdaj pojasnjen.
© Raven akademik, vesten inštruktor, instru-ira za stanovanje. Cenj. dopise prosi na uredništvo »Slovenca« pod »Akademik«.
SiaSC tarna A lo)7 ®allć
se je preseli'a iz Goi oske ulice na Novi tre (Hreg) št. I
ter se slavnemu občinstvu na.itopleie priporoča
© Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo ca 36.000 kg bencina za potrebe mestnih uradov in podietij. Pravilno kolkovane in opremljene ponudbe je vložiti do 31. januarja 1934 opoldne pri mestnem gospodarskem uradu, k;er se dobijo natančni pogoji. Nezadostno opremljene kakor tudi nezadostno kolkovane ponudbe se ne bodo vpoštevale.
© Dunajsko pranje, svellolikanje, Šimenc, Kolodvorska 8.
B3L8S EHSTRflHT .SJffi
EKSTRAKT" d. z o. z. Gosposvetska R
Radio
frofframi Hadio-Ltvbftarici»
Sobota, 6. januar: 7.30 O selekciji kulturnih rastlin (ing Ferlinc B.) — 8.15 Poročila — 8.30 Gimnastika (Pustišek Svko) — 9.00 Versko predavanj (dr. Ciril Potočnik) — 9.30 Orgle, zvonovi in slov. božičnice na ploščah — 10.00 Prenos iz stolnice — 11.00 Slovenska glasba, izvaja Kadio orkester — 12.00 Čas, reproducirana ruska glasba
—	16.00 Zimska dela v sadovnjaku (Flego Anton)
—	16.30 Šramei kvartet Pevec iz Hrastnika, vmes rcproduc. valčki — 20 00 Vijolinski koncert ge. Fanike Brandl — 20.45 Harmonika šolo, g. Stanko — 21.30 Čas, poročila — 21.50 Radio orkester in Radioiazz.
Nedelja ?. jan.: 7.30 O eksotah v gozdu (ing. Tavčar Karel). 8.15 Poročila. 8.30 Gimnastika (Pustišek I v ko). 9.00 Versko predavanje (p. Val. Učak). 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 9.45 Plošče (religiozna glasba). tO.OO Predavanje za delavce: Delavski in na-meščenski obratni zauDiiiki (R, Sniersu). 10.50 Narodne igra harmonika — dekle in fant )>a pojela! Izvajajo: gdč. Sokova, gg. Jelačin in Cvirn. 12.00 Čas, plošče. 16.00 Svil ha pod Dur-mitorjem (Regal!y Vladimir). 16.50 Koncert Bežigrajskega pevskega društva, vmes kvortet mandolin. 20.00 Prenos operete iz Ljubljane. V odmoru: Čas in jioročila.
Ponedeljek 3. jan.: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. >3.00 Čas. plošče. 18.00 Prehrana športnikov (ga. Zemljanova). 18.30 Ženitno pravo (ga. dr. Grosmnnn Kini). 19.00 Plošče. 19.30 Poročila za inozemstvo (Naravna bogastva naše zemlje, v eeperantu). 20.00 Koncert slovenskega šramel-kvarteta, vmesne šlagerje poje Mirko Premelč. 20.4'5 Prenos koncertu »Grafike« iz Delavske zbornice. 22.00 Čas, poročila, Radio-jazz.
Torek 9. jan.: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. (3.00 Čas. plošče. 1R.OO Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva) 18.30 Plošče. 19.00 Francoščina (nrof. Prezel.j). 19.30 Nacionalno predavanje (Viktor Pirnat). 20.00 Radio orkester izvaja skladbe od nagradnega tekmovanja. 21.30 Vokalni koncert Jože l.ikoviča. 22.00 Čas, poročila. 2.30 Angleške plošče.
Drw{ti proprnmi •
Sobota, 6. januarja
Belgrad: 17.00 Prenos bdenija iz Saborne cerkve 21.00 Božične in koledne pesmi, poie zbor.
—	Zagreb: 20.15 Božične pesmi 20 45 Orkestralni koncert. — Duraj: 10.10 Koncert na orglah 12.00 Orkestralni koncert 17.00 Lahka glasba: orkester
19.05 Koncert za čelo 20.05 Operna in operetna glasba. — Budimpešta: 12.30 Koncert opernega orkestra t5.30 Zborovski koncert <0.20 tSari plesi,
—	Miinchen: 8.15 Koncert oa orglah 16.00 Simlo-nični koncert 21.00 Koncert simfoničnega orkestra
—	Pragai 9.35 Koncert komornega zbora 17.00 Plesna glasba 19.25 Krislovo detinstvo, svetopisemska trilogija Berlioz. — Rim: 17 00 Simfonični kon cert 20.10 Vokalni koncert 21.00 Prenos opere. —
Nedelja, 7. januarja.
Belgrad: 15.30 Koncert orkestra na pihala. — 16.30 Ruske pesmi za zbor in orkester. — 19.30 Božične prireditve. — Dunaj: 11.20 Simfonični koncert. — 15.25 Koncert godalnega kvarteta. — 18.5?» Otelo, opera, Verdi. — Budimpešta: 15.45 Orkestralni koncert. — 21 Odlomki iz operet, — 22..-.0 Ciganska kapela. — London; 19.30 Orkestra.ni koncert. — 22.05 Simfonični koncert. — M'lan: 21 Prenos opere. — Miinchen' 8.45 Koncert ua orglah. — 12 Koncert vojaške godbe. — 20 Narodna glasba (mandoline, citre, vokalni kvartet). — Praga: 10 Zborovski koncert. — 20.50 Koncert gjdal-nega kvarteta. — Varšava: 12.15 Koncert varšavske filharmonije. — 17.15 Poljudna poljska g asba.
—	18.40 Basovski samospevi. — 19.50 Lahka glasba.
Ponedeljek, 8. januarja.
Belgrad: 16 Koncert pevskega zbora. — 19 Ra-dioorkester. — 19.30 Narodne pesmi z orkestrom.
—	20 Zborovski koncert. — Dunaj: 17.15 Koncert: klavir in uariton. — 20.55 Pesmi in arije. - - 22 Ra-dioorkester. — Budimpešta: 12.05 Koncert za harfo in klarinet. — 13.30 Salonski koncert. — 19.40 Koncert filharmoničnega društva. — Londoa: 31 Simfonični koncert: orkester zbor in solisti. — Miinchen; 12 Koncert šleske filharmonije. — 19 Koncert nemške glasbe. — Praga: 20.30 Klavirski koncert. — 21.15 Poljudne pesmi. — Rim: 17.30 Koncert londonskega godalnega kvarteta. — Var-šuva: 17.15 Klavirski koncert. — 20 Koncert simfoničnega orkestra.
Torek, 9. januarja.
Belgrad: 16.30 Orkestralni koncert. — 19 Tara-buraški orkester. — 20.20 Radio-orkester. — Dunaj: 17.20 Klavirski koncert. — 19 Koncert vojaške godbe. — 22.25 Orkestralni koncert. — Budimpešta: 17 Orkestralni koncert. — 18.30 Niirn-berški pevci mojstri, opera Wagner. — Londoni 21 Koncert vojaške godbe. — Miinchen: 16 Orkestralni koncert. — 19 Schubertova glasba. — Praga: 20.05 Koncert praške filharmonije. — Varšava*
16 Vokalni koncert. — 17,05 Komorna glasba. _
18.20 Zborovski koncert. — 20 Palestrina, opera, Millocker.
Лг.АЈн*1 ' ои\«Л
oanalorium hmona
ana Komcnskcga ii. ^
Oshroflina irtan. пглпа m domini dnevno 75 Din.
Zoravnik: Dr Fr. Dersane. šef-primarij v p.
Šf. Jernej na Dotenjshem
Umrl je v Vrhpoljn 87 letni Janez Jordan, ki je dolgo vrsto let mcžnaril pri Sv. Miklavžu na Gorjancih. Pokojnik ima velike zasluge pri zidavi prijazne gorske cerkvice. Neutrudno je zbiral darove zanjo doma in daleč po tujem. Skoraj ves čas zidanja je bival na Gorjancih in tja tudi osebno nosil stavbni materija!. Naj mu sv. Miklavž, ki ga je tako častil in ljubil na zemlji, i/nrosi pri Bogu večni mir in pnikoj.
Okradli so neznani uzmoviči našega mutca" Janeza Kovačiča W mu iz leseno hišice odnesli blago ,za obleko, rlevež tarna, a žal za tatovi ui nikake sledi.
Ugoden posel za trafikantel
Ne potrebujete nikakega denarja, zaslužite pa lahkr
lepo. Pošljite nam svoj naslov na sledečo adreso! Ugoden posel, Maribor I., poštni predal 73.
„Dom in svet"
na pragu iz starega v novo leto
»Dom in svet« preteklega leta se je na zunaj v vsakem pogledu spremenil: prešel je v novo založništvo, menjal svo^jo obliko in ime ter dobil novo uredništvo. \ notrunjem delu po je obdržal svojo izrazito idealistično usmerjenost, ki je v sodobni razrvanosti in zmotnoetl duhov najresničnejša in more edina prinesti Inči v brezciljnost in nedoguunost sodobnih teženj. Rndi te svoje usmerjenosti pripada >Do-inu in svetu« v vsem slov. revialnem življenju posebno me«to.
Če pogledamo v Unski letnik, ki je bil v vsakem pogledu Itogat, moramo pred vsetn imenovati posamezne eseje, kj so prav za prav nosilci miselnosti lista, n hkrati vsega sodobnega katoliškega razumništva. V to vrato »padejo članki Franceta Vodnika: »Sodobni umetnostni nazor«, »Narodnost in svetovni nazor« ter »Zbli-žanje duhov«, kjer avtor v rahli polemiki z Jos. Vidmarjem razčišča žive probleme s širokosrčnega katoliškega vidiku. V živo sodobnost sta segala tudi članka Fr. Koblarja »Na nre-lomu« in Jak. Šolarja »Kriza duha«. Problematiko mladinskega gibanja sta zajela vsak s svojega zorišča Ltbin Boje (Mladina ob svetovni vjonil in Janežič Žitomir (V globinah nasprotja) zlasti poslednji je odkrilo in jasno izpovedal vso tragiko nasprotja ined starimi «r mladimi. Aktualna sta bil a članka Fr. Vebra »Dednost in osebnost« ter St. Gogale »Religioznost in konfesionalnost kaJior tudi N. Ku-ceto: »Igravec v sodobni luči«. Izven okvira svetovno na zornih, mladinskih in podobnih razglabljanj moramo pred veem imenovati cel<^ letno razpravo Antona Breznika »O časnikarski slovenščini«, kjer je naš vodilni slovničar razgrnil pred nami vse veliko spreminjanje slovenskega književnega jezika od Bleiweisa preko Levstika. Tomšiča, Jurčič*, Železnike rja do noslcdnieea »Narodovega« uretluika v Dredju-
goslovanski dobi. Malovrha. Vprav ta razprava je vzbudila v lanskem >Domu in svetu« največje zanimanje in bo nedomno prinesla največjo korist vsem. ki se kakorkoli bnvijo s peresom. (Še bolj kot takih razprav pn bi si želeli izčrpnega in enotnega pravopisa, ki bi bil edini legitimni svetovalec pri vseh spornih pravopisnih posebnostih. Slovenska razumniška javnost pri tolikem pravopisnem kaosu, kakršen vlada zadnja leta ne le v slovenskih dnevnikih. marveč tudi v revijah in knjigah, menda ne pričakuje zaman, da ji bo Breznik dal dokončen in popoten pravopis, ki bo veljal za slehernega jjosnmeznika!?) —■ 7. izčrpno mono grafično študijo Tineta Debeliaka o Ivanu Preglju smo dobili prvo sintetično študijo o umetniškem ustvarjanj« in rasti vodilnega sodobnega slovenskega pisatelja. Za petdesetletnico I. Preglja sta napisala strokovna članka tudi J. šolar in Silvester škerl. Studijo o Bevku je napisal Fr. Kohlar. knr jc vsekakor močan doprinos k slovenski literarni zgodovini. V tej vrsti naj Se imennjcmo Vodnikovo razpravo »Črtice, novele, povesti«, kjer jc avtor prikazal usmerjenost in vrednost Mrzela, \la-gnjne in M. Kranjca. Fr. Stelč pa je prispevni dva izčrpna članka o »Nar. galeriji« in »Hramu slave pri sv. Krištofu«. Dr. Avgust Žigon se je bavil v »Drobnih prispevkih« s Prešernovim sonetom »An eine jttnge Dichterin«, katerega je končno prisodil Luizi Chrobnt-Pesja-kovl. — To so seveda le nnslovi posameznih člankov, med katerimi so nekateri vse pozornosti vredni.
V leposlovnem delu so prispevali prozo: Pregelj novelo »Osehla setev« (kjer se je avtor motivno za zrl v priliodnjost naše krvi v Jul. Krajini) in »Idilo v Sopotih«. Miško Kranjec je napisal noveli »Noč na Poljani« in Marka Sobočana«. kjer kaže talent zlasti za nove-listična dela, Nartc Velikonja jc prispeval dve noveli »Obraz« in »Pomlad«, v. katerih je še zmerom svež pripovednik. Fr. Bevkova novela »Krvaveče rane« seea motivno v goriške kraje
in razmere. Jarčcv ^Pustolovec« je lirično zajeta novela, ki radi čiste subjektivnosti ne prime. Poezijo so prispevali: Miran Jarc, ki se je v nekaterih pesmih odmaknil od svojega spiri-tualistično eltspresionističnega izražanja k po-duhovljeni predinetnoeti, je dal največ pestni; prispevali so še Fatur Bogomil, Kastelic, Lov-renčič. Ocvirk Z.. Pogačnik. Vodnik Ione (ki se je letos po daljšem premolku zopet oglasil) ter nova dva: Vovk Jož* iti Žabkar Joža. Pesem se je sploh /ndnjn leta umaknila prozi, kar je pač razumljivo radi nove literarne usmerjenosti. ki gre v stvarnost. Oboje pn je izzval čas.
Nad vse pester in resno znanstven je bil i tudi Razglednik. pa najsi bo to v književnosti, ! domači in tuji, Kledali^ču ali zapiskih, ki so ■ spremljali vse kulturne pojave doma in drugod, j Premalo je prostora, da bi poudarili posamezne j sestavke v tem delu. Na vsak način pa moramo : priznati Tinetu Debeljaku, da nas je uspešno
I seznanjal s srbohrvaško literaturo. — Lanski »Dom in svet« je prinašal tudi reprodukcije del znatne.nitejših slovenskih slikarjev, ki so zastopani v Nar. galeriji, kakor tudi načrte nekaterih Plečnikovih del v Ljubljani in v Pragi.
Tako je opravljal lanski »L)om in svet« kulturno poslanstvo med slovenskim razumništvom s tem. da je dejansko sodeloval pri V6eb raz-čiSčenjih nasprotujočih si slovenskih tvornih hdtiov in innogo pripomogel do medsebojne strpnosti in priznavanja. Liet je svojo življenjsko nujnost absolutno dokazal, zato mu bodo nedvomno tudi prihodnje leto vei naročniki ostali zvesti prijatelji.
Bodočnost »Doma in sveta« se bo oblikovala iz nui dobe in hotenja njegovih urednikov m sotrudnikov; kakor je uredništvo naglnsilo že ob zaključku lanskega letnika, hoče. »Dom in svet« družiti vse tvorne sile, ki imajo izhodišče v človečnosti, narodnosti in religiji. Gojil bo v šc večji meri kakor doslej izvirno umet-noet, z eseji o sodobnih kulturiuu, lUiioLuoouiih
in književnih vprašanjih bo sktišnl odpirati po-glede naprej, s kritiko in j»oročili, z zgledi in pričami iz sodobnega ustvarjanja pa širiti razglede preko meja naše domače zemlje, posebno pa bo skrbel za bogastvo našega jezikovnega izraza. Po teh skromnih besedah uredništva lahko sodimo, da bo ostal »Dom in svet« tudi v letošnjem letniku, kar je že mnoga desetlelja naši narodni kulturi: vnet poepeševatelj književne in umetnostne tvornosti, zvest spremlje-vavec in ocenjevavec kulturnih |jojnvov, usme-ritelj in pogumen pobornik dobrih uovin v območju duhovnosti. Slej ko prej bo torej »Dom in svet« vršil svojo odgovorno narodno kulturno dolžnost.
V	prvih zvezkih letošnjega letnika bomo Či-tali leposlovne prispevke naših najodličnejših književnikov, med drugimi Ivana Preglja, Janeza .la-lena in Franceta Bevka, kateri bo priobčeval letos spet daljši spis v listu V prvi številki bo objavljen celotni božični misterij Ksaverjn Meška >Henrik. gobavi vitez«. — Široko zasnovana kritika našega jezika, ki jo je v lanskem letniku započel dr. Anton Breznik v »Domu in svetu« s podrobno analizo našega časnikarskega jezika, se bo letos nadaljevala, in sicer bo započel dr. Breznik kritiko umetnost nega jezik« naših pisateljev od Jurčiča navzgor — Tine Debel,jak, ki je nanizal lani lepo vrsto prispekov o srbskohrvalskeni slovstvu, bo letos nadaljeval svoje portrete iz srbskohrvatskega pesništva. pa tudi sicer prispeval članke slovstveno zgodovinske vsebine.
V	prvem zvezku novegn letnika objavi dr. Kr. Štele studijo o poljskem grafiku Skoczylasu, ki bo opremljena s številnimi reprodukcijami del tega svojevrstnega umetnika. — Med načelnimi in lite rarnlmi članki naj omenimo izmed tistih, kateri izidejo predvidoma že v prvem letošnjem zvezku, članek dr. St. Gogala o nacionalni vzgoji in pa članek Fr. Vodnika o Cankarju.
Uredništvo ostane nespremenjeno, imena urednikov, prof. Fr. Koblarja, dr. Fr. Steleta ir Fr. Vodnika, nam jamčijo kakor doslej, tako tudi v bodoče, za visok nivo te odlične naše revije.
Povodnji na Hrvatskem, v Bosni in Srbiji
Voda zalila tri speče vasi
Iz Smedereva ob Donavi poročajo 4. t. m.s Vsakikrat, kadar narastejo vode, je v nevarnosti Godaminsko polje pri Smederevu. Zato so te kraje na vseh straneh zavarovali z visokimi nasipi. Tako so ljudje, ki prebivajo v vaseh na tem polju, bili brez skrbi, da bi jih zalila voda. Toda v četrtek 4. t. m. zjutraj je voda nenadno udarila čez visoke godaminske nasipe in se s strašno naglico razlila po polju in vaseh. Voda je predrla nasip med Smederovim in vasjo Lipa. V kratkem času je voda pokrila vse polje na 4 m globoko. Ker je drla s silno naglico, je pred seboj vse podirala. Dva mostova je nesla t km daleč. Za sedaj so pod vodo tri vasi v bližnji okolici Smedereva: Radinac, Vranovo in Lipa.
Voda je pridrla v vasi, ko so vsi ljudje še spali. Naenkrat se je med bučanjem vode začelo mešati strahotno mukanje privezane živine. Kmetje so planili iz postelj na dvorišča, kjer pa je tekla že voda. Ljudje se niso mogli nikamor več rešiti, ampak so morali splezati na podstrešja, kjer so čakali reševalnih čolnov.
Kmetje iz daljnje okolice Smedereva so se na
vse zgodaj vozili v Smederevo. Sredi . Godomin-skega polja so opazili, da jim rjovejo nasproti valovi naraslih voda. Razbežali so se na vse strani.
Tehniško osebje, ki dela na godominskih nasipih, je bilo čisto iznenadeno zaradi te nagle povodnji. Po telefonu so mogli prositi za pomoč čolne, da se rešijo ljudje. Pričakovati je, da bo voda zalila tudi del Smedereva.
Od starih ljudi se nihče ne spominja, da bi bila kdaj voda tako naglo prihrula. Samo pred 40 leti nekoč je menda voda tako naglo prišla, a škode ni napravila take kakor sedaj.
Iz Paračina poročajo, da je zaradi taljenja sne-
Ea v Bosni Sava s pritoki zopet hudo narasla. Pri remski Mitrovici je Sava že 6 m nad normalo, pri Sisku 6.5 m, pri Brodu 7 m, pri Jasenovem 8 m. Voda zelo dere in je odnesla že mnogo sveta. Tudi z drugih krajev Hrvatske poročajo o velikih povodnjih.
Iz Banjeluke poročajo, da so v Vrbasovi dolini začele vode upadati. Promet pa je še vedno nemogoč. V izpraznjene kraje Kulenvakuf, Sanski most in Prijedor se prebivalci zopet vračajo.
„Lansko leto si Se ti mene, letos pa ne več. Položim te kakor otroka na tlal Jaz pijem radioaktivno rogaško slatino, ki mi je ustvarila mišice kakor iz železa."
Radioaktivna rogaška slatina vsebuje toliko množino zdravilnih soli kakor nobena uru»a poznana mineralna voda ne. Zlasti je v nji velika količina kalcija v prebavljivi obliki. Zato radioaktivna rogaška slatina čudovito pospešuje rast otroka, ki stalno pridobiva na teži. mu utrja kosti, zobovje in miš ce Bledičnost izginja, kri postane gorkejša in telo odporno proti vsaki bolezni. — Sk adišče rogaške slatine v Liubljani. Gosposvetskn li (kolizej).
Kaf pravite ?
Ko se v obrambo sodobne mladine dostikrat deloma po pravici podčrluje vzorno stremljenje po usmerjenosti za poštenost in krščansko značajnost, ki naj odstranja mlainost in polovičarstvo v verskem življenju, je tembolj bolestno in nepričakovano, ako se pojavljajo celo med nezrelim nežnim spolom primeri doslej nepoznane in neobičajne lalikoživosti in poniževalnega posnemanja takih nevednosti, kakršnih bi še med moško mladino v teh težkih časih ne smeli trpeti. En primer : Novoletno jutro 1984 ob šestih, ko so resni verniki hiteli k jutranji božji službi, je mešana družba rezala pol po široki ljubljanski ulici od nočnega veselja-čtnja proti domu, med njimi ponočnjakinje, ki so z nekim razposajenim popevanjem opozarjale nase, koliko so vredne.
Kakšno sodbo boste napravili gospod urednik o bontonu *moderno-prosvetljenih< mestnih deklet, pardon — gospodičen, ki tako varujejo svoj ponos in dekliško nežnost! Seveda ni treba pristavljati, da omenjeni in omenjene ne spadajo med kakšno elito, ali nekaj dostojnosti in iastihlepnosti bi jim pa le človek pripisal.
Kako bi, g. urednik, odgovorili, če bi Vm vprašal, kakšne matere bodo nekol le nadebudne po-snemalke pijanskih manirt ln ie eno vprašanje: Kakšne pojme o vzgoji imajo oni roditelji, ki puste svoje hčere, da prežive noč pred praznikom v laki in taki druščinit?
Vidite, g. urednik, koliko vprašanj za razmo-trivanje tudi g. poročevalcu, ki se je skoraj hvalil, kako mirno, trezno in solidno je poteklo zadnje iilvestrovanje v Ljubljani.
—	Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Obsodba pred
apeiaciishim sodiščem
Ljubljana, 5. januarja.
Včeraj od pol 9 dopoldne do pol 3 popoldne se je v drugič vršila obravnava apelacijskega sodišča proti g. Andreju Križmanu, kaplanu na Jesenicah radi njegove pridige ob priliki Strossma-yerjeve proslave dne 4. febr. lanskega leta.
Senatu je predsedoval g. dr. Gradnik, prised-nika pa sla bila dr. liranjc in Poljanec.
Okrožno sodišče je, kakor smo že poročali, g. Križmana oprostilo vsake krivde in kazni. Ape-lacijsko sodišče pa se je včeraj po zaslišanju prič. ki jih je predlagal državni pravdnik, dočim je zavrnilo nadnljno zasliševanje obtoženčevih prič. izreklo, da je smatrati za dokazano, da je obtoženec v citiranem govoru izrekel, vda niso najslabši narodni voditelji oni, ki jih preganjajo in vlačijo po jcčah<.. S tem je meril na takratne politične dogodke z namero, da dela nerazpoloženje proti državnemu redu.
Branilec, dr. Aleš Stanovnik je v izbranem tovoru analiziral nastop in verodostojnost ob!e-Sllnih prič. branil objektivno obtoženčevo brez-krivnoet in kazal na nezadostnost obtežilnega materiala ter predlagal oprostilno razsodbo.
Sodni -enat ie po enoum^m posvetovanju raz-jlasil sodbo, s katero je g. K-nžman obsojen na -■•' in pol meseca zapora, (100 Din globe in po-iČilo sodnih stroškov.
★
—	Koledarji in poslovne knjige. Ob novem letu «e Vam priporoča Nova založba v Ljubljani, Iu si pri nji nabavite koledarje (stenske, žepne, poslovne itd.) v vsaki izbiri in obliki. V zalogi ima tud vseh vrst posloime knjige (dnevnike, strace, žurnale. blas&iniške knjige) in bogato izbiro pisarniških potrebščin.
6op, glej sapreko
nedolžno sicer. ki i>a spada ietotako v zimski šport kakor Nivea To veste, da veter in hlad stavita velike iahte\e na kožo in da se ona suši. Koža potrebuje vsled teaa prav posebno varstvo, če želite, da postu ne odporna, rdeča in da ne razpoka. V to svrho je Niven-Creme in Nivea-olje idealno in enostavno sredstvo vsled vsebine koži slične m terije Eucerita. Zato kožo zvečer, ziutraj in pred izletom dobro nadrgnite oduosno namažite. Us,< h: Nikako neugodno natez.anje, uinpa. mehka gladka koža in svež sportski izgled.
Koledar
Sobota, 6. januarja: Sveti trije kralji.
Nedelja, 7. januarja (t- nedelja po Razglaše-nju. Gospodovem). Sv. družina; Valentin (Zdravko), škof.
Ponedeljek, 8. januarja: Severin, opat; Teofil, mučenec. Zadnji krajec, ob 22.36. Herschel napoveduje lepo vreme.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je včeraj zjutraj nenadoma umrl gospod Dragotin Benedik, nadučitelj v pokoju in posestnik. Dosegel je starost 72 let. Pogreb bo v nedeljo ob 2 popoldne na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi.
J V Podgorju pri Kamniku je umrl g Blaž j, dober oče svoji družini, kakor tudi odločno krščanski mož. Pokojni je bil oče profesorja dr. Blaža Svetelja. Pogreb je bil v petek dopoldne.
Naj v miru počivata! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
= Ostavko na državno službo je podala Lesar-Lunder Alojzija, učiteljica v Jezeru, okraj Soko-Banja, Moravska banovina, ki je bila 1. decembra 1933 premeščena tja iz Ribnice na Dolenjskem.
= Promocija. Gdč Trdina Silva iz Ljubljane je bila die 5. januarja 1934 na ljubljanski univerzi promovirana za doktorico filozofije.
= Iz sodnopisarniške službe. V IX. položajno skupino so pomaknjeni sodni kanclisti: Jakob Štukl, Kozje, Štefan Puschauer, Št. Lenart v Slov. goricah, Ivan Majnik, okrožno sodišče Novo mesto,( Josip Koren, Murska Sobota, Ivan Keržan, Velike Lašče, Anton Jager, Lož, Alojzij Majerič, Žužemberk in Albin Hadner, Gor. Radgona.
= Iz železniške službe. Napredovali so za prometne uradnike v 9. položajno skupiuo: Paternost Jožef v Trbovljah: Šegula Jakob v Zalogu; Topo-lovec Anton na Pragerskem; Jordan Dragomir v Litiji; Hrovatin Franc na Rakeku; Sušanj Okta-vijan v Celju; Caf Ivan v Zidanem mostu; Der-ganc Jožef v Kočevju; lztakar Janez v Trbovljah; Adam Ciril v Hrastniku; za administrativnega uradnika: Lasič Bogomil v Mariboru glav. kol. za pomožnega prometnika v 10. pol. skupini: Benini Karel v Čakovcu; za pomožna nadzornika električnih naprav: Erjavec Leopold v Ljubljani glav. kol.: Štrajher Miroslav v elektro-delavnici Ljubljana glav. kol.; za pomož. nadzornika brzojava: Robič Jožef v signalni delavnici Ljubljana.
Od leta 1813 odličen bel šifon
Ostale vesti
— Bolgarsko stenografsko društvo »Brzopis« j ▼ Sofiji praznuje dne 21. t. m. 30 letnico svojega i obstoja in priredi za ta pomembni jubilej tudi tretji kongres bolgarskih stenografov s prav zanimivim sporedom. Na kongresu bo govoril kot drugi govornik g. Stojan Omarčevski bivši minister za pro-sveto. Zgodovinski razvoj od početka do scdai bo podal društveni tajnik g. D. Klissarov. Na tem kongresu bo ustanovljena ludi zveza bolgarskih steno-grafskih društev, ki jih je okoli 50. Tudi tekme stenografov ne bo manjkalo. Poleg tega bo kongres razpravljal o predlogih za izpremembe in reforme bolgarske stenografije, ki jih bo predlagal posebni odbor, takoimenovani sistematski odbor. Teden dni pred kongresom t. j. 14. januarja pa se zberejo vsi delegati imenovanih društev na posvetovanje glede priprav za proslavo prof Antona Bezenška, ki se bodko vršile v Sloveniji v dneh 23 in 24. junija t. 1. Kakor vidimo, je obrodilo delo našega ro;aka očeta bolgarske stenografije prof. Antona Bezenška zelo obilne in bogate sadove. — In pri nas?	j
Advokat
Dr. Vladimir firossmann
je otvoril svoio
otlvčiniSito pisitrno
v Ljubljani, Cigaletova nI l/I.
(Vogal lavčarjeve 7 nasproti sodišča)
—	Koledarčki KA so izšli za novo leto in stanejo Din 8. Vsi člani in članice KA in katoliških društev se opozarjajo na ta koledarček. Naroča se v osrednji pisarni KA, Miklošičeva c. 7.
—	Prepovedan lisk. S'užbene nnvine št. 2 od letos objavijajo. da je držovno pravdniš vo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati zvezek 9—10 mesečnika »Evolucija«, ki izhaja v Zagrebu.
—	Na včerajšnjo notico pod naslovom »Prometne razmere v krajih ob SotlU dajemo sledeča pojasnila: Kakbr že pisec sam pravi, je bila cesta
j Mestinje—St. Peter pod Sv. Gorami, odkar je zapadel visok sneg, na nekaterih mestih zasnežena tako, da ni bilo mogoče čez. Radi tega je bil avto-I bus, ki obratuje na tej progi, kakor tudi vsi drugi I avtomobili, primoran opustili vožnjo. Cisto zgre-
šena, je misel, da bi moral avtobus, ki že itak po veljaviih zakonitih predpisih plačuje ogromne vsote za vzdrževanje cest, še posebej prispevati k stroškom za odstranjevanje snega. Da je v tem času vozil avtobus na progi Celje-Maribor, ni nikako čudo. Tehnična sekcija je namreč lo ceslo pravočasno in temeljito razplužila. Ako bi se bilo za cesto Sv. Peter pod Sv. Gor. in Koz.je-Podsredo tudi tako poskrbelo, ne bi bi bil avtobus ustavil obrala. Tako pa sta bila šeiitpeterski in kozjanski okraj od 14. decembra dalje pa do danes skoraj odrezana od Celja. Podpisano podjetje ima samo največji interes na tem, da se vzdržuje promet nepretrgoma in ima od vsake ukinitve vejiko škodo. Cez nastale ovire pa avtebus ne more in je dolžnost prizadeiih. da ovire čimhilreje odstranijo. Ne-modro bi bilo v prihodnje čakati, da bo avtobus sneg odstranjeval. Ob tej priliki bodi še povedano, da v Št. Peter pod Sv. Gorami vozi avtobus že lekaj dni, v Kozje in Podsredo bo pa začel voziti v ne lel 'o zvečer. — Avtobus mesta Celje.
— Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemi pri vsakdanji uporabi male množine cFranz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska
2 krat dnevno sveže
najfinejše pustne krofe
Slaščičarna Pelicon
Ljubljana, Wolfova 14, Kongresni trg 18
—	Aretiran tat. Že pred časom je bil izgnan iz Jugoslavije 52 letni Štefan Š., doma iz Kala na Krasu, pa se vedno vrača v našo državo. Š. je skrajno nevaren vlomilec in tat ter pred njim ni varen noben zapah. Zadnje čase se je klatil po Gorenjskem, kako je živel, pa živa duša ne ve, samo to je znano, da delal ni. Kljub temu pa je policija, ki ga je prijela pri veliki raciji v četrtek, našla pri njem okoli 1200 Din gotovine. Š. je bil prav čedno oblečen in sicer v rjav usnjat suknjič, na sebi je imel tudi usnjate gamaše. Kakor kaže, se je Š. preživljal najbrže samo s tatvinami. Policija sedaj poizveduje, kje je hodil — sam pravi, da je živel deloma v Škofji Loki, deloma pa v Tržiču — in kakšne tatvine je izvršil.
—	Nesreča na lovu. Na lovu se je po nesreči obstrelil v desno nogo in si odstrelil sredinec župan1 občine Šmihel-Stopiče Josip Matko. Zdravi se v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji.
Dr. Ivan Vrtainik
vljudno naznanja, da je otvoril
odvetniško pisarno
in jo pridružil odvetniški pisarni dr. Alojzija Vrtačnika v Ljubljani, Šelcnburgova ulica l/L, nasproti glavne pošte.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 105 je objavljena »Kraljeva odločba o postavitvi uprave Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije«, »Navodilo za uporabljanje pogodbe, sklenjene mod kraljevino Jugoslavijo in Družbo za zračni promet d. d- v Belgradu«, »Navodilo za uporabljanje pogodbe, sklenjene med kraljevino Jugoslavijo in Medn. družbo za zrakoplovslvo (Cidna)«, »Uveljavitev zapisnikov, ki se nanašata na ameiidemente mednarodne konvencije za zrakoplovstvo«, »Imena znakov nevoj-nih zrakoplovov kralj Jugoslavije«, »Pravilnik o načinu hranjenja zdravil biološkega izvora«, »Pravilnik o izkn.jižcvanju (odpisu) neizterljivih terjatev, škod zaradi višje eile in manjka zaradi manipulacije pri državnih rudniških podjetjih«. Pravila o obliki, eeetavi in ozna-menovanju mer in priprav za merjenje tekočin in o mejah njih točnosti«. »Dopolnitev čl. 87. b) pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev drž. prometnih naprav«, »Izpremembe v pravilniku za delo računovodstvenih odsekov finančnih ravnateljstev in za računo-vodstveno blagajniško poslovanje davč. uprav«, »Pojasnilo k čl. 90. pravilnika za delo računovodstvenih odsekov fin. ravnateljstev itd.«, »Popravek odločbe ministra za kmeti.jsivo št. 55.361 — II«. Uveljavitev konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku«. »Pristop Turčije k mednarodni bern.ski konvenciji o uporabi belega (rumenega) fosforja v industriji vžigalic«, »Iz-premembn pristojliiii za pisma in dopisnice v inozemstvo« in »Odločba o soli za mlečne izdelke«.
—	Žrtev svetovne vojne. Na ,Težic.i živi v hudi revščini Kordež Ciril, 45-letni mož, ki že 12 let skupaj leži v postelji in se sam niti premakniti ne more. Celo hraniti ga morajo drugi, ker ne more premikati roke. Kordež je 100%-ni vojni invalid in vendar ne dobiva niti pare invalidnine. Mož je imel v vojni to nesrečo, da ga je doletela popolna ohromelost, toda ne na Tronti. marveč v ozadju pri bolničarjih. Zaradi te formalne pomanjkljivosti mož ni deležen zakonske zaščite in se mora preživljati sam. Z veliko težavo skrbi zanj žena. pomagaio pa ji dobri ljudje. Tudi z niše strani priporočamo rnnža zdai ob novem letu. Naj mu prisVeč! na pomoč kdor količkaj more. Storil bo dobro, pVmonito krščansko delo usmilienia. če bo revežu za novo leto pomagal morda s kakim kovflfem Darove ->n Kordeža sprejema ludi naša uprava ali uredništvo.
—	Plap Plive se je premaknil. Te dni se je v Jajcu zgodil zanimiv naravni dogodek. Kakor vse kaže, se je spremenila zemeljska površina Nad reko Plivo se je odtrgala velika skala in eden največjih slapov v državi, znameniti slap Plive v Jajcu se je premaknil za cele štiri metre s svojega dosedanjega inesta.
—	Kupite si stanovanje ▼ solastnini v stanovanjski hiši v Ljubljani! Ponudbe sorejema: »Zadruga«, Ljubljana, pp. 307.
—	Koledar slovenskega gospodarja za leto 1934 prinaša poleg običajnih podatkov koledarjev važna pojasnilu o zemljiški knjigi, nekaj jako važnih navodil za vsakega kmetovalca kot o sortiranju in vkladanju jabolk, o precejanju in čiščenju vina, lovstvo in lovski zakoni v bivši Štajerski, tabela o amortiziranju dolgov, sejmi za Štajersko, Koroško in Prekmurje, blagajniški dnevnik in precej praznega papirju za razne notice. Koledar je trpežno vezan in stane Din 10. Naroča se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josei« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno do-brodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josei« vode tudi potom njihovih raziskovanj.
—	V temni noči ladja zadela v mlin. I; Broda poročajo: Pri vasi Dubočnik se je preteklo rioč zgodila nesreča, ki bi kmalu zahtevala več človeških žrtev. Ladja, naložena z lesom, je ponoči plula po Savi nizdol. Približala se je nekemu mlinu, ki ni bil nič razsvetljen, ker zaradi velike vode ni delal. Ker je bila zelo temna noč, je ladja zadela v mlin ter se pri tem tako poškodovala, da se je začela potapljati. Ker pri ladji ni bilo nobenega čolna, so bili delavci v nevarnosti, da utonejo. K sreči so njihove klice na pomoč čtjli kmetje in prihiteli s čolnom na pomoč ter rešili ogrožene delavce. Ko so bili vsi rešeni, se je ladja potopila.
—	Sinčka prisilil, da mu pomaga pri samo-umoru. Te dni se je v Sremski Mitrovici obesil 33 letni nameščenec električne centrale Sima Vuk-čič in prisilil svojega 10 letnega sina, da mu pomaga pri obešanju. Vukčič se je pred treini leti ločil od svoje žene in od takrat je začel pijančevati. V sredo zvečer je prišel o polnoči pijan domov, vzel vrv im si vrgl zanjko okrog vratu. Svojemu sinčku je ukazal, naj vleče za en konec vrvi, kar je sin tudi storil, ne vedoč, kaj dela. V tem hipu je prišla v sobo Siminn babica, ki jo je pa Sima sumil v želodec, da je morala pobegniti. Ko je videl, da se s pomočjo sina ne more obesiti, je sina zavlekel v kot sobe, sam pa je vrgel zanjko na kljuko in se vpričo svojih otrok obesil. Otroci so poklicali babico, pa je bilo če prepozno. Nesrečni mož je bil mrtev.
—	V dobi epidemije hripe nam pri vsakem koraku grozi nalezljivost. Če se hočete popolnoma. ^ zavarovati pred takimi nalezljivostmi, potem za-vživajte redno pastile Panflavin »Вауег«, ki so po vsem svetu znane kot izvrstno desinfekcijsko sredstvo.
—	Znameniti strokovnjaki vedno znova potrjujejo, da se naravna zdravilna voda ne da nadomestiti s kemikalijami. Zato pri kašlju in katarjih vedno le Gleichenberški zdravilni vrelec. Dobi se v lekarnah, drogerijah itd.
Za puloverje pristna
Angleška volna
Tonf (ager Ljubljana. Dvorni trg 1
Celje
0 -f- Ivan Rebek. Včeraj je umrl po dolgotrajni bolezni v 71. letu starosti g. Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju. Kot mlad rokodelski pomočnik je prišel pokojni leta 1894. v Celje, kjer se je kmalu uveljavil v takratnih slovenskih krogih. Kot obrtnik je kmalu zaslovel in si- je pridobil za obrtniški stan posebno v Celju in njegovi okolici veliko zaslug. Bil je častni član Obrtnega društva v Celju in dokler je javno nastopal funkci-jonar raznih obrtniških in drugih slovenskih celjskih korporacij. Kandidiral je tudi večkrat v državni in deželni zbor. Pogreb zaslužnega pobor-nika za obrtniške pravice bo jutri v nedeljo ob pol 4 iz hiše žalosti Mariborska cesta 1. na okoliško pokopališče, kjer ga polože k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Naj mu sveli večna luč, preostalim pa izrekamo globoko sožalje.
& Darovi za uboge. Mestnemu ubožnemu skladu so darovali za uboge lesni trgovec g. Adolf Gluck 300 Din in Celjska posojilnica 500 Din.
& »Hmeljarski vestuik«. Kakor poročata vče-rajšje »Jutro« in »Nova doba« je izšla včeraj v tisku Zvezne tiskarne v Celju prva številka »Hmeljarskega vestnika«, kot glasilo Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu. List urejuje g. Anton Petriček v Žalcu. Tako ima sedaj Hmeljarsko društvo dvoje glasil: že obstoječega »Slovenskega hmeljarja« in imenovano novo glasilo. Mislimo, da je malo društev, ki bi imela kar dvoje strokovnih listov. Sicer pa novega lista še nismo videli in ne moremo zato izreči o njem nobene sodbe.
0 Otvoritev novega zasilnega mostu čez Savinjo. Novi zasilni most čez Savinjo je dograjen ш je od danes naprej definitivno odprt za osebni in vozni promet.
0 Apostolstvo mož in fantov. Jutri je prva nedelja v mesecu januarju, zato bo kakor običajno ob pol 7. uri pridiga, zato skupno sveto obhajilo ir sv. maša.
Ptuj
Mlad lat. Policija je prijela 13-letnega fanta ii Juršincev radi tatvine. Izprijen fani se je klatil po Ptuju in okolici več dni in kradel, kar mu je prišlo pod roke. Razne stranke je oškodoval za 100—300 Din in manjše zneske. Ukradel je tudi zlato uro, vredno 2000 Din, in jo potem prodal za 30 Din. K sreči so prišli tatvini na sled in je kupec vrnil zlato uro lastniku. Pri fantu so našli 7 ur, ki jih je ukradel v okolici Ptuja. Pride v poboljševalnico.
Tedensko službo ptujskih gasilcev od 7. do 14. t. m. vrši drugi red drugega voda ln sicer četnik Alojz Berlič in četar Tomaž Klapač. Reševalno službo: šofer Ervin Damiš, četnik Jurij Pihler. od moštva Franc Štros in Andrej Pfeifer.
Poveljnik gasilske čete inž. Celotti je odložil to funkcijo. Mesto poveljnik« zastopa začasno čet-fiuL Fzaac Saaaatlf.
Mariborske vesti:
Več ko 18 milijonov po grlu
Shoro milijon IHrov vina - in še „črna pijača"
Maribor, 5. januarja.
V letu 1933 je dosegel Maribi>r nov rekord, pri katerem bodo naši abstinenti zmajevali z glavami, vinogradniki pa ga bodo veseli. Postavilo pa je ta rekord mariborsko žejno grlo. Pa ni čuda, ob vročini in »uši, ki je vladala v poletju, in ob nizkih cenah vinskega letnika, ki je dosegal celo slavnega »sednajšaka« (vinski letnik 1917), Oficielno sc jc popilo v Mariooru v minulem letu zalrošarinjcne-ga vina po gostiloali 997.447 litrov. K temu Je 150 tisoč litrov vinskega mošta. K tem številkam pa bo treba prišteti še najmanj 20% »črne pijače«, ki se je iztočila po raznih predmestnih ulicah na skrito pred strogim očesom čuvarjev postave. In če dodamo še najmanj 30% vina, ki ga je žeini Maribor popil po okoliških vinotočih, se poveča količina
□	80 letnico svojega življenja je praznoval te dni šolski svetnik in profesor v pokoju Franc Je-rovšek, G. svetnik je gotovo ena najmarkantnejših osebnosti mariborskega mesta. Od 1886 do 1927 je deloval nepretrgoma na mariborski klasični gimnaziji ter je bil kot eden najizvrstneiših pedagogov številnim generacijam naše inteligence ne !e vzoren vzgojitelj, temveč ludi pravi očetovski svetovalec in prijatelj, da se ga vsi njegovi učenci br«z izjeme i hvaležnostjo spominjajo. V narodnem življenju mariborskega mesta je še v predvojnem času živahno delo-vaj in je bil vedno v ospredju med borci za slovenski Maribor. Osem križev njegove močne in čvrste postave ni upognilo in upamo, da ga ohrani nebo šc mnoga leta v duševni in telesni čilosti. K 80 letnemu življenjskemu jubileju mu prav iskreno čestitamo!
□	Pri današnji akademski maši ob 11.30 v baziliki Matere Milosti igra godbeni orkester na lok glasbenega društva »Danice«.
□	Pospešujmo tujski promet!? Kolodvorska cestna rampa pred osebnim kolodvorom jc žc od nastopa južnega vremena luknja pri luknji. Jame so napolnjene z brozgo, tti jo avtomobili brizga o po pasantih. Za tujca vsekakor vabljiva slika, ko stopi iz kolodvora v mesto! Cesta je tlakovana, pa bi jo bilo lahko očistiti ledu. Toda občina pravi, da ie to dotžnost železnice, slednja pa se izgovarja na občino. Dejstvo je, da pobira železnica od avto-izvoščekov na leto skupaj 2<W0 Din stojnine in za ta denar bi se prostor žc dalo očistiti!
□	Moderne mariborske izložbe. »Tečaj za moderno aranžiranje izložbenih oken«, ki ga je priredilo Slovensko obrtno društvo, se je te dni končal. Zanimanje za tečaj je bilo izredno ter ga )e obiskovalo 38 udeležencev. Uspehi tcčaia se že prav lepo lcaže'o v okusnih prenovljenih mariborskih izložbah. Na željo interesentov bo društvo te-čai še ponovilo.
ZOBOZD R A V N1K -SPECIJ Л LIST
DP. ШШОUP V. _ICAC
je otvoril svojo prakso ter ordlnirn od 8—15 in od 15—17. Aleksandrova c. 22. Telefon 28-1».
□	Konkurzov in poravnav manj! V letu 1932 je bilo na področju mariborskega okrajnega sodišča razglašenih samo 7 konkurzov (od tega eden rešen), dočim jih je bilo v letu 1932 še 29. Poravnave so bile lani 4 (2 rešeni), leta 1932 pa je bilo vloženih 99 poravnav in 81 uvedenih. Nazadovanje konkurzov In poravnav je v zvezi s tozadevno zakonsko novelo ter ie radi tega izredno veliko posredovalnih postopanj, ki jih je bilo lani do 4. decembra (ko je Izšel novi zakon) zn sodno področje levi breg (mesto) 73, desni breg pa 54, skupno torej 127.
□	Nevarnost snežnih lavin je v Mariboru ze neznosna. Pasanti, ki gredo po sredini ulic, sc paz-
potrošene vinske pijače v enem samem letu na okroglo 1,800.000 litrov. Preračunano v dinarje je potrošil Maribor v enem letu okroglo 18 milijonov za vino. Mariborcf so bolj vinopivci — za pivo jim ni; pa kako tudi, ko je bilo vino polovico ceneje od piva. Popili »o 317.861 litrov piva. Največ piva jc šlo v avgustu, vina pa se je največ popilo v decembru. Žganja in likerjev se je popilo v Mariboru zelo malo, pa vseeno jc dobila mestna občina na ta račun 69.659 Din trošarine. Za pivo je dobila 311.005.50 Din trošarine, za vinski mošt 150 000 Din in od vina 1,496.170 Din. Skupno so torej kasirali na občini samo na račun mariborske žeje 1,976.894 Din. Mestni očetje so pri tem uspehu očividno presenečeni, ker so v lanskem proračunu stavili na račun žeje samo 1,700.000 Din dohodkov.
I Ijivo ozirajo proti nebu, če ne bi nenadoma za-i grmel na glavo kup snega. Potrebno bi bilo navajati mariborske hišne posestnike, ki nimajo na strehi naprave za zadrževanje snega, naj ga pra-, vočasno ogrebejo s strehe, kar se da lahko storiti. Ob takih prilikah naj se trotoar zavaruje za kratek čas, nato pa očisti. Na ta način bo odpadlo tudi dvakratno čiščenje ulic. Gosposko so delavci takoj, ko m nehal padati sneg, očistili, v par dneh so jo pa strešne lavine zopet čisto zaphale. HlJni lastniki se menda ne zavedajo, da so civilno in kazensko odgovorni za vse posledice takih strešnih lavin.
□	Penezov veliko. V decembru ie bilo na carinarnici 5.192.089.75 Din dohodkov. Od tega odpade na izvoz 19.752.50 Din, na uvoz pa 5.172.337.25 Din.
□	Nočejo na dopust. Včeraj so sc vrata jet-nišnice odprla za tri mesece kaznjencem, ki jih je uprava določila za dopust. Izbrali so jih sodniki okrožnega sodišča med svojimi »klitenli«, katere so zašili na kazen zapora ali ieče, ker ti pač najbolje poznaio značaj posameznega jetnika. Zanimivo pa ie, da se je 54 karivencev uprlo izpustitvi ter niso marali na dopust. So to sami reveži brez krova, nekaj pa je med njimi tudi kmečkih fantov in mož, ki raie sediio pozimi, ker jih poleti čaka doma preveč dela. Uprava kaznilnice ie morala radi tega poiskati druge kandidate za domist. ki so bili prvotno določeni na nepretrgano sodenie.
ГЈ Obe roki v stron. V Vrtičah se je nevarno ponesrečila Otilija Jarc. Ročni mlin ji ie zmečkal ojc roki. Ponesrečenko so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
n Ribe oa trgu. Včerajšnji ribji trg je bil dobro založen. Girice so bile po 16, moli po 26. lin'e po 26, morske postrvi po H), ciple po 26, polenov-ke po 18 in fogoš po 36 Din kg. Tudi ostali trg jc bil dobro založen, le jajec ie zmanjkalo. Cene so bile vsem tržnim dobrotam zmerne,
□	Zadavljena in ubita. Grozoten zločin, q katerem smo že včeraj kratko poročali, se je pvi-godil v Dragučevi pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Sodna komisija, ki je izvršila raztelesenje 5Cletni>,pokojne Marije Pristavnikove, je dognala na^no smrt. Pokošnico je zločinec najprej davil z ^vjo, nato pa ji je z nekim topim predmetom razbil glavo. Dogodek je izaval v okolici veliko razburjenje. Pokojnica je bila gluhonemi Orožniki so aretirali njeno sestro ter io oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča, ki vodi preiskavo.
□	Zaradi raka v smrt. Včeraj dopoldne se je obesil v svojem stanovanju v Loški ulici Franc NVutle. Moža so poznali mnogi obiskovalci gledališča, kor je bil dolgo leta biljeter dijaškega stojišča. Žena, ki so je vrnila domov iz tovarne ob 13.30, ga je našla že mrtvega, visečega v sobi, V nesrečno smrt je šel iz obupa zaradi raka na želodcu, zaradi katerega ni mogel že deli časa ničesar zavžiti ter je trpel silne bolečine. Ni izključeno, da se mu je zaradi bolezni omračil um.
Stališče izobražene ženske do sodobnega socialnega vprašanja
Oče, daj nam danes naš vsakdanji kruh I V tej molitvi bolj ko kdaj živo prosimo Boga za naš vsakdanji kruh, od katerega zavisi naš življenjski pogoj. Bolj ko kdaj prej dobiva v tej prošnji afirmacijo naš spoznalnl čut za blagor človeštva, zakaj vsakdanji kruh postaja danes že nerazrešljiv problem nravstveno in gospodarsko obubožene Evrope.
Brezprlmema razdivlnnost Instinktov, brutalnost, umori, to je najstrahotnejša psihoza te materialistično usmerjene dobe. Odnosi do sočloveka postajajo vse prej ko socialni vsled naraščajoče brezposelnosti. Vsa vera v napredek duhovne kulture, vera ▼ boljšega človeka in boljšo ohliko sveta, vse je pokopano nekje na dnu Človeškega »rea.
Najhuje je ta brezposelnost udarila poklicno Izobraženo ieno. Vsa peza sodobnega življenja, ki ee vije v krčih silne gospodarske, moralne in duhovne krize, se meče nanjo, češ da je ona kriva te strašne krize In brezposelnosti, ker odjeda kruli moškim. Zato naj se umakne Iz Javnega, tvornega življenja v zatišje zakonskega življenja. V tem pogledu je reči: Srečna žena, ako je v življenju našla možn, ki ima do nje spoštljiv odnos, tako da se v taki zakonski zvezi v»e lepše odraža njena duhovnost, ima dom, v katerem se hvaložnejže sprejema njena vedra delavnost, njena naravna skrb za vse, kar jo obkroža, so odraža najvzvi-SenejSe njeno prizadevanje ter skrb za izobrazbo in vzgojo otrok ter njeno posvečeno materinstvo. Res j« to! Ali v kolikih primerih, vprašam, najde žena takega in sebi primernega moža? Ali je vsak moški v nravstvenom in zdravstvenem oziru sposoben za zakon? Sicer pa pridejo itak nn vsakega moškega po več žena. V kolikih primerih pa se moški danes sploh hočejo poročiti? Dovoli satir prinašajo v tem pogledn dnevno časopisi. Marsikateremu je zakon le lestev k ugodju in komoditeti življenja. Neki vic iz ilustriranih listov karakleri-rira to miselnost takole: >Le nekaj današnja civilizacija še ni iznašla, namiet doto brez žone.c Neki drugi dovtip pa se glasi: »Stopnjevanje: življenje, življenjska nevarnost, življenjska družica.«
Takih vicov bi lahko našteli zvrhan koš. Iz vsega je razvidno le, da je zakon premnogim lo hozardna igra za čim večjo udobnost in uživanje življenja. Tak zakon, ki nima sozvanjanj duševnosti, ki nima čistosti ter one nepremagljive simpatije moža in žene, nima življenjske hrbtenice ter so ž nji ni izpolnjene la p.sjsebiČBejše individualistične težnje.
Soričo tega ne preostane danes poklicno izo-
braženim, neporočenim intelektualkam drugega ko borba. Biti se moramo zoper ves svet zu delo in življenje. Vse, kar smo same v sebi sezidale, svetel, jasen svet, vse naše luilturno-vzgojne ambicije, potekle iz našega notranjega doživetja, da uravnovesimo kulturno udejslvovanje obeh spolov ler na osnovi, resnične enakovrednosti in medsebojnega spoštovanja obeh spolov ustvarimo tako višjo kulturno zajednico, katere notranja kohezija bi vsebovala vso totnliteto stremljenja k dobremu, resničnemu, lepemu, vse to se sedaj na sme sesuli ter postati zanjo izgubljeni svet. Intelektualka, katera je v sebi izoblikovala tako živo željo po čim višji duhovni rasti in se z nepremagljivo, žarečo delavnostjo, navdana s čuvstvom ljubezni do sveta in do človeka, pognala za najvišjimi kulturno-duhov-nimi vrednotami, se ne bo nikoli uklonila ponižujočim koristolovnim interesom civilizacije. Šla bo svojo pot dalje, čeprav skozi senco smrti, skozi vse viharje, da z Jasno odločnostjo moralne osebnosti in požrtvovalnosti gradi na templju duhovne kulture za novega človeka.
Boj 7. okolico je težji kakor se vidi na prvi pogled. Simpatijo časa niso na naši strani. l'o zgledu hitlerjevske Nemčije skušajo tudi pri nas najti odrešenje iz bede in brezposelnosti s tem, da se izrinejo polagoma pnkliuno izobražene žene iz javnega življenja, Iz služb, v kateri b 94 skromno preživljajo, v korist boljšega socialnega in materijel-nega izgleda moških, češ naravni poklic vsake žene je materinstvo in gospodinjstvo. Povdarjanje telesnega materinstva samo zato, da so jih izrine iz služb ler jim ne da krulin, jih pahne v najhujšo gmotno in moralno bedo, io ni prava rešitev brezposelnosti. Da se jib obsodi v brezposelnost, jih izloči iz družb, da v uboštvu in ponižanju stopajo na ulico, brezpravno, oropane najbolj vulgarne človeške cene in veljave, to jo zločin,' ki se bo v poznih generacijah bridko maščeval uad narodom. Mesto, da bi se pametno odpravilo dvojno zaslužkar-stvo moža in žene, se nakazuje neporočeni ženi, katere vsa dota obstoji v njeni poklicni naobrazbl, na polje iskanja moža, podčrtajoč njen naravni poklic telesnega materinstva. Žena, ki Je količkaj etična osebnost ter ji tudi duhovno materinstvo ni prazna iimrnja, iz dna duše sovrsži tako plitko ln ponižujoče pojmovanje življenja, da bi tskala moto, samo da se zavaruje za življenje. Ona ve, da inorn biti sleherna minuta izpolnjena z delom, njen gon k udejstvovanju ne sme biti usmerjen k rnzdirnnju same sebe. ampak k spoštovanju in izpolnitvi svoj'1 osebnosti v delu.	—er.
Naznanila
Ljubljana
1 Misijonska prireditev v Unionn. V nedeljo ob 8 zvečer bo v veliki uuionski dvorani tradici-onelna misijonska prireditev. Seznanili se bomo z misijonskim delom v Zadnji Indiji. Pred predavanjem se bodo predvajale razne religiozne pesmi, in sicer bo zapel slovenski vokalni kvintet dva itia-drigala Jak. Gallusa: Praeparate corda vestra in Večerni Ave; baritonist g. Jože L i k o v i č bo pa pel pesmi: Misijonarjev« zaupanje; Beg, Počitek, Pastirčkova pesem (iz zbirke »Božične skrivnosti«). Pri klavirju ga bo spremljal skladatelj navedenih pesmi, msgr. Stanko Premrl. Misijonski večer je brez vstopnine; kdor more, naj kupi kol prostovoljno »vstopnico« zanimivo knjižico »Zadnja Indija«.
1 Boiična igra »Trije kralji« na odru Rokodelskega doma. Danes popoldne ob pol petih bo uprizorilo Rokodel. društvo igro »Trije kraljic. Vstopnice se dobivajo v predprodaji dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komonskega ul!ca 12. Pri-četek igre je popoldne ob pol potih, konec ob sedmih.
1 Združenje borcev Jugoslavije, akcijski odbor
opozarja občinslvo na svoj javni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 7. januarja ob pol 11 v veliki dvorani hofela Union. Govorili bodo predsednik združenja borcev Avg. Kuster ter člani akcijskega odbora Stane Vidmar, Ivan Marinko, Malko Štele Vladimir Fabjatičič ter zastopniki četnikov. Polovična vožnja je dovoljena. Udeleženci naj vozne listke shranijo, ker lioclo veljali za brezplačen po viatek s potrdilom, ki ga bodo dobili na shodu.
6. predavanje bo 8 /1. pri P. Zupančiču
Jegličeva cesta 15.
1 Predavanje o priliki glavne skupščine kate-hetov. Kakor že javljer.o, bo občni zbor »Katehet-skega društva« v ponedeljek, dne S. januarja 1934 ob treh popoldne v posvetovalnici »Jugoslov tiskarne« v Ljubljani. Gg. duhovnike, posebno kafeliete, vabimo k številni udeležbi. Izkušen kalehel je na-prošen, da bo poročal o nagibih, iz katerih učeuci vzljubijo in drže lep red v cerkvi. Predsednik društva pa bo v predavanju o kosmosu iz najnovejše naravoslovne literature poročal, kar je kalehetom potrebno vedeti.
1 Ljudska predavanja, ki jih prireja v letošnji zimski sezoni Leonova družba v verandni dvorani hotela Union, so zelo zanimiva in prav dobro obiskana. V sredo. 10. januarja ob 8 zvečer se začne pobožični ciklus tovrstnih predavanj. Predaval bo v verandni dvorani hotela Union irtsgr. Viktor Steska o nsši »Narodni galeriji«. Predavanje bo bogalo opremljeno s skioptičnimi slikami. Opozarjamo na predprodajo vstopnic: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaki I Din. Vstopnice se dobe v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7,
1 Pevska гкеза v Ljubljani. Od borova seja bo v torek, 9. januarja ob 2 popoldne v Rokodelskem domu.
1 Sinikinjel »Poselska zveza« bo priredila tečaj za praktično šivanje. Začetek bo 9. t. m. ob 8 /.večer v »Sluikinjskem domu« Krlževnlška ul. 2. Tretji kuharski letaj se začne s 15. januarjem ob 7 zvečer. Nemški lečaj se že vrši. V>e služkinj so vabljene bodisi za šivanje, kuho in nemščino. Služkinje, ki 9» proste ob nedeljah popoldne ro vabljene v »SI užklnjski dom«, Križevniška ul 2. Poskrhljeno bo. da bodo med svojimi sovrslnieami dcfbile prijetno družbo in pošteno razvedrilo. — Pose's'a zveza
1 IV. poljudnoznanstveno predavanje Prh-odo-»nanstvene sekcije Muzejskega društva za Slovenijo ho v četrtek, II. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo prof. dr. ing. Plotnik ov iz Zagreba o bodočnosti človeštva s fizikalno-kcmičnega vidika.
1 V našem koncertnem življenju so najredkejši koncerti za čelo. Tembolj moramo biti veseli in ponosni, ako stopa v krog koncertantov na čelu naš rojak, ki ima vse predpogoje za najuspešnejše umetniško udejstvovanje na tem inštrumentu. To je naš Bogomir Le-kovic, ki koncertira v ponedeljek, dne 3. t. m. ob 8 zvečer v Filharmoničtii dvorani. Predprodaja vstopnic je v ponedeljek cel dan v Matični knjigarni in zvečer od pol 8 v veži Fil-harmonicne družbe.
1 Razstava zagrebške »Trojica« bo odprta še v soboto in v nedeljo. Reprezentativni vodje hrvaške sodobne umetnosti so vredni, da se ž njimi Slovenci spoznajo in njih delo primerjajo z domačimi. Razstava je odprta v kurienem Jakopičevem pavil:onu od desetih do štirih,
1 Vodstvo v razstavi »Trojice« bo še v nedeljo, 7. jan. ob pol enajstih.
1 Predavanj': SPD o Montblnncu in Maler-hornu: Prihodnje predavanje SPD bo v petek, dne 12. januarja ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Tokrat bosla govorila gdč. Mohorč'č o Mont-blanku in g, A. Kopinšek iz Celja o turi na Mater-horn. Okrog 70 diapozitivov bo spremljalo pripovedovani?,
1 Kino Kodeljevo bo predvajal danes ob 3 in ob 5 Georgea O. Briena v filmu »Strah in trepet«, ob 7 in 0 pa »V novo življenje« (H, Oeorge), jutri ob 3, 5, 7 in Q pa »Razumem, gospod narednik«.
I Notnn slttlbo imajo lekarne: danes in jutri: dr. Piccoli, Dunaiska c. 6 in mr. Rakarčič, Sv. Jakoba trg 9; v ponedeljek: mr. Rnlmvec. Kongresni trg 12: mr. ITslar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34.
Cerkveni vestnih
Kriianvk.ii moška koncjrepacija ima v nedeljo, 7. januarja v križanskf cerkvi redni mesečni shod ob fi zvečer. Prosimo polnoštevilno!
II. cnnnja Млг. konifrtifattfa pri ui iii.lhika/i v Ljubljani ima julri. v nedeljo, 7. I. m. popoldne ob dveh mesečni sestanek. Pridite vse. Voditelj.
m Po*r*t таћм rečen je uvedlo tukajšnje ■lovenako obrtno društvo. Prvi tak večer bo dne 3. februarja.
m ObrtnUki shod bo 14. januarja ob 9.30. Glavni referent bo zbornični tajnik g. Žagar.
m Ljudska univerza. Prvo predavanje v novem letu bo v petek 12. januarja. Predaval bo dunajski profesor Kari Kdnig o »Jugoslaviji v očeh tujca«. Predavanje ®premlja 180 skioptičnih slik.
m Mornarska sekcija Jadranske straže poziva člane na I. redni občni zbor, ki bo jutri ob 9.30 v dvorani hotela »Pri zamorcu«. Vabljeni tudi vsi bivši mornarji vojne in trgovske n omarice, ne-glede na to. ali so člani sekciie ali ne. — Odbor.
m SSK Maraton. Seja upravnega odbora bo v ponedeljek ob 18 v Zadružni gospodarski banki, Aleksandrova 6, I. nadstropje.
m Nočno lekarniško službo vrši v prihodnjem tednu od 6. do 13. januarja lekarna Sirak »Pri Angelu varhu« na Aleksandrovi cesti.
Drugi kraji
Na Viču vprizori drugo nedeljo v društvenem domu »šišenski gledališki oder* zabavno Molifcro-vo komedijo »Namišljeni bolnik«.
Občina Moste pri Ljubljani priredi z 12. iana-arjem 1934 ciklus zdravuiških predavanj, ki bodo vsak petek ob 8 zvečer v šolski telovadnici v Mo slah. Predaval bo občinski zdravnik g. dr. Janko Osolnik. Vabljeni so vsi odrasli posebno slarši.
Dev. Marija v Polju. Skupina bojevnikov priredi v nedeljo 7. t. 111. ob pol 4 |x>i:oldne v Ljudskem domu I. Matičičevo dramo »Prvi val:. -Kolesarsko drušivo »Zarja« ima tia sv. Treh kra* ljev dan prireditev pri Anžurju v Vevčah - Prosvetno društvo vabi k prvemu delavskemu prosvetnemu večeru, ki bo v ponedeljek 8. t. m. cb 8 zvečer v domu. Na sporedu je predavanje g. M. Jer-šiča, deklamaciia, petje ter dramatična predstava »Človek ob jaslicah«.
Domžale. Godbeno društvo ponovi danes ob 16 veseloigro »Roksi«. Delo je dobro naštudir uio in je že pri premieri ipopolnoma uspelo
Novo mesfo. Katoliška akcija priredi v ncdjljo 7. januarja skioplično predavan,e v Prosvetnem domu ob 4 pojx)kh'e. Predava g. Vinko /or o najslavnejših Marijinih božjih potih v Evropi.
Novo mesto. Klub dolenjskih visokošolcev priredi v ponedeljek 8, januarja ob 20 javr.o predavanje v mali dvorani Prosvetnega doma (vhod iz Križatijske ulice). Predava tov. Polenoek Ivo: O državi iu njeni sedanji krizi. Vstop vsakomur p-ost.
St. Ilj pri Velenju. Naši gasilci vprizorijo v nedeljo dne 7. januarja ob 3 popoldne v prostorih tukajšnje osnovne šole tridejausko veseloigro Dve nevesti«.
L,J l' BIJ A1NSKO G LEDA l.lšc EJ
D nun a
Začetek ob -J0.
Sobot«, 6. januarja oi> 15: »Turške kumare.« Izven. Globoko /.nižane cene od 6 do 20 Din. Ob 20: »Sonjkin in njegova srečat. 1'remijera. Izven.
Nedelja. 7. jan. ob 15: »Ppnlerčkove poslednje sanjot. Izven. Globoko znižane cen« od 6 do 2« Din.
()1> 20: ^Praznik cvetočih češenj.« Izven. Glob-ko znižano cene od 6 do 20 Din. Ponedeljek, 8. januarja: Zaprto.
Opera
Začetek ob 20
Sobota, 6. januarja, ob 15: »Boheme,*. Izven. Znižane cene.
Ob 20; »Dežela smehljaja«. Gostuje Mimi Balkanska. D.ven. Nedelja, 7. januarja ob 15: »Tičar.« Izven. Znižane cene.
Ob 20: »Havajska roža.« Gostuje Mimi Buikaneku. Izven. Ponedeljek, 8. januarja: Zaprlo.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 6. januarja ob 15; »Pastirček Peter in kralj Hriljtintin.t Otroška predstava |>ri najnižjih conah (cul 10 Din navzdol). Ob 20: »Deseli bral«. Zadnjič. Znižane cene. Nedelja, 7. januarja ob 15: »Študentje sinov. Zadnjič. Znižane cene. Ob 20: »Mala Floramye«.
Mnribor
m Spored slavnostnega koncerta, ki bo 12. januarja s prijaznim sodelovanjem gospe Mitroriče-ve, bo sledeči; Dvorak: Slavnostna overtura Domov muj, izvaja vojna godba pod vodstvom kapel-nika g. Svobode. Vlextemps: Koncert op. 10 allc-gro moderato, igra violinist g. Taras Potjanec, spremlja pianist g. Gatnlia. Massenet: Werther, Ш. dejama 1. scena, in Ćajkovsky: Onjegln, II. dejanja velika scena Tat'anc. Poje gospa MitrovU s spremljevan'em pomnoženega orkestra, ki ga dirigira g. A. MItrovIč.
m Misjonska razstava se danes otvori v dvoran! na Aleksandrovi cesti 6 ln bo odprla do dne 14. januarja.
m Za piospeli kmetijstva. Jutri, v nedclfo ob 10 ho v tukajšnji Vinarski in sadjarski ?oli sestanek vseh kmetijskih podružnic, ki gravitirajo v Maribor. Na ostanku ho razgovor o aktuelnU; vprašanjih kmetijske samopomočL
Vrhmha
Vprašanje novega vrhniškega kolodvora je rešeno. Z veseljem pozdravljamo vest, da se bo že spomladi začelo s podaljšanjem proge v sredino j trga. Dal Bog, da pri zaposlitvi ne bi prezrli brez-pucjelnih domačinov, kalerih število ni ravno majhno.
Dravsko polje
Cirkovci. Na staro leto so domačini priredili na odru bivšega prosvel. društva Vombergarjevo dramo »Vrnilev«. Objeklivno mnenje: izredno po-j srečena predstava.
Trnite. 30. decembra je umrla Terezija VVeiss, vzorna mati in gospodinja. Naj v miru pojiva!
Ljudsko gibanje leta 1933
•	letu, 1933 ie ''i' v kranjski župniji
rojenih lil, umrlo pa jih je 57. 1'oroR je bilo doma 47.
D. M. v Polju. V preteklem letu je bilo ro-icnih 76, umrla eta p« 102, me<l temi 36 iz umobolnice, Okliccv je bilo 38, doma poročenih 27 !>arov.
St, Vid pri Stični. L. 1933 je bilo rojenih doma 170, v bolnišnicah 23 torej «kupaj 192. Od teh je bilo dečkov 99, deklic 93; mrtvorojeni so blU 4 v sili krščenih pa 5, Dvojčki bili 7 krat. Mrličev je bilo 80. od teli je bilo 37 moškega epola, 43 pa ženskega spola. Nad 80 let je bilo starih 7. Porok jo bilo 26, oklicev pa 38.
Krško ob Sovi. župnija šteje c. И00 furanov (približno 900 meščanov io 600 vnščanov). Poročenih je bilo v preteklem letu 5 parov (4 pari iz farp,, eden od drugod). Rojenih je bilo v fnri 38 oseb (24 dečkov ju 14 deklic), v občinski bolnišnici 12 tujcev (7 dečkov in 5 deklic), skupno torej 50 novorojencev. Med njimi eo bili 4 nezakonski v fari in 4 nezakonski v bolnišnici, dvakrat dvojčki in 2 mrtvorojeuca. — Umrlo je 80 oseb in sicer 28 furanov (II moških in 17 žensk). Najstarejša žena (Ur-ula Šribar iz Krškega) jc prekoračilo starost 00 let in najstarejši inoški (Salnmon Rok iz Krškega) 87 let. Snmomor (tujec) je bil eden (najbrž že iz leta 1932). Sv. obhajil je bilo v župni cerkvi 11055. znatno večje število (predvsem radi vernikov iz okolice zlasti v adventnein in postnem času) pa je bilo sv. obhajil v samoetanski cerkvi 1rr ku-pucinov.

Železna garda" je umorila Dueo
Zdravnik veruje v čarovnije
Zaenkrat ga ie niso spravili v norišnico
Znan angleški dušeslovec je izdal knjigo, v kateri se resno zavzema za čarovništvo. Knjiga nosi j naslov »Nevidni vpliv« in avtor dr. Aleksander Cannon je bil radi nje odpuščen z londonske klinike. Cannon trdi, da se upa sploh odstraniti težo svojega telesa. Tako je n. pr. skočil čez prepad, širok 20 metrov. Na lastne oči je tudi videl, kako je neki tibetanski lama obudil k življenju človeka, ki je umrl pred 7 leti. Videl je tudi, kako se je posušilo pred njegovimi očmi drevo na ukaz čarovnika.
Londonski sodnik Mac Cardie je pred nekaj meseci izvršil samoumor. Ustrelil se je. Cannon je prepričan, da je Cardie moral umreti pod tajnim vplivom »reda leve roke«. V svoji knjigi razlaga ta dogodek takole: Pred 7 Mi je neki znan evropski sodnik pod pseudonimom potoval po vzhodu. Tam se je spri z nekim človekom,1 ki je bil kljub svoji
skromni zunanjosti velik čarovnik. T» mu je za-klical, da bo po 7 letih umrl sramotne smrti; svet bo mislil, da se je umoril sam, v resnici pa bo žrtev nevidne roke čarovnika. Ta roka mu bo ugasnila luč življenja. Natančno 7 let nato so bili angleški listi polni naročil o samoumoru znanega sodnika. In za ta samoumor niso mogli najti prave razlage.«
Dr. Cannon je doslej užival sloves angleškega znanstvenika. Znan je posebno radi svoje knjige »Temelji dušeslovja«. Preden se je naselil v Londonu, je mnogo let deloval v Honkongu. Večkrat je potoval na tibetansko planoto in tam proučeval življenjske razmere.
Iz Londona poročajo ironično, da dr. Cannon« doslej še niso sprejeli v norišnico kot klijenta...
Preiskava je dognala, da je za umor romunskega ministrskega predsednika .odgovorna »Železna garda«, teroristična organizacija po iašističnem vzorcu. Na sliki skupina železnih gardistov; na levi njihov poveljnik general Zizi Cantacuzino, v sredi v narodni noši duhovni vodja vsega gibanja stotuik Kornelij Codreanu. General je bil že aretiran, stotnika pa še iščejo.
Fodfefnosf ruskih potarnih raziskovalcev
Barentsov grob iščejo
Ruski polarni raziskovalci so si postavili nalogo, da bi našli grob slavnega holandskega raziskovalca WiUema Bareatsa. ki je leta 1597. žalostno končal na Novaji zemlji. Barentsa lahko imenujemo »Kolumba Severnega morja« in del arktičnega vodovja po pravici nosi njegovo ime Bare nt sovo morje. Ob scvcmovzhodni ožini, to je po morju, ki pelje v Tihi ocean, ob severni obali Azije, je napravil tri ekspedicije. Na teh je odkril Spitzberge in Novajo zemljo. Na zadnji vožnji L 1569. se mu je j posrečilo priti do severnega dela Novaje zemlje,
kjer je vihar ob obali uničil njegovo brodovje. Raziskovalci so si rešili življenje s tem, da so splavali na suho zemljo ter si tam s preostanki razbitih ladij postavili koče. To je bil prvi primer, da so raziskovalci prezimili na prostem v polarnem pasu. V resnici je samo en član posadke umrl radi hude zime. Spomladi so si raziskovalci zbili čolre in s temi so se hoteli vrniti na celino. Na tej vožnji se je Barents ponesrečil in utonil. Verjetno je, da so njegovi tovariši truplo zakopali na Novaji zemlji. Prezimovališče Holandcev so norveški polarni raz-' iskovalci odkrili že 1. 1871. Štiri leta nato so našli del Barentsovega dnevnika.
Iz kitajske zvedarne
muzej
Staro zvezdarno v Pekingu bodo spremenili v muzej. Ustanovil jo je že 1. 1279. mongolski glavar Kublejk kan. meditem ko je Evropa dobila takšne zavode šele 300 do 400 let pozneje. Zvezdama ima za sabo slavno zgodovino. Preden so kitajski cesarji storili važen sklep, so vedno vprašali za svet zvezdoslovce. Tako si je zvezdama pridobila silen ugled. Okoli 400 let so vodili zvezdarno kitajski učenjaki. Sele leta 1622. so izročili zvezdarno jezu-item, ki so jo upravljali do srede 18. stoletja. V zvezdami je lepa zbirka starih in novih instrumentov. Večina je iz brona ali bakra. Po boksarski vstaji leta 19C0. so Nemci vzeli s seboj mnogo instrumentov in jih odnesli v Polsdam. Med lemi je bil ludi instrument, ki ga jc Ludvik XIV. daroval tedanjemu kitajskemu cesarju. Po sklepu mirovne i pogodbe v Versaillesu so morali Nemci vse te dra-I gooenosti vrniti zvezdami.
Božiček za brezposelne žene
Iz mesta Jefferscm CSty prinašajo zanimivo novico: 200 brezposelnih žena je prišlo do dela pred božičnimi prazniki s lem, da jih je zaposlila »organizacija za zimsko oskrbo«. Iz ostankov manufak-turnega blaga so izdelovale za otroke brezposelnih in revnih božične punčke in druge igračke. Stroške za blago in за nagrado žena so krili s prostovoljno zbirka-
London je znan po svoji megli. Letos je bila tako gosta, da takšne ne (»milijo že desetletja. Povzročila je mnogo nesreč, saj vozniki ne vidijo niti 3 metre pred e. Promet se je moral radi tega silno skrčiti. Ca bi si Angleži vsaj za silo pomagali, so na glavuili križiščih prižgali močno žareče baklje
V samos'ana japonskih trap,slini
Japonci hočejo povečati novo državo Mandžukuo proti severozapadu. Priklopili bi radi notranjo Indijo. a obenem tudi severni del Kitajske. Mesto Džehol, nekdanja rezidenca mandžurskih cesarjev naj bi postala glavno mesto nove države. Radi teh načrtov je vsa Kitajska zopet na noj^ah. Na podobi '•jiiski samostan z nekdan jim biva liščeni mandžurskih cesartev.
Novoletno razpoloženje ali dan po novem letu.
»Kaj pa je z vami, vi nič ne delate?«
»Vendar, gospod šef, jaz spim.«
Japonci potrebu'ejo
mandiarsho zlato
Po zasedbi Mandžurije so se za deželo pričeli zanimati v prvi vrsti tisti Japonci, ki imajo kaj pod palcem. Raziskovanja so ugotovila, da je dežela bogata rudnine Poleg premoga in železa skriva podzemeljska površina tudi zlato. V kratkem bodo pričeli izkopavati ta zaklad V ta namen so pred kratkim ustanovili japonsko-mandžursko družbo z glavnico 10 milijonov jenov. Pri mandžur&ki vojski posluje odbor, ki raziskuje zemeljsko površino. Ta ceni vrednost zlata, skritega pod mandžursko zemljo na 5 milijard jenov. Japonci računajo, da bodo v teku let letno pridobivali 30 milijonov jenov zlata Mandžuriji
Japonski ženski list »Sliuf No Tarno«, ki ima okoli 1Ш.000 naručnic, je nedavno priobčil dolg pjpis samostana trapi* inj na otoku Hokkaido, ki ga je obiskala časnikarica Yoshya Bokuko. Razgo-varjala »e je s prednico o predpisih in navadah ea-nnistanskega življenja trapistinj. V samostanu je 100 redovnic, ki so po večini Japonke. Še vedno se prijavljajo nove redovnice. Po predpisih mora biti redovnica krščena vsaj pred š irimi loti in predstaviti se mora e spričevalom katoliškega duhovnika. Med redovnicami je tudi mnogo hčera iz japonskih plenienitaških družin. Edino cesarska družina si je rezervirala posebne p ranče, da lahko obišče samostan, ki je sicer drugim zaprt. Prva priprava za vatop traja pol lela, druga poldrugo leto, nakar sledi dveletni noviciat in redovnica prične nositi belo obleko z belim pa čolanom. Nato napravi začasne obljube in po treh naslednjih letih napravi večno obljubo. S tem je po>lailn redna redovnica in samostana ne sme zapustiti nikdar več. Japonska časnikarica pripoveduje, da ji bo os al spomin na sveto mesto, kjer žive duše samo za Boga, za vedno v spominu.
Sv. Trije kralji (Gašper, Melhior in Baltazar s o prišH v Eetlehem. Lesorez Albrcchta Dflrerja.
Kokoš ustavila vlak
Na božični večer je vozil brzri vlak med postajama Kraluip in Dolany proti Pragi. Pri stražnici v Dolanih so se splašile kol<oši, ki so se pasi« okoili proge. Ena 'izmed teh je zletela in udarilo otb sprednje okno železniškega stroja ter razbila šipo. Nato je mrtva padla v lokomotivo. Drobci stekla pa so tako hudo ranili strojnika na levo oko, da ni mogel nadaljevati poti. Moral je vlok ustaviti in čakati, dokler ni prišel namestnik. Nesrečnemu strojniku so morali izdreti pok varjeno oko.
Stroj za pletenje nogavic te izumil 1. 1508 Anglež Wil liani 1лп
V pristanišču Sidney v Avstraliji so leta 1932 zgradili velikanski most. Prav tega so si samomorilci kaj radi izbrali za most, l<i naj jih pelje v večnost. Oblastva so zdaj odredila, naj se prehod zamreži z visoko ograjo, kakor jo kaze slika, da ne bi samomorilci skakali z
Zvezda j m fe ha za a pot v Sv. deželo
Most sm*ti
Nekateri kokošjerejci v ameriški državi New Jersey tetovirajo tpod kožo vtisnejoj svoj« putke, da jih s tem ščitijo pred tatovi.
Gospa ,,voiak*'
be danes, to je po tolikih letih po vojni, podeljuje Francija vojna odlikovanja. Te dni poročajo francoski listi o odlikovanju neke žene. Vlada je podelila ge. Fouqenot, ženi francoskega poslanika v Damasku, ki je bila že odlikovana z vojnim križem in s križem častne legije, naslov »vojaka«. To odlikovanje je bilo izrečeno v znak priznanja dela. ki ga je vršila v Belgiji za čas svetovne vojne. — Toda prav tako Francija še vedno zasleduje dezerter te, ki niso storili svoje vojne dolžnosti. Tako je sodišče obsodilo nekega Francoza, ki je bil v trenot-ku, ko je izbruhnila vojna, v Stockholmti in se ni j vrnil v Francijo, na 5 let ječe. Drugemu Francozu, j ki ga je zalotila vojna v Kanadi, od koder se ni hotel vrniti, je sodišče prisodilo eno leto ječe. Zanj je bila olajševalna okolnost, da je služil v kanadski armadi.

ČITATELJEM ZA NEDELJO
Vilat Voduiek
Božične skrivnosti
Vsak božič in še vse praznovanje za njim nam Jr oznanjenje in razgiašenje lloga. le sredi pol-nodnice sem obstal ob angelovih besedah pastirjem: -To vam bo znamenje: Našli bosle dete, v plenice potilo in v jasli položeno., I'aslirji so res odhiteli o btiinji hlev in tam pokleknili pred detetom v jaslih ... Te besede nam zvene po toliko stoletjih čisto dviutče, dogodek sam nam ie postal preprosto verjeten, zavit povrhu v sijaj božičnega praznovanja. Zdaj ie ne mislimo več na odurno revščino majhnega palestinskega hleva, ne čutimo več smradu od trohnobe in starega gnoja. Jaselce so nam postale okru« svete noči. betlehemski pastirji pa srečni ljudje, postavljeni v to lepoto, ki nas ie dvajset stoletij osrečuje.
Morda pa je verjetnejše, da je bila pastirjem ]>ot v razpadajoči nlev težka in da jim vi bilo lahko pokleknili v gnoj pred lloga, ki je ležal v slami kakor biraški otrok. Preprosti ljudje teije doume-vajo. da bi se moglo kaj silnega, velikega skrivali poti tisto preprosto podobo, ki so je vajeni sami dan za dnem. Laije je bilo modrim z Vzhoda: saj so prišli z julrnjega bogastva in izobilja. In kakor iianes bogati svet prej najde Boga prevzet od revščine kakega berača r raievini, kakor je bil Frančišek, talro morda tudi modrim zunanja revščina ni dolgo molila rere. Za pastirje pa je bilo trdo, verovati čudovitemu oznanjenju, da se je Hog <Hel r tako beraško podobo. .-1 vendar so šli, poklekniti pred Jezusa v jaselcah in ga molili.
Obstal sem pri ungelovih besedah zato, ker zveni tudi. veliko oznanjenje naimiiu času. Našli bosle dete.. .< Ljudje boiji, vi vsi, ki vas je sveta noč dohitela kot speče, iu-vedne pastirje — pojdite lloga iskat! Našli ga boste, zavitega v preprosto revščino zemlje in narave, skritega v kruhu in vinu; v tltit ilvi in boiji besedi in pesmi. Zavitega v tako prečloveško zunanjost. Našli ga bosle: položenegu v Cerkev. I' njeno veličino in slabost in grenkost. V njeno življenje in rast, ki pa korenini še v vseh nepopolnostih sveta. Našli boste: dele samd v jaslih, Uoga samd v Ctrlevi. In čeprav so lahko pastirji ob boijetn smehljaju in pogledu pozabili vse ubuštvo hleva; in čeprav se boš tudi ti lahko pre-mnogokdaj r tihem pogovoru z Bogom sprostil vseh človeških vezi in mostov in sc boš kar dvignil z zemlje do neba in boš samo ti in Bog — vendar je htm še vedno ležal smehljajoči se Bog v jaslih in tvoj ljubeči Bog bo ostal r Cerkvi.
Gre le za to, da te ne sme motiti nc hlev ne gnoj ne slama ne revščina; da le ve smejo motiti niti zemeljske podobe, pod katerimi se božje skriva, niti vsa — včasih ne čisto okusna — zunanjost cerkvenih stvari in slabost ljudi, ki so postavljeni zti delivce božjih milosti niti vsa človeška pomanjkljivost božje Cerkve. Boga ne boš našel drugje! Ne boš našel Odrešenika svoji slabosti in svojemu trpljenju! To je oznanjenje svete noči: dele v plenicah in jaslih, pri dveh neumnih Hvalili. Treba je le. da pokleknemo kakor pastirji in molimo svojega Boga.
Pasja nevesta
(Arnavtska pravljica)
Nekoč je živela vdova, kateri je liter dorasla za možitev, pa kor je bila velika sirota brez vsake pare dote, so minevali dnevi in leta, ne da bi se bdi od kjerkoli oglasil kak snubec. Mati se je naveličala v svoji revščini pasti se hčer in bala se je, da si bo morala neporočena hči v materini hiši splciati sive !use ali pa iti celo beračit. Nekega dne, ko ji je bilo pri srcu posebno hudo, je vzdfli-ntla:.
Nesrečna hči, obsedela mi bo! Ce bi jo prišel snubit sam pes, bi mu io dala. samo da bi se poročila.
Besede odnaša veter in jih ne vrača — komaj jih je Izrekla, potrka nekdo na vrala. Starka gre odpirat, ,!a bi videla, kdo trka, in zagleda pred vrati velikega, luištravegn psa.
■Poberi sel- se zadere nanj starka. »Po kaj si prišel, polepuh?
•Hog pomagaj mamica- — izpregovori pes ponižno s človeškim glasom — slišal sem, da imaš hčer za možitev in da bi jo dala tudi psu; prišel som, glej, da jo pošteno zusnlibim iu vzamem s sebni.
Ko starka sliši to nesramnost, da pes snubi dekleta, «e razsrdi in jmgrabi meilo, da ga zapodi; tedaj pa se spomni, da so je bila malo prej zarekla, da bi dala hčer tudi psu in sedaj sc boji 'Zlagati. V tistih časih se niso vezale 7. lasmi, ampak z besedo tudi žene in ne samo možje; zato deje psu, naj počaka, da dekleta opravi, potem pa na j jo v imenu božjem odvede kamor ve in zna.
'IVžkega srca gre v hišo, pokliče heer in ji pravi;
»Opravi se, olrok, kakor najbolje moreš, kajti glej. tvoja sreča je prišla. Zasnubil te je ženin in čaka j)rod vrati, da le odvede.«
i)elde se je razveselilo in se požurDo, da se čim prej obleče, mali pa jo ogrne z velom kakor nevesto, in ko jo jc bila blagoslovila, jo odvede pred vrata. Ko je dekle zagledalo psa snubca, jo je sitno pretreslo, a ker je bila vajena pokorili se materini besedi, čeprav ji je bilo hudo pri srcu, je žalostna oJšla j>o jKiti, kakor jo je vodil pes. Med potoma se je tolažila s tem, da je vse prav, kar Bog pošlje, vendar jo svojo pol orosila s solzami, ki so ji tiho teklo po licih. Ko ji je bilo najtežje pri srcu, je vzdlhnila:
>I4og daj, da se odpre zemlja in me požrelc
Komaj je izgovorila te besede, so je pod njo razklala zemlja in padla jc v globočino. Ko se je zopet zavedla, je zagledala veliko hišo. ki je bila polna lepe in udobne oprave.
V hiš-i ni bilo žive duše, a ko se je ozrla j>o njej, je opazila, da je bilo tu vsega ua pretek, samo reda ne. In ker jo je bila mati od otroških let navajala na red in snago, je v kotu poiskala mo io ter začela čistiti in urejati, in v kratkem času je bila hiša čista in jKiepravljeni!, da je bilo lepo pogledati. — Ko je bila z delom pri kraju, je zajela sveže vode, a v nekem predalu je našla moko; za-mesila in zakuhala je testo in napravila dve pogači.
veliko Za neznane domače ljudi in inajlmo zase. Na ognjišču je uaj>ravila ogenj in ko se je dovolj i-azžarelo, je razgrebla žrjavico, pome Ia ognjišče, polo/.ila nanj pogači, pokrila z razgretim jiokrovom, po njem pa zgrnila žrjavico in vroči pepel. Ko sta se pogači dobro prepekli, jih je vzela izjiod pokrova, položila večjo na mizo, j.ianjšo j>a vrela s seboj, sc
I pospravlja hišo In umiva noge. Ako zasači staro j ženo, naj jim bo poslej za mater, 6e pa je to mlado j I dekle, naj jim bo posestrima.
Kot prvi je bil na vrsti najstarejši brat, a komaj ' j je po dolgem polu utrujen obmiroval, je z drugimi brati še sam takoj trdo zaspal. Tedaj je vrla mlada rediteljica Ziopel prišla s podstrešja in umila bratom noge, ne da bi se kateri prebudil.
Tako se je zvrstilo enajsl bratov, da bi zasačili ! tistega, ki jim tako lepo urejuje hiSo. a so vsi na ; i straži zaspali in jc niso zatekli.
Dvanajsto noč je bila vrsta na najmlajšem, da bi čul, a tudi njega je premagal spanec, ker pa ga jo bil tisti dan na nožii3in palcu ranil trn. je tedaj, ko mu .ie dekle umivalo noge. začutil na palcu bolečino in se prebudil. Ko ie zagledal dekle, je stegnil roko iu jo prijel. Zbudil je brate, in ko so zagledali preplašeno dekle, so jo začeli miriti in prositi, da naj ostane pri njih, da naj iim bo posejtri-ma in urejuje hl&o tako kakor te dni. oni pa bo-do gledni! nnnki in И varovali kakor bra"e.
Tako je ostalo dokle pri hajdukih, mirno in delavna kakor vedno.
Nekoga dne si ie zaželel siareiši brat za večerjo zel i nato led. Ko je dokle nnslednii dan pospravilo po lilši Iu odšlo na vrt. da bi nabralo zelia. je zas>lednlo tislesa kuš'ravega psa Rvolegs Jenlna. Iti io ie bil zasnubil t>ri materi. Odrevenela je od strntiit. stekla v hišo in zaprla vrata, a pes je ostal e.vileč pred vratj.
Ko so zvečer bratje sedli za mizo k večerji, je najstarejši brat opazil. .Ia ni zeljnate jedi in vprašal, kje je ostala. Posestrima je začela pripovedovati. kako je na vrtu nalelela na tistega psa in se ga ustrašila.
Naslednji dan so se odpravila bratje pred odhodom za svojim poslom, ua vrt in ga obkolili. V nekem grmu so zagledali skritega psa, navalili nanj in ga ubili. Sedaj se dekle ni imelo več česa bati in je pogosto hodilo na vrt zalivat in plel. Nekega dne, ko je nabirala zelje, je naletela na kupček 1,-osii — to so bile kosti tistega ubitega psa — In drobna koščica so ji zapiči v podplat. Komaj je zatulila bolečino, se ji je stemnilo pred očmi in one-sve.ščoiia se je zgrudila v Iravo. Tako so jo našli bratje zvečer mrtvo iu prevzela iih je žalost za po-sos.rimo, da so začeli jadikovati in jo objokovati.
umaknila na jiodstrešjc in Iu lačna po tolikem delu j Položili so jo na mrtvaški oder in prečuli vso noč.
in Irulu s slasUjo pojedla svojo sladko pogačo.
O mraku je prišlo domov dvanajst bratov, dvanajst hajdukov, ki eo živeli Iu in vsako jutro ob zori odhajali na lov in plen. Prišedši čez prag, so so zelo začudili, ker so našli v hiši tak red. da se je vse svetilo. In vprašali so so drug drugega, kdo od njih je neki tako lepo počistil jki hiši. Nobeden izmed n'ih se ni hotel pohvalili s tujim trudom in tako so bratje vsi začudeni posedli ад pokrito mizo; ko so j>a povečerjali, so utrni eni od dolgega pota in dolgeira dne polegli in zaspali.
Ko je napuČil dan, so vse pripravili, da bi jo pokopali. Položili so jo v krasno z zlatom okovano krsto, pokrili s cvetjem in obsuli z biseri; a ko eo jo videli tako lepo tudi v smrti, belo ko sneg in rdečo ko jabolko, jim je bilo žal, da bi jo zakopali v zemljo, kjer bi jo požrli črvi. Zato so položili krsto v gosto vejevje nekega dervesa ob sludencu. Sem so prihajali bratje vsak dan pred mrakom in pred zoro in objokovali mrtvo sestro.
Nekega dne se je nameril na to mesto mlad kraljevič. Na lovu se je bil utrudil in žejalo jo
Sredi ivči. ko so vsi trdo soali. ie prišlo de^lo	i njega in njegovega konja. Odvedel je konja k stu-
8 podstrešja, vzela keblico in brisačo in po vrsti	, deiieu, da bi ga napojil, a ko je konj nagnil glavo,
vsem bratom uinilo noge, nato pa se zopet umaknilo	j aa bi srknil vodo, se je začel zaradi nekega bleska
v svoje skrivališče na podstrešiu. Zjutraj so se	' v vodi plašiti. Ko se kraljevič ozre, kaj bi to bilo,
oratje začudili, kdo iim je ponoči umi! noge in se	• opazi, kako z drevesa kane biser v studenec. A ko
zaman izpraševali, kako se je moglo to zgodili. Med	1 pogleda gori. opaši med vejevjem krsto. Sname jo
tem pogovorom so se opravili in odšli kakor vsak	( z drevesa iu odpre, a ko zagleda v njej mrtvo dekle,
dan po svojem poslu. Ko eo se'oddaljili od hiše. je	'] belo ko sneg iu rdečih lic ko jabolko, se mu stori
prišlo dekle iz svojega skrivališča in kakor preišnil''	inako in prevzame ga velika žalost. Krsto nalovori
dan pospravilo vso hišo. Potem pa ee je zojiet skri-	na konja, dp. bi jo prenesel v svoje dvore. Tedaj
Io na podstrešju.
O mraku se je vrnilo dvanajst haidukov Zopet so se začudili redu in sna?i, a predno so odšli počival, so se dogovorili, da hi eden izmed njih bodel in pazil, če ne bi morda dognal, kdo jim
Vsem omm, ki trne no teh runah služi »Fitomn« ttot i/.redno sredstvo ker je donn/.ano in potrieno po naših /.iravndtih in zdravstvenih instiluc ah. da /.anesljivo in naulo celi tudi najtareiše kronične ra,.e »Fdonin« od|>ruvl a otekline tn ne-nnjen duh rane tn že v začetku «dravlienja
pride po naključju mimo starka in videč dekle v krsti, pravi, da ni mrtva, marveč samo otrpla. In začne jo z rokami Ireli, da bi jo oživila. A ko jo je začela treli po podplatih, zdajci začuti nekaj ostrega in trdega iu potegne iz mesa. To je bila
»FITONIN«
preizkušeno zdravilo za rane, hras>e. "šal. ture ter notranle kotne bolezni, opekline, rumive. opa>itve, odprte ozebline I. t. d.
ubtožuje bolečine. Bili bo slučaji, ko so bile lake rane stare nad 20 let. i uporabo »Fitonina« so se ри /.a'-elile pred potek' iii meseca. »Fitouin« jir poroča io ludi nri ra»itvah, poškodbah, opeklinah. opsriivoh ker preprečuje infekcijo ustavlja krvavitev m selo naelo zare.uie rane.
>t:itonin« se dnbiva v Iciiarnah sieulen ca gr. ea Otn 'Л slu(a|ne nc met 1 -------
tovzclju t.ial ali чаргсј ne
_ _ _ __________- -	. vcliKa MeKleuicn lUt«. pr. го Otn . Ako bi na Idi'
na| sc imroC' pri .F.ton« dr. г o. i оглшсћГ od<1«t«i Zagreb ooStnl prodal 78
flko se naroČil
_	_	pošlje, ie<1ai znaša aoStnuia Uin lil. . ако аг pa denar pi>sl
Hilon. dr. z o. j naltll fekov r«?nn M.37.7V7 o £aqr«JU. se orlhran' Is ГЕМ VSaK POSTNi MTioSE
»ellHa stcUcnir« >mani se ne
Zasloni se posije poučna knjižica št. 15.. vsakomur, ki io zahteval TS536
Oovolt po muilstr pod S. hr.ftll <!' IV. 1№.
У. Knlre:
Bele roke
Invel sem brata, ki je bil ravnatelj znanega aanatorija za živčno bolne. K njemu sem se namenil za&tsa dopusta, da bi v tihem mestecu sredi gozdov prebil nekoliko miiliih dni. Že celo vrsto let sva se videvala .чашо po enkrat na leto — o mojem depualu.
Kraj še ni imel tistega evetekega lioa, ki eo mu ga dali jx«lej odlični obiskovalci, po katerih je 7/1 ravilišče postalo znano. Tako mi je rekel bral.
,Taz v zavodu nisem opazil nobenih рттапј-kljivostii. Videl sem njegove varovance, kako so se izprehajali posainez aLi v skupinah in zdelo se je, dn so vsi tu zaradi razvedrila, kakor jaz sam. Vsi brez izjeme so bili videti jx>vsem zdravi in šele, ko sem jih or.troje opazoval, sem videl, kako se vei prizadevajo, da bi se [»kazali kot zdravi, fie v njihovem »mehu je bilo nelenj žalostnega. Ta dojeni se je še okrej>ll, ko sem odšel k večerji v skupno obednico.
Sedel sein 7Л majhno mizico in ravno so mi prinesli večerjo, ko se iznenada ustavi pred mizo mlada dama. ki me pogleda neodločno, a krilif.no, poten) pa se 07.re po dvorani — po vsej priliki pn?. da hi našla drugo mizo.
Pa menda nieem zasedel vaSega mesta gospodična.'
•Ne. nel Res, da vedno tu sedim, a slednjič
fe tu sc en stol, kaj ne?«
i\> jc rekla smeje se In mi sedla nasproti. Bila le it V drnžestna dama. približno dvalndva'setlh ■i , triindvajsetih let, vitka, temnolasa z velikimi emnimi očmi in finimi pote7,ami v obrazu.
•Zo!o hi mi bilo žal. če bi vas motil, gosj>o-ilična! Prvsem tu in če bi ml bili rekli, da ie ta mira cibičauio zasilen* hi ni bil seveda poiskal dni. i mesi-o.t
To naj vas prav nič ne vznemirja, j>roslm vas! Mene nikakor ne motile! Naspro.no! Ni vedno prijetno, če je človek sam — posebno, ko je žo če/, dan lovci j osamljeni'
V tem treno'ku nisem mogel ničesar odgovoriti. Tisto, -posebno, ko je Človek že čez dan dovolj osaml jen,« je-/.venelo iz ust lepeea dekle a lako otožno, da (e vzbudilo v meni globoko sočustvovanje. To je bila gotovo bolnica, tako mlada In tako lepa, pa iztrgana ir, kroga svoje družine — kako je svet poln gorja I
A zdelo so jo. da se je dekle na mah rn/.vod-
rllo.
•Seveda tu ne manjka družbe, a če je človek tc-ine fn meaece v eni ter Isti družbi, kako bi bilo mocroče tu govoriti o Čem novem! A vi ste pravkar priSli •/<
•»Da, prišel sem iz Horlina in ostanem tukaj ramo nekoliko dni.«
•Samo nekoliko dni! dć ona in vzdihne. „In iz Berlina prihajate? Ah, Berlin — ve«le, pripovedovali mi morate! Zelo ljubim Berlin, in ko zmagam to Živčno neprillko, polem . . . Stavk,, ni dovršila.
Kajpada sem izpolnil njeno željo in pripovedoval o Berlinu. Videlo se je, da jo vse zanima. Vmes ie vpraševala 'ako razborito in duhovito, \nkiir zna lo santo j>ovsem rdravs svetskn dama. Meni se je sploh zdelo, da selim z docela zlravim in razumnim bitjem. Zapazil ?enr snmo nekaj — v resnici pravo malenkost, dn skuša lepa gospodična skriti svo'e roke Vsak hip jih le 7.manj''nl.-i nod belim prtom Opazil sem. dn jih jI ne hI bilo at-rl•••»! Ver so Mlp '»k" lene hnlft t.-n mur-mor, nenavadno pravilno oblikovane in dovrSene, kakor da hi bile |7,к1е«чпе. nrl lem odlično negovane. Tako lepih rok ie davno nioom W1 videl...
Tedal neho'e dvicnom glsvo: pogovor v dvorani io iznenada z.astsl in nas'iln 'e popMnn tišini Vsi no^ledi so bil! uprti proti vratom, kamor so-" noglerlal tudi ja* Tam je stal moj brat, ravnatnlj.
Splošno zanimanje mi jc pričalo, da moj brat ne prihaja dostikrat v obednico. Pozdravljal je. gredo« mimo miz in šel |>roti meni. Na obrazu moje posede je nastala vidna Izprememba: z usten je izginil dražes'ni smehljaj, a poteze so o rpnile in se izoblioile, ko se jc brat približal, dočim se je v temnili očeh pokazal strah.
>0, gospodična Mangeledorf, to je lepo. da ste pokraraljali z mojim bratom. Upam, da sta se dobro zabavala, kaj ne?«
•Seveda, gosjx>d doklor! Odlično sva se zabavala. In hvaležna sem vašemu gospodu bratu, da mi je delal družbo. A sedaj ne bi hotela dalje motiti in se želim posloviti. Do svidenja, gospod!«
Mlada dama je vstala, ml iskreno pokimala t glavo, brata samo hladno pozdravila in hitro odšla.
»Odgnal si mi ljubeznivo dekle,« sem poočital bralu.
»Zdi »e. da je tako. Ali ti je žal?« odvrne brat ravnodušno.
»Vsekakor je to jako ljuher.nivo in pametno dekle -- izvrši no sem se zabaval г njo.«
»To ml je ljubo,«
»Dekle gotovo ni bolno?« sem naelo vpraSal.
»Po Vako. da — celo »elo bolni f«l«
»Prosim te!« sem prestrašen vzkliknil.
»Kaj nisi ničesar opazil na njej?« je izpraševal
brat.
»Ne. to se pravi ničesar razen malenkosti: neprestano le skušala -kriti svoje roke. Ali bo« to
oznnč'1 kot znsmenie bolezni?«
»T-rel vidiš. Te roke! .. . Vedeti moraš nam-reg. .. Llnber.nivo in pametno dekl« |e s temi lepimi rokami zadavilo svolo nalboMo prila'ellloo ..
Iz lltibosnmnos'i Porotniki so io ODr^stili z.aradi — nenrisehn-sti. In 7,daj -e že dve leti lukajl Po Človeški sodbi ne poide nikdar odtod. Bolemn je ppor.drav'jlva. Ko jo ппрч-^е. se vrže nn vsako žensko, ki ji pride v bližino, da hi jo tadavila ..«
DANKA BARUCH
15 RUE LAKAY HTTE
PARIŠ
Telet.: TriulM 81 74 - Telel.: TriniUi 81 75 Naslov brzojavkam: Jugobarunh Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vee bančne posle najkuluntneje.
Poštrn uradi v Belgiji, Franciji, Holandlji in Lukaen-burgu sprejemajo plačila na naSo čekovne račune:
13KL0IJA: No 'WK)4 64 «ruxeles. FKANCIJA: No UI7-<>-1 Puri s, HOLANDIJA No I45S-05 N«.1. D'erist, LUKSEMHURG: No 5%7 Lux-mbourg. Na zahtevo pošljemo breaplačno naše čekovne nakaznice.
tista pasja kost, na ka.ero je bila stopila, in kakor hitro jo jo starka izrula, je dekle globoko ?.avzdih-uilo in odprlo oči.
Ko je kraljevič 0pa7.il, da se ji vrača zavest, se je zelo razveselil in jo začel s starko negovati. Ko se je zavedla, jo je vprašal, če bi šla z njim ua njegov dom, da bi mu bil« žena in kraljica. Deklo jo na to prisialo, a ko jo je kraljevič pri-vodel pred svojega očeta, se je ta razveselil in dovolil njuno poroko. Iz vse kraJievine se je zbrala množica svatov, da bi bila poroka Čim slovesnejSa. čej leto dni pa se je rodil novoporočencema kraljevič, ki je dan zji dnevom lepše usj>eval.
Ko je tlele že shodilo, se je gluhe n< či priplazilo h kraljevemu dvoru onih dvanajst hajdukov, bivših pobralimov mlade kraljevne, v nameri, da oplenijo kraljev dvor. V dvoru so vsi trdo spali, samo mali kraljevič se je |>rebudil od njihovega ropota. Ko vidi, kako grabijo, kar jim pride dragocenega v t-oko, zakliče; »Mamica, glej, prišli so tvoji bratje in moji slričkil«
Mati se prebudi, a hajduki se ustrašijo in xbe-že, noseč s seboj, kar so bili naplenili. Čeprav Jih kraljevna ni spo7,nala, je sumila, da so to njeni pobralimi. A ko je naslednje jutro to javila kralju, je ta po vsej deželi razglasil, kako je dvanajst hajdukov vlomilo v kraljev dvor in ga oplenilo in da naj se tisti, ki so to storili, pa naj so kdorkoli že, oglasijo, ker jim kralj odpušča zločin.
To eo zvedeli bratie in prišli pred kralja. Ko jih je poeeslrima zagledala, jim je slekla naenroti in jih vse jKi vrsti objela ko svoje brate. Kralj Je obnemel, odpustil hajdukom njihov greh in jih obdržal na svojem dvoru, da mu zvesto služIjo in si stečejo v vojski in na bojišču večjo slavo kakor po lvajduških jKilfh.
Lela Lin:
Gozd sodi!
Med gozdnimi prebivalci je živela velika želva, ki je imela enajst otrok, in pa neka opica, sama iOju _ brez vseh skrbi. Želva je hodila vsak dan, brž. kflk>a o je dovršila svoje domače delo, k neki bogati zajčji družini pomagat v go3jxjdinjstvu, da je tako z delom prehranila svoje' otroke. Opica je pa nasprotno pasla lenobo in se preživljala z onim, kar je kje ukradla.
Noke sobote ee je želva vračala domov z vrečo moke. Kupila jo je za svoje dobre otročiče, Gredoč je opazila ob poti nekoliko suhega dračja. Brž postavi vreč} kraj oesle in gre pobral dračje, da bi imela s čim napraviti ogenj, ko pride domov. V tem pa je prišla mimo opica in opaziv&i vrečo, sedla nanjo, kakor češ, da je njena last. Tedaj se vrne želva z dračjem. fee predno je mogla odpreti usta, ji je zaklicala opica:
»Poglejte, soseda, našle sem lepo vrečo mokel« »To je moja vrečaf« vzklikne želva. »Vaša? Jaz sem jo našla in kar kdo najde, je njegovo.. .<
Želva se je razburila in začela vpiti, a ko je videla, da se opica za to ne zmeni, jo je hotela pridobiti na drug način:
»Ljuba tovarišica, pomisli, da sem ee morala truditi leden dni, preden ^em mogla kupiti to vrečo mokel Doma me čakajo lačni otroci...« »Kaj me brigal«
»A kaj naj nesem svojim olročičem? Daj ml vsaj polovico moke!«
»Ne boš, moja ljuba, jaz ne delim z nikomer!« »Je že dobro!« zaključi želva in dvigne nogo, ! kakor da bi ji hotela zapretlti. »Bomo videli I«
Naslednje jutro je jasno vzSlo sonce. Opica je ' še spala na veji. Dolgi rep ji je visel skoraj do tal. Želva je ta dan kakor ponavadi rano vstala. Ko je oj>azila opico, se ji ie začela tiho bližati. Do. spevš; do nie. je zavnila:
»Našla sem opičji rep!« :u zagrabila je rep 1 7,obmi in siisnila, kolikor je najbjlj mogla.
»Spus!i, spustile je vpila opica, ko se je od bolečin jjrebudila.
•Ne spustim, ne. kar kdo najde, je njegovo!« je skozi 7,obe iztisnila želva in krepko potegnila za rep.
»Ljuba prijateljica, to je moj rep.« »Vreča moke, ki je bila včeraj najdena na cesti, je tudi ostala pri tistem, ki jo je našel. Zato mor« tudi ta rep ostati meni... našla sem ga.« Opica skoči z vele. potegne z vso s>'W rep k I sebi, a želva ne popus'i. Potem krene proti drevesu z zlatim listjem na kalerem je stanovala zelena papiga, znani gozdni sodnik.
»Zelena papiga,« zakliče opdca, »obsodi želvo, da Izpusti moj repi«
»Zelena papiga,« zavpije želva, »obsodi opioo da mi vrne vrečo inokel«
Zelena papiga zasliši obe stranka, dobro pre-udari in deje opici:
»Ti Imaš prav: kar kdo najde, je njegovo. Našla si vrečo moke in Ivoja je; želva je našla rep In je njen. Pojdita torej v miru in vsak* obdrži neto, kar je našla.«
>A jaz hočem imeti svoj rep proMl« zavpije opica.
»Ce hočeS imeti prost rep, vrni vrečo moke. Kje je moka?«
»Tukaj 1« pravi opica in se udari po trebuhu. Upala je. da si pomaga iz škripca г lažjo. A zelena papiga ji reče: »Ce ne moreg vrniti moke, ti Wva ue vrne repa.«
Sodnik je bil neizprosen a želva je stiskali' rep vse huje. Opica Je morala popustiti. Povedali
je, kje je skrita moka. Zelena papiga jo je velel prinesti, jo izročila želvi, a ta je Upustila rep. I) bi se pa maščevala lainjivi brezvestni opici, ga j še enkrat krepko stisnila z 7>obuii, tako d« Je p; vaem gmdij Moril oplSin krik.
Jacke* de« Gachoiu:
Neumna ko gos
Kurenčhuva Nešha ma tud beseda
Gospa Germaine, bankirjev« žena, je bila nenavadno por'obna dekliču z razbitim vrčem, ki ga je tako krasno naslikal francoski slikar Greuz. Ko jo ie bil gospod Lemaret vzel, seveda zaradi dote, je bil trdno sklenil, da mora pod njegovim vodstvom postati pametnejša. To mu po vsej priliki tli docela uspelo, ka ti nekega dne je rekel naglas: j
»Ljuba moja, ti si v resnici neumna ko gos!« ;
Sel je bil malce predaleč, Mala gospa Lemaret je bila užaljena, Velike modre oči so ji zalile solze in se ji usule po krasnih oblih rožnatih lioih; a potem se je spomnila povabila svoje tete, ki jo je bila že ve.čkrat vabila k sebi, in se odpeljala na letovišče s sklepom, da pokaže možu, kako je nanj ogorčena
II
Germaine je bila vzgojena v bogati hiši, zato |e razen Pariza poznala samo kopališča in itali- j janske muzeje. Zdaj le s svojimi drobnimi nožicami , prvi pot zašla na pravo zemljo, hodila po pravi j vas' z drevjem, ki so ga bili pozabili obrezati, z živalmi na prostem, z ljudmi, kjer moš'ki niso nosili oilindra in žene obrn;e nih kotlov. To ie bil kraj, kamor še ni bila segla mestna moda Tu je mogla videti, kako hodijo kmetje s koso na rami kosit, a kmetice so bile v svoji krasni preprosti narodni noši lepše od nališpanih mostnin deklet in žena
Pozabljala je na svojo žalost in veselo tleskaJa ! z rokami, kadar je videla kaj novega v vaškem živl|enju.
»0, kako krasen ie ta hrast!«
»Ampak ljub* mi ,a. to je vendar orehi«
»0, kako zna,o ta piščeta plavati!«
»To so račke!«
»Čudno! Saj je njihova mati vendar kokoš.«
»Da, kokoš, toda sedela je na račjih jaicili.«
Nekega dne se priguga jata gosi, pozibavajoč z glavami na dolgih vratovih. Morali sta se jim umakniti s poti, ker so zavzemale vso širino ceste. Ko »o se bile pokazale, je Germaine stisnila ustnice. Spomnila se ie moževih besed, in to jI je skalilo radost.
Ko je krdelo vriščč odšlo mimo in je bilo videti samo še zadnjo gos, je vzdihnila gospa Lemaret, skomignivši z rameni;
»Oh, v resnici so videti zelo bedaste.«
»Kajpak,« odvrne teta Julija, »samo, da ne smeipo preveč verjeti zunanjemu videzu živali — kakor tudi ne videzu ljudi. Gosi so žrtve predsodka.«
Germaine-j so zasijale oči, naito se pa skromno priprle, kakor da bi se ii bil kdo s čim polaskal.
»Ali ste prepričani o tem, teta?«
»Ljuba moja, pripravljena sem, da ti to dokažem.«
»O, dajte, dokažite mi to!«
!
III
Najenostavneje bo, če greva za njima, Germaine, Naij bo to cilj najinega izprehoda.«
»A kam pa neki gredo s takim korakom? Gosje pastirice nisem nikjer videla. Ali ne bodo zašle? Ali se ne bodo izgubile?«
»Gosarice so bajka. Goske se pasejo same, ljubo dete, to je prva stvar, ki jih odlikuje Krave, ovce, svinje, pure se ne bi znale same voditi. A ne hodiv.a tako počasi, ako jih hočeva doitil Zdaj so gotoVo že pri železniškem prelazu... da,.ali jih slišiš? Kakšen koncerti«
Zbrane pred železno mrežo, ki je bila spuščena prek ceste in jim zapirala pot, so goske kričale П& vse grlo. Dva gosaka, ki sta samozavestneje gledala okrog sebe, sta stegovala vrat in sikala proti čuvajevemu vrtu.
»Glej, kako nerade čakajo! Vedo, da bi mogle še čez, Brzovlak prihaja šele ob desetih. Zdaj manjka še sedem minut.«
Pritekla je čuvajeva hčerka in dvignila pre-graio. Takoj je prenehal krik. Gosaki in gosi so se obnašale kakor ljudje, kadar se za kaj zahvaljujejo.	;
8ALDA-K0NTE STRACE • JOURNALE fiOLSKE ZVEZKE - MAPE 0ШЕМALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI HO IZKBlINO UUUUNIH UKNAB
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNJS t>KEJ
K. T. D.
v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE
»Ta, ta, ta, ta-ta. Ru-pu-pu-pu-pu, pu, pu.«
Goske so uljudne.
Z majhnimi, odmerjenimi koraki so prešle čez progo. Ko so bile na drugi strani, so se povsem umirile. Germaine in teta sta iih komaj dohaiali. Šle so po cesti. Zdajci se oglasi avtomobilska troblia.
»Povozi jih!« vzklikne Germaine in velike oči se jej še boli raziirijo od strahu.
»Bi se pa že zelo čudila,« dč mirno teta.
Kakor da bi jih vodil neviden vodnik, je krenila jata na desno in izpiuznila cesio Toda tuljenje avtomobila je bilo »plašilo neko kokoš, ki je v brezglavem strahu priletela s pašnika na cesto in začela begati sera ter tja. Avto je zaman tulil. A ko se ie za njim polegel oblak prahu, so se goske gagaje vrnile na cesto, s povožene kokoši pa je veter odnašal perje.
V tem trenotiku se je razleglo strašno pasje tuljenje.
»Za kokošjo je prišel na vrsto še pee, le poglej! Uboge živali! Zdi se, kakor da hoče:o podpreti moio dokazovanje. Gos nikdar ne izgubi glave,« je rekla teta.
»Glej jih, letel Odletele bodo!«
»Samo pretvariajo se. Rade bi se naiu izne-bile. Malo poelojva! Ako gredo, kakor mislim, v Kolasovo deteljo jih bova pozneje došli. Dajva, pojdiva po tei stezi!«-,
čuteč, da jim ne sledita več, so začele iti gosi zopet s svojim običajnim korakom prehajajoč z enega kraja ceste na drugega, se ustavliale, ogledovale. kako kje kaže, preganjale mrčes in šle zopet dalje.
Germaine in teta sta jih za časek izgubili izpred oči, a kmalu nato sta jih našli pri tisti, detelji.
»Skriiva se!« je rekla teta. »S tega grička, izza te bukve bova vse videli, ne da bi se jim pokazali.«	_
Bil je v resnici smešen prizor. Prišedši na Kolasovo njivo, so se gosi pohlepno vrtfle na detel'o. Gosi imajo silno rade detePo, posebno mlado in svežo Slišati ie bilo samo klopotanie njihovih kljunov. Niso imele časa za pogovor Nenadoma se razleže krik, en sam, s katerim se ie oglasna stara gos, ki je stala ob strani na straži. Gosi niso čakale drugega krika. Potegnile so vratove med krelluti in plazeč se po belem trebuhu dospele z n4ve na cesto Tu so sc začele s silno vnemo kopati ene v jarku, druge na ohrestnem robu. Bila je veličastna tišina Kai se ie bilo zgodilo? V tem se ie prikazal kmet s koso na rami. Šel je mijno jate. ki se je pretvarjala, kakor da ga niitl ne vidi, ter deial:
»Pri moii veri, danes ste pa zelo pridne. A to pač ne bo dolgo traialo.«
Morda niti sam ni mislil, kako prav je imel. Ni bil še prav izginil za ovinkom, ko so se zlo-činke druga za drugo vrnile zopet na njivo in se čez glavo pogreznile v detelio. medtem pa ie druga gos, na kateri je bila po vsej priliki zdaj vrsta, da straži, hodila na sto korakov po cesti sem in tja.
Parižanka se ni mogla dovoli načuditi. Ta prizor jo ie zaiel, da niti mislila ni na odhod. Ostala je skrita za bukvijo s teto. ki ji je vse poiasnje-vala, dokler ni med gosmi zooet nastal velik krik. Gosi so se dvignile v zrak kakor gos>t oblak in letele prek živih plotov.
»Enajst je ura,« dć teta Julija, »in zdaj gredo na reko, dva kilometra odtod, da se napijeo. Tja jih pojdeva opazovat drugi pot, ker bo. zdaj kmalu kosilo. Če boš hotela, pojdeva zvečer gledat, kako se bodo vračale.«
Celo popoldne je mislila Germaine samo na gosi, ki so jo tako izvrstno zabavale. Ob šestih sta odšli slednjič s teto jati nasproti. Solnce je kakor z ognjem obsulo travo, a pot med topoli, ki so stali" togo kakor vojaki, je bil posut z bleščečim solnčnim zlatom. V najpopolnejšem redu, brez vsakega krika, so prihajale gosi v tej slovesni uri kakor v triumfu. Na križišču poti, ki so vodile v vas, se je jata ustavila in nastal je nekak nered. Začele so se dreti, tekati, se s tfljuni ščipati druga drugo, nato pa so se glasno posvetovale:
»Pu, pu, pu, pu-pu, tatata, tata, kne, kne, pfi, fi, fi, mne, mne, mne ...«
»Ali jih razumeš?« vpraša teta.
»Ne, kako naj jih razumem?«
»0, to pač ni nič težkega. Dogovarjajo se za jutri,.. Vidiš, se ie razhajajo. Vsaka gre proti svojemu domu. To so gosi strine Jane, one so graščinske, te so Magloaneve, oni dve pa sta žup-nikovi. Gredo spat, ko so ves dan prebile v plodnem delu ...«
IV
Ta večer je mala gospa Germaine pisala svojemu možu:
»Dragi Henrik! Zelo veliko sem se naučila na kmetih ter Te moram tak j prositi za odpuščanje, ker sem se bila tako razsrdila zaradi tistih besed, ki so Ti bile nehote ušle. Ako se Ti ne zdim bolj neumna ko gos, potem je zopet vse v redu, kajti gosi so ti najmanj neumne izmed vseh živih bitij na svetu.«
Sej praum: člouk ubrača in ubrača, Buh pa ubrne. Jest sm s že večkat naprej uzela, de na bom nkol več nč ubračala. Kar pestila bom, nej bo, kokr bo. Pa me že kašn spak spet pTemot. de začnem kej ubratat, pa se m useli use s k p pufrtič.
Puglejte, kua se m je zdej za bužične pra-znke spet zgidl Še dons me ieza lom, de kar piham kokr gad Buiične praznke sm mela pa čist pufrder-bane, Kene, en šarkl sm nardila. ke je biu tku fain, de b ga še angelčk. z apetitam jedi. Tku je biu pa rahu, de se je kar tresu. Pa mislte. de sm ga jedla? še pukusla ga nism ud same језе, Use se m je prskutl.
Usega tega ie b!a pa sam mojškra uržah. Kene, pu radiu sm zvedla, ki se kej fainga pa puccn
dubi Pa eni s kepila — sevedc na ubroke _ en
tku lep cort kreptešin, de se m je kar srce smejau, če sm ga pugledala. Ke sm ga pukazala en moi prjatelc, so se ii začele ud same foušije kar sline dol pu brad cedit Noja, sej ji nč na zamerm. Če b men kera prjatlca pukazala kej tacga, b jf bla jest tud fouš. Priatlce sma holt use glih.
Noja, s tem kreptešinam sm prec, ke je moj mož udšou ud duma, stekla h mojškr in ja pru-sila. de nei m prou gvišn nardi du praznka ubleka pu ta narnuveiš parizarsk mod. Nej kušta kulkr če, sam de u res fain, sm ji rekla Plačala mu že, sm rekla Kdaj, pa nism puvedala
Moiškra m je res ustregla, ke je vedla, de sm do<bra kuntšaft, ke nkol nč na gliham. In m je pu-slala dva dni pred praznkem gvajit na dum Gvant sm uzela ia se za točna pustrežba lepu zahvalila. Raitenga, ke ie bla tud zraun, in clu putriena, sm pa dala punc nazai in. rekla, de um sama pršla usebn plačat, prec ke bo glih tku nancsl. Sevede, uradnškem suprogam pa bi mal kerkat tku nanese. No, pa sei veste, kuku |e ta reč prštimana. Jest sm že večkat mojmu može rekla: Pc:d u penzion, pa kašna druga služba še zraun dubod, pa u šlu. Sej druh tud tku dejaja. l'a moj mož je en bimbo.
On prau: Kedr u držaun služb pa um več za raba,
tud u druh na bom. Vite, tak je moj mož. On na pumisl, de je pustranska reč, kuku služba upraula.
Glavna reč je gnar. Če še tku garaš in garaš, žiut pa le na morš, če nimaš gnarja. Astn, a ni res tku? Tu m uja trboulsk knapi tud rad putrdil.
Ke ie punca usa klaverna udšla iz rajtenga, sm prec gvant pumerla. Verjamete, de sama sebe nism puznala. ke sm sc u špegu pugledala. Še aktntnika u roka, pa b me usak držu za preparan-tuka, tku sm bla šlonk.
Astn zdej, ke sm tku fain naštima.na, jc pa ta nar buli, če grem prec sojem priatloam vošt voseic praznke. de se uja prou giftale, ke me uja vidle tku napucana, sm s niislela. Ta peru m ar m jt pa gespude držaunmu praudnkc vošt ke maja ceu let kfret iz mana. Vem, de so im bo dobr zdel.
Ke sm stupila u kancelarija gespuda držaunga praudnka, sa glih itrihal ke pa sm pu enem času-pise z rdečem plaibesam — Sevede sm pr-h pu-trkala na urata, kokr se šika in pučakala, de sa m reki: herrrajn Ke sa mene zogledal. sa pa hitr skučil pu konc, zataknil plajbes za ušesa, de ga maja zmeri pr rok, če jc treba hitr kej puštrihat in sa stupil preke men: »S čim pa morm pustrečt, milustiva?« sa reki in začel mencat z rukam, kokr de b jh u roke zebl.
»I, vošt sm jm pršla vesele praznke pa nou let,« sm rekla in ih prou kuketn pugledala izpud čela. »A me več na puznaia?«
»Jejdeta, Ncška! A je mugoče?« sa reki in šli trikat ukul mene, de sa me ud useb plati ugledal. »Fain s se uštimala. Tku s pa {letna, ket kašo bakfišlc. Še jeziček b s žiher pestila m»l prštucat, pa b ga še bi pihnla No, pa tu lohka Kar men prepestiš. Tku, zdei na hvala lepa za vušll,« sa rekj in m pumulel roka, Ke sm tud jest tla roka stegnt, de b jm ja dala, je pa neki reki: rrrsk in men je pluzna počla ud urata pa dol du pasu. Tu pa use zatu, ke m ia je mojškra prevoska nardila. Tku sm se pa prestrašla, de m ni ustou krajcer u varžet.
»Kua u pa zdei, Neška? Ti maš pa res zijneri smolo, kedr prideš men pred uči,« sa rek'1 geepud držaun praudnk. »Ta nar bulš nardiš, če greS zdela kar naraunast dam in s pluzna zaSiješ, ke taka nis za med Idi. Če s mislela še kermu jt vošt, mu ui šla pa pu praznkeh« ! Jest »m gespuda držaunga praudnka ubugala j in &m tud tku nardila. No, pa tu vam je raeode
tku
K. N.
Šah
V Hasting-su se vrši zopet božični turnir, ki je združil prav pomembne šahovske mojstre Igrajo Aliehin, Flohr, Sultan Khan, Lilienthal, Eliskases, Alenander in poleg nekaterih drugih angleških mojstrov tudi svetovna prvakinja Menšilkova. Turnir vzbuja veliko pozornost, posebno zanimanje pa je, kako bosta končala Aliehin in njegov konkurent Flohr. Prihodnjič bomo mogli poročati o tem turnirju že več.
Nekateri naši čitatelji so nas prosili, naj bi včasih prinesli tudi partije močnejših amaterjev. Ker nimamo pri roki nobene partije naših domačih igralcev, prinašamo dve partiji iz glavnega turnirja v Mnihovem Gradišču ki se ie vršil poleg mojstrskega turnim za prvenstvo Češkoslovaške. Partiji nam prav tipično kažeta igro kandidatov za mojstrski naslov.
Š. Rubinstein—H. Haberkorn
1. d2—d4, d7—d5; 2. c2—c4, c7—c6; 3. Sbl—c3, e7—еб; 4. e2—e4 (v damskem gambitu sc navadno ne odpira tako hitro igra. Beli ima pripravljeno žrtev pešca, s katero hoče speljati nasprotnika na led. Rubinstein je Dunajčan in Dunaj pa ima vse polno prvovrstnih šahovskih teoretikov, ki so najbrže skuhali to varijanto), d5Xe4; 5. Sc3Xe4, Lf8—b4+ (ta poteza ni dobra, kot se vidi iz odgovora belega); 6. Lcl—d2, Dd8Xd4 (če črni ne vzame, je beli v prednosti, ker je bolje razvit); 7. Ld2Xb4 (za pešca dobi beli oblast na črnih poliih), Dd4Xe4 + ; 8. Lfl—e2, Sb8—d7 (na DXg2, Lf3 bi imel črni
silno težko igro, ker ni razvit); 9. Ddl—d6, a7—a5; 10. Lb4—аЗ, De4—e5; U. Dd6-d2, Sg8-e7; 12. Sgl—f3, Pe5—h5; 13. Sf3—g5, Dh5—h6; 14. Tal— dl, c6—c5 (položaj črnega je neznosen in bi ga rad z žrtvijo pešca nekoliko zboljial); 15. La3Xc5, Se7—c6; 16. Lc5—c3. Dh6— g6; 17. Dd2—d6 (beti ne pusti črnemu rokirati), h7—h6; 18 Sg5—f3, Dg6—f6j 19. 0—0, Df6—e7; 20. Dd6—g3, De7—f6; j 21. Sf3—d4, Sc6Xd4; 22. Le3Xd4 e&— e5; 23. Ld4 I —c3. 0—0; 24. f2—f4 (beli je boljše razvit in otvar-1 ja linije, da uveljavi to svojo prednost), Df6—b6+; j 25. Kgl-hl, Tf8—e8; 26. f4Xe5, Sd7—c5; 27. Tdl 1 —d6, Db6—c7; 28. e5—e6! (preti mat na g7), f7X e6; 29. Td6—d8| in črni se je vdal, ker zgubi stolpa.
J. Szirmai—S. Rubinstein
1. e2—e4, c7—c6; 2. Sbl—c3, d7—d5; 3 Sgl —f3, Sg8—f6; 4. e4—e5, SI6—e4; 5. Ddl—e2l' (prisili nasprotnika k izmenjavi), Se4Xc3; 6. d2Xc3, g7—g6 (energičen odgovor belega pokaže, da ta poteza ni dobra); 7. h2—h4, Lc8—g4; 8. !i4—h5!, Lg4Xh5 |na to je črni hitro izgubljen); 9 TlilXh5!, g6Xh5; 10. e5—e6 (grozi Se5), Dd8—c8; U. e6X f7+, Ke8—dS (na KXf7 bi sledilo Se5-r in Dh5); 12. De2—e5, Dc8—g4; 13. Lcl-f4, Kd8-d7; 14. De5—c7+ in črni se jc vdal, ker na Kefi pride Sg5 + in črni mora dati damo ali pa biti inat v štirih potezah.
Problem štev. 1,
Dr. A. Kraemer Črni; Kg7, Da8, Lb7, h8, P: аб, b3, c7, d4, el (9 figur).
Pred nukuioin si oRlPite vebko raz stavo otroških in igračnih vozu kov. stolic., holender.ev. malih dvokoies tricikljev, šivhI-nib strojev motoriev in dvokoies v prost.>rih domače
tovarne „TRIBUNA" K Batjel. Liunljana. Karluvska t. ■) Najniiie eene! - Cenili Ггапко.
Obvestilo
Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih že-lcznic v Ljubljani« otvori dne 5. ianuaria 1934 v zgradbi Podpornega društva železniških uslužben- ' cev in upokojencev v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 25 (preje hotel Tratnik) za člane zadrug včlanjenih v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev
zadružno prenočišče
Na razpolago so udobne sobe z eno, dvema in tremi posteljami. Cene: Soba s toplo in hladno tekočo vodo. centralno kurjavo, kopalnico in takso od 16 Din do 22 Din za osebo.
Prenočevati morejo železničarji, učitelji in drugi državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci (ter njihovi družinski člani), ki so člani katerekoli zadruge. !'i ie včlanjena v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev — Državni uslužbenci! Poslužujte se te koristne in potrebne zadružne ustanove in prenočujte v zadružnem prenočišču.
NABAVLJALNA ZADRUGA USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI.
bed
f g h
f^j>M		ш ШМ		■			e
Ш1 Шт m	Ш		§§	S	S £		7
i jjj		4m,		Ш	s		6
Ц	g§		§§)		§j§		5
jjj		Ш		Ш		шШ	4
■ i w& *	§§j		§j§		B		S
m m H						ш	2
H	Ш		■		И		1
a b c d e t g h
Beli: Kb2, Del, Th6, Sd7, g8,	P: c5, d2, fi f7, g6, h7 (11 figur)
Mat v treh potezah,
Rešitev zadnjega problema: 1.	Te7—e4t
Pošljite naročnino!
domaČa tovarna gumbov
iz kamenega oreha
izdeluje vse vrste gumbov iz kamenega огећи
Tovorna hovinftsflh izdelhov
izdeluje ruzni* vrste gumb v iz raznih kovin, razne vrsie sponk zajionk in zapončič /.u kon-fekci jo, plomb, spotk. kronskih zauiaškov, aiu minijastih zapiračev i. t. d.
Obrrnte se na prodajalno tvrdke
lugoslavensko Indusfri sho I fr$o-vaCho d. d. Zagreb, Savska c. 160
Vino zmrzne pri 5 in pol stopinje Renumur-ja mruza. ali 20 stopinj rahrenlieita.
Varnostno svetilko za rudarje je izumil 1. 1815 Anglež Sir Humphrey Davy.
Na Angleškem je nekaj nad 40.000 zdravnikov; meti temi pa samo 2000 zdravnic.
POZOR
SMUK
Naivečja izbira vseb vret puloverjev nouavic. rokavic i t. d. ter največja izbira vseh vrst smuči m ves ostali smučarsk prboi najcenejše samo v modni in sponn trgovini
M. TOMAZIĆ
MARIBOR. ULICA 10 OKTOBRA ST. 4 Ooiitlti n»s in ogieite si breiobvezno n»Se blato


LJUDSKA POSOJILNICA ! V LJUBLJANI
registrovane zadr. z neomeieno zavezo
MihloSltevo cesta ste* 6	'
(v lastni palači)
obreshi|e hranilne »loge po naj-
ugodnejši obrestni meri ter brez	?
vsakega odbitka Tudi rentni da-	>;
vek plačuje posojilnica sama.	'
Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3*/0. <
MLADI SLOVENEC
Putka Belka in putka Rjavka
Zgodba za najmlajše
Putka Belka in putka Rjavka sta Sli v polje na sprehod. Spotoma sta zobali črve in drugo golazen Pa je putka R|avka kavsnila tudi po debelem fižolu. Fižol ji je — o nesreče! — obtičal v grlu in sirota se je zgrudila kakor mrtva na tla.
w\W/%
Putka Belka se je silno prestrašila. Strašno sc ji je zasmilila uboga Rjavka. Hitro je »tekla k bližnjemu studencu in ga prosila, naj ji da nekaj kapljic vode.
Studenec ji je odgovoril:
■Pojdi najprej k lipi, prinesi mi od nje zelen tet — potem dobit, kar želišl«
Putka Belka je odirfotala k lipi in jo prosila: '
»Lipica, draga moia lipica, daj mi list, da ga j ponesem studencul Studenec mi postreže z vodo. Vodo ponesem Rjavki, ki je požrla fiiol in se zda| ne gane, ne diha in kakor mrtva sredi polja leži.« j
Lipe je deiala:
»Pojdi u&iprej k deklici, prinesi mi od oje •vfleno nit — potem dobiš list.«
Belka se je hitro odpravila na pot k deklici in ^o prosila:
»Deklica, deklica, podari mi rvileno nit, da jo poDum lipi m dobim zanjo zelen listi List ponesem studencu, da dobim od njega vode. Vodo ponesem putki Rjavki, ki je požrla fižol in se zdaj im gane, ne diha in kakor mrtva sredi polja leži.«
Deklica je dejala:
»Pojdi najprej h kravi, prinesi mi od nje mleko — potem dobiš svileno niti«
Belka je odskakljala h kravi in jo prosila:
»Kravica, kravica, daj mi mleko! Mleko ponesem deklici. Deklica mi da v zameno svileno nit, ki jo ponesem lipi. Lipa mi podari zelen list. List ponesem studencu, ki mi da zanj vode. Vodo ponesem ubogi Rjavki, ki je požrla fižol in sc zdaj ne gane, ne diha m kakor mrtva sredi polja leži.«
Krava je dejala:
»Pojdi h koscem in jih prosi, naj ti dajo zame malo sena — potem dobiš od mene mleko.«
Putka je tekla, na vso moč tekla h koscem in
jih prosila:
»Ljubi moji kosci, dajte mi »eno, da ga ponesem kravi in dobim od nje mleko! Mleko ponesem deklici, ki mi podari svileno nit za lipo. Lipa mi da zelen Ust za studenec. Studenec pa mi da v ишељо vode za ubogo Rjavko, ki je požrla fižol in se zdaj ne gane, ne diha in kakor mrtva sredi polja leži.«
Kosci eo odgovorili:
»Putka, pojdi najprej h kovaču in ga prosi, naj nam nakleplje koso — potem dobiš seno.«
Na vso sapo je stekla Belka h kovaču:
»Ljubi stric kovač, n&klepljite mi koso za kosce! Kosci mi potem nakosijo seno za kravo. Krava mi da zanj mleka, da ga ponesem deklici. Deklica mi podari svileno nit za lipo, ki mi da zanjo zelen list. List ponesem studencu. Studenec mi da vode za ubogo Rjavko. ki je požrla fižol in se zdaj ne gane, ne diha in kakor mrtva sredi polja leži.«
Kovač je dejal:
»Putka, pojdi najprej k rudarjem in jih prov, naj ti dajo premog. Medtem ti nabrusim koso za kosce.«
Putka je tekla, kolikor so ji dale noge je tekla k rudariem in jih nagovorila:
»Bog z vami, dobri ljudjel Dajte mi premoga, da ga ponesem kovaču, ki mi brusi koso! Koso ponesem koscem, ki mi dajo zanio sena. Seno ponesem kravi, ki mi podari mleko za deklico De klica mi da svileno nit za lipo, ki mi da zanjo zelen list. List ponesem studencu, da mi da vode za ubogo Rjavko, ki je požrla fižol in se zdaj ne gane, ne diha in kakor mrtva sredi polja leži.«
Rudarji so dobri ljudje m so ji dali od svojega premoga toliko, da ga je putka komaj nesla. Ko ga je prinesla kovaču, ji je ta izročil nabrušeno koso. S koso je putka stekla h koscem in ti so ji dali seno. S senom je putka stekla h kravi in ta ji je dala mleko. Z mlekom je putka stekla k deklici in ta ji je dala svileno nit. Z nitjo je putka stekla k lipi in ta je- spustila na tla zelen list. Z listom je putka stekla k studencu in ta ji je pljusk-nil vodo na breg. Z vodo je putka stekla k putki Rjavki — — — ah, ah, ta je pa še vedno ležala na tleh in se ni genila rn ni dihala: medtem, ko je Belka iskala zanjo vode, se je ubožica zadušila... Mrtva je bila nesrečna putka, čisto mrtva!
Kuža Hipiahopia
Nekoč so živele tri sestre. Bile so prav tako lepe kakor modre in prav tako modre kakor lepe.
Sredi deževne noči so zaslišale pred vrati milo javkanje. Vstale so in ko so odprle vrata, so našle oa pragu majhnega, drobnega psa. Dlako je imel tako svetlo in mehko, kakor da mu je iz svile, okoli vratu pa je imel zlato ovratnico. Bil pa je strašno suh m od utrujenosti je komaj še stal na nogah.
»Ime mi je Hipiahopia,« ee je predstavil presenečenim sestram. »Ljube sestrice, če ste v resnici tako lepe kakor modre in tako modre kakor lepe, se me namilite in me vzemite k sebi! Hudo, brado sem la£cn.«
Sestre so dvignfte ktsžka in ga odnesle v hi-ko. Pogostile »o ga z mlekom in mesoon. Pri peči pa so mu napravile toplo, udobno ležišče. Kuža je bil hvaležen z* njihovo skrb in ljubezen. Vedno in povsod je bil z njimi in prinašal jim je srečo. Kar •o v njegovi bližini kupile, so kupile dobro in poceni in kar so storile, je bilo v redu in prav.
Nekega dne so odšle s Hiplohoplom v mesto ш sejem. Tedaj jim je prijezdil nasproti kraljev m! m zatrobil v rog:
»Ali eo tu tri sestre, ki so prav tako lepe kakor modre in prav tako inodre kakor lepe? Če so, •aj m hitro oglasijo, kajti ena izmed njih postane kraljeva nevesta!«
Kralj taste dežele je imel to prečudno lastnost, da so ie mu vse stvari vnaprej sanjale in tako je s&niai tudi o treh sestrah.
Ker so bile se*tre modre in previdne, se aieo oglasile. Kuia Hipiahopia pa je planil h kraljevemu »lu in zabevskal:
»Tukaj so sestre, ki »o prav tako lepe kakor modre in prav tako modre kaikor lepe! Lahko mi verjameš, kajti stanujem pri'njih.«
Kraljev sel si je zapisal njihova imena in povabil najstarejšo sestro, naj se čez tri dni oglasi pri kralju.
Najstarejša sestra si je hitro nakupila knjige z raznimi ugankami in se učila iz njih od jutra do noči; zdelo sc ji je posebno važno, da stopi zelo modra in prebisana pred kralja.
Tret|ega dne se je kuža Hipiahopia vzpel k d e, in jo zaprosil:
»Sestrica, pusti knjige v mirul Vzemi raje mene s seboj h kralju! Bolje bo tako,«
»Hiplah:>p!a,« je odgovorila sestra, »пеи.пгп
kuža si _ pa me hočeš spremliati na tako važni
poti? Gotovo se samo zato poteguješ za to spr?m-stvo, da bi le v kraljevi kuhinji pogostili z dobro jedačo! Nak, ne vzamem te s seboj. Premodra sem -In ie šla saina h kralju. Pred ndhodom je ob ljubila da se oglasi čez tri dni.
Kuža Hipiahopia je ves ta čas milo jokal. Povedal pa ш nikomur, zakaj je tako žalosten.
Ko so trije dnevi m'nili in ni bilo o najstarei-U sestri nobene vesti, je dejala druga sesti« nij-miaifai
»Bogve, kaj »e ji je zgodilo? Morda se je zde la kralju kljuib vsemu premalo modra in zdaj si sirota ne upa domov, ker misli, da se ji bova smejali. Zdaj je vrsta na meni, da odidem h kralju Morda bom imela več sreče.«
In se je postavila pred ogledalo, se ves dan ogledovala v njem ter se učila lepo smehljali z ustmi in očmi. Potem se je oblekla v najlepšo obleko, kajti bila je prepričana, da je lepota več vredna kakor modrost.
Kuža Hipiahopia jo je nekaj časa molče opazoval, potem pa se je vzpel k njej in ji dejal:
»Sestrica, dovolj je tega spakovanja in lepo-tičenjal Vzemi raje mene s sebqj h kralju! To bo bolj zaleglo.«
»Hipiahopia,« se je zasmejala sestra, »kaj naj počnem s teboj, nevedno in neumno živalco? Saj vem, kako bi bilo: venomer bi se vzpenjal po mem in mi mazal obleko. — Kar lepo doma ostani, ne potrebujem te.«
In je odšla. Pred odhodom je prav tako kakor starejša sestra obljubila, da se čez tri dni oglasi m sporoči, kako se ji godi.
Kuža Hipiahopia jc po njenem odhodu pretresljivo vzdihoval in tarnal. Najmlajša sestra ga je tolažila, pa ga ni mogla uitcšiti.
Trije dnevi so minila.
»O moji ubogi sestrici,« je zaplakala najmlajša sestra, »bogve, kaj se jima je hudega pripetilo, da ni glasu od njiju! — Hipiahopia, vedno si mi bil dober prijateljček. Pojdi z menoj h kralju, da poizveva, kaj je z mojima sestricamal«
Kuža Hipiahopia je veselo planil k njej in ji začel lizati roke:
»Sestrica, ti si najlepša in najniodrejša!«
Ampak kako se jc prestrašila najmlajša sestra, ko »ta s psičkom prišla do kraljevega gradu! Pred vrati je ležal strahovit zmaj, ki jima je zarjul naproti:
»Kralj potrebuje samo modre ljudi okoli sebe! Kdor ne zna rešiti vseh ugank, tega izroči meni, da ga požrem.«
»Ljubi, ljubi zmaj,« ga je začela prositi najmlajša sestra, »daite, povejte mi, ali ste ka, videli moji dve sestrici?«
Zmaj pa ni odgovoril. Oblastno je dejal:
»Pojdi h kralju — ampak ne brez spremstva! Tvoj spremljevalec pa ne sme biti človek, sicer ti bo slaba predlal«
Nič Lažjega ko lo,« je vzkliknila najmlajša sestra in poklicala psička: »Hipiahopia! Hijula hopla!«
Kuža jc planil izza bližnjega grma, kam'ir se je bil v prvem strahu skril pred hudim zmajem, m se pridružil najmlajši sestri.
Kralju je bila najmlajša sestra všeč in izbral si jo je za svojo nevesto. Spomnil se je, da jc bila deklica, ki jo je videl v sanjali, prav takšna.
»Da si lepa. vidim,« je dejal Da si nindra »eo, kajti sicer oe bi našla poti do mene. Zda;
bi pa te rad vedel, če si tudi dobrega srca.«
Tedaj je kuža Hipiahopia skočil pred kralja in vzkliknil:
»To pa lahko dokažem jaz, o kralj! Ona je tista, ki me je prva dvignila izpred praga in me odnesla v hišo.«
Kralj je bil tega na vso moč vesel, kajti Hipiahopia je bil nekoč najljubši kuža njegove matere, ki mu je tisto leto umrla. Pri njenem pogrebu se je kuža izgubil, ker je hotel najti pot do nebe« ...
Hipiahopia je tudi izvedel, da je najstarejšo in srednjo sestro požrl zmaj. Kralj je na njegovo prošnjo ukazal zmaju, naj izpusti deklici iz svojega žrela. Zmaj ga je ubogal — in deklici sta krnela živi in zdravi planili iz zmajevega žrela v beli dan ter se vrgli najmlajši sestrici okoli vratu.
Tako je ubog, neznaten kuža osrečil tri revne sestre in živi še danes skupaj z njimi v kraljevem gradu, če se ni spet kam drugam zatekel.
Volk in lisica
To je bilo takrat, ko je sdadala huda lakota po deželi. Ni bilo dovolj hrane ne za ljudi ne za živino ne za zveri.
Teta lisica je bila slabe volje. Že več dni ni imela ničesar v ustih.
»Najbolje bo, da odpotujem v kakšno drugo deželo!« je dejala sama pri sebi.
In je odšla.
Med potovanjem je srečala strica volka.
»Kam pa, tatka, kam?« jo je vprašal.
»V drugo deželo,« je odgovorila lisica.
»Ali je tam boljše?«
»Seveda! Tam se pasejo črede brez pastirja. Mesa se lahko naješ do mile volje; nihče ti ga ne brani.«
»Potem pojdem še jaz s teboj,« se je odločil
volk.
Lisica je bila zadovoljna in potovala sta skupaj v drugo deželo.
Pa jima je prišel naproti osel m ju pobaral:
»Kam pa, kam, stric volk in teta lisica?«
»V drugo deželo,« sta odgovorila.
»Čemu pa?«
»Da s« spet enkrat do sitega najeva,« je povedala lisica. »Tam je trava neznansko visoka in sočna. Lahko se paseš ves dan in nihče te ne napodi.«
Osel je pogoltnil slino in dejal:
»Če je to res, pojdem z vama!«
»Pojdi!« sta ga povabila.
In so vsi trije potovali dalje.
Dolgo, dolgo so že hodili — druge dežele pa še ni bilo nikjer. Ko so priromali na vrh strmega hriba, se je lisica zleknila jx> tleh.
»Kaj ti je, tetka lisica?« sta jo vprašala volk in osel.
»Kaj mi je? Strašno sem trudna, pred seboj imamo pa še deset dni dolgo pot. Da bi imeli vsaj kaj malega za pod zobe. Nekaj trave je tukaj, mesa pa nič. Jaz pa bi rada meso! Vesta kaj? Tisti, ki je najmlajši med nami, naj se žrtvuje za druga dva, da ga zakoljeta in pojesta. Povejta, koliko sta stara.«
»Jaz sem se rodil takrat, ko je bila velika po-vodenj,« je povedal volk.
»Lažeš!« ga jc zavrnila lisica. »Toda lai ti prav nič ne pomaga, kajti takrat, ko je bila ona povodenj, sem imela jaz že gosto dilako. Na vsak način si torej mlajši ko jaz.«
Nato je dejal osel:
»Jaz ne vem natančno, kdaj sem se rodil. Lahko pa se prepričata, ker mi je oče na kopito zadnje desne noge napisal dan rojstva.«
Pretkana lisica je takoj zaslutila prevaro in dejala:
»Jaz sem strašno kratkovidna. Ti, volk, im&j boljše oči — prečitaj, kaj ima osel napisano na kopitu!«
Volk se je nič hudega sluteč približal osdovim nogam. Ko je bil čisto blizu, je osel nenadoma dvignil nogo in ga s kopitom treščil v glavo, da je obležal mrtev na tleh.
Prekanjena lisica je dejala:
»Vidiš, volkec, tako se zgodi onemu, ki laže!«
In se je spravila nad volčje meso in si ga privoščila do sitega. Osel pa se je nazoibal sočne trave in je bil zadovoljen.
ZA BISTRE GLAVE
STRICKOV KOTIČEK
■MaaaaiisisiaaaiatassifsaaaasieMaeaeaiassaaassaaaaMaatiaiaaasaataaassiaasaessB
571. Dragi Kotičkov strfčekl _ Najprej Ti vo-*6im veselo m srečno novo leto. Da bi ga preživel zdrav in poln zadovoljstva nad samim seboj in nad nami. Zelo sem bila vesela, ko je moje pisemce razmeroma kar hitro prišlo v Tvoj kotiček. Le nekaj mi ni bilo všeč: da dvomiš nad močjo našega gospoda kaplana. Jaz pa vem, da bi Tebe z eno roko vrgel ob tla, če ne bi bil tako miroljuben, kakor sem Ti že pravila. Naša palača se pa ni izkazala za tako nepremagljivo. Ko je zapihal malo , boli hud veter, je odnesel z nje skoraj polovico strehe.
Medtem je minil Miklavž in božič in zdaj je že novo leto Joj, Ti ne veš. kakšno pot imamol Ta-1 ko' da ,e ko'e ali nehote zitblješ zdaj na levo, zdaj na desno, Na Štefanovo smo imeli v Ljudskem do-, mu božičnico. Ti ne veš, kako je bilo lepol To bi I se smejal, če bi videl igrico »V Indijo Koromandi-1 jo«, ki so jo igrali sami fanlki. Potem pa igrico s petjem in rajanjem »Trnjulčica«. ki so jo igrale deklice. Po predstavi je bila v spodnji dvorani čajanka. Obenem so bili obdarovani revnejši otToci. Se jaz sem nekaj dobila. Bila sem zelo vesela V sredi dvorane je gorelo veliko božično drevo. Dvorana je bila nabito polna. Po vsem tem pa smo božično drevo obrali.
Veš kaj se mi je v kotičku posebno dopadlo? Zamorske pravljice, ki si se jih menda kar sproti izmišljeval. Pa tista Tvoja čudovita imena ki so bila kar po tri vrste dolgal Hoho, ali sem se jim smejala! Tista zadnja Tvoja povest, »Micka se je izgubila«, mi je tudi zelo ugajala. Zadnje čase sem tudi nestrpno čakala, kdaj objaviš naša pisemca v
knjigi, ki si jo pred meseci napovedal _ pa je še
zdaj nikjer ni . . .
Prav lepo Te pozdravljam in Te prosim, da
moje pisemce kmalu zašije v kotičku. _ Marija
Koroščeva, učenka (?) razr. v Radovljici.
Draga Marijal — Zo novoletno voščilo se Ti
Erav lepo zahvaljujem, čeprav mi ni povjem jasno, ako naj leto 1934 preživim nad samim šefa o j. Holaj, to bi bila prečudna čarovnija, to, če bi kaj takšnega zmogel: živeti nad samim sebojl Niti v sanjah si ne morem predstavljati, kakp bi bilo to, čeprav nisem eden tistih, ki jim sega fantazija (domišljija) komaj od trebuha do kruha ali od praznega žepa do polnega mošnjička , . Nad vami bi novo leto 1934 že še kako znal preživeti. nad vami! Bi kratkomalo odjadral za Požgan-čevim očetom na luno — in stvar bi bila rešena. Pa bi bila to dokaj nevarna in gromozansko tvegana pustolovščina zame in za vesoljni svet. Bi si s Požgančevim očetom najbrž že prvi dan mojega bivanja na luni iz same ljubezni skočila v lase (posebno moji lasje bi bili v nevarnosti, ko jih imam toliko!). In bi se potem ravsala in kav»ala in lomastila tam gori toliko časa, da bi sc nazadnje botra luna kratkomalo — resk! utrgala z neba in z grozovitim pokom in skokom strmoglavila na zemljo. Kar plešasta griva mi na glavi uvihra po-koocu, če pomislim na to strahoto!
Ni ti bilo všeč, da sem nekoč dvomil nad močjo tamkajšnjega gospoda kaplana, pišeš dalje. Če sem dvomil, sem pač dvomil upravičeno, lej jo! Dokler mi orjaški gospod kaplan črno na belem, to se pravi na moji lastni koži ne dokaže, da je močnejši od mene, toliko časa se pač lahko junaško trkam na prsi in se baham, da sem mu kos. In se bom s tem najbrž lahko bahal do konca dni, kajti praviš sama, da je gospod kaplan miroljuben či»vek torej se mi njegovih pesti nič bati ni. Kar'<UlHo se mi stori ob misli, kakšna neznanska škoda je, da dva takšna orjaka, kakor je goepod kaplan in jaz, živiva v teh nejunaških časih. Škoda, škoda, da nisva živela vsaj dvesto let prej, ko je še ljuti goepod Turčin lomastil po naši deželil Bi se takrat dveh milijonov rdečehlačnikov ne bala, bi dvema milijonoma krutobrkih Turčinov samo s pestio od daleč požugala — in zadostovalo bi. Kar koj bi vzela podplate pod pazduhe in »e spustila v divji dir — namreč ona dva milijona rdečehlačnikov, ne midva! V teh nejunaških časih pa gre vsa najina orjaška moč v nič...
Toliko za danes. O zamorskih pravljicah in drugih stvareh, o katerih mi še na dolgo in široko pišeš, pa morda prihodnjič kaj.
Bog Te živi! — Kotičkov striček.
ZA Z i D ANO VOLJO
ш1миишннншмпммш111)1|1ш11м1мш1н*н111
имшмшмпнпшнпмнмштм
Izpolnjevalka: Mraz
Mraz se je priklatil v izbo: »Oj, Mari&ka, dober dan! Veš, prišel sem ti povedat: solnček je hudo — — Zdaj bom jaz, Marička moja, hodil k tebi vasovat. Rož ledenih ti bom nosil. Viš, kako imam te —I«
Nič Marička ni dejala; očka je sežaga! hlod, ded zakuril peč... in mraz je zibežal hitro spet — —
Izpolnievalha: Voščilo novoletnih zvonov
Tinka, tonka . .. Staro leto sc od vas je poslovilo, mnogo lepih sanj in upov v hladen grob vam — — — — Tinka, tonka . . Novo leto naj bo plodno kakor njiva; sanje, nade pokopane naj semena bodo — —; naj vzkalijo, naj 'odijo kakor klasje zrna zlata, da ob letu, tinka tonka, vaša žetev bo — — —| Na mestih kjer stojijo zdaj črtice, postavite zraven »padajoče besede (rime) Vsaka črtica pomeni en zlog.
Ena od pravilnih rešilev bo izžrebana za nagrado
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka It t. m na naslov Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani
Mt,K,„M,,,,, I,II,,,■„,,,»«
Koristne živali
Učitelj razlaga v šoli, kako so nekatere živali človeku koristne. Pa vpraša Tončka:
»No, Tonček, imenuj mi še li kakšno žival, ki je človeku koristnal«
»Kokoš!« je odgovoril Tonček.
»Dobro. Zdaj mi pa imenuj še kakšno žival, ki ni samo koristna, ampak je človeku tudi v veselje.«
Tonček ne ve odgovora, pač pa se oglasi Mihec v zadnji klopi:
»Jaz pa vem, gospod učitelj.«
»No, torej povejl«
»Žival, ki je človeku koristna m v veselje, je konjiček, ki zadaj piska.«
V šoli
Učiteljica v šoli: »No, otroci, v kaj so oble« čene živali? Na primer mačka.«
Vse je liho.
»No,« nadaljuje učiteljica, »malo pomislite! Ali ima suknjo? Ali ima obleko? V nekaj je gotovo oblečena, ali ne?«
Tedaj se oglasi Ančka in porogljivo pravi:
»I, gospodična, kaj še nikoli niste videli mačke?«
Grožnja
Janezek: »Mama, če mi ne daš takoj dveh dinarjev, pojdem k sosedovemu Andrejfiku, lu ima garje ...«
Največje veselje
Teta: »Janko, k tvojemu godu bi ti rada pripravila kakšno posebno veselje; toda še prej moram vprašati učitelja, če se kaj pridno učiš.
Janko; »Ce mi hočeš res pripraviti veliko veselje, tetica. tedaj ne vprašaj učitelja!*
DELAVSKI VESTNIK
K5BHSS5SS9K;
a—h—i
Delavski vestnik v preteklem letu
Naš Delavski Vestnik je med delavstvom in naineščenstvcin dobro znan, čeprav obhaja šele prvu obletnico. Spremlja in beleži vse važne dogodke in gibanja iz socialnega življenja pri nas in v inozemstvu, ocenjuje te dogodke iz vidiku nusc.ga svetovnega nazora in domačih potreb, širi katoliško socialno prosveto, razlaga vse obstoječe določbe iz socialne zakonodaje (socialna zaščita, socialno zavarovanje, obrtni zakon itd.), opozarja na delavsko literaturo in utira pot novemu katoliškemu socialnemu po-kretu.
Iz Delavskega Vcstnika veje nov duh. ki
hoče Izoblikovati novega človeka. To je duh ljubezni, bratstva in pravičnosti, duh. ki bo s svojo udarno duhovno silo ustvaril dobrega, poštenega, pravičnega, iskrenega in nesebičnega človeka. To je duh. ki je edini sposoben prinesti luč v današnjo temo in ustvariti socialno blaginjo.
Delavski Vestnik se bo začrtanih smernic držal tudi v letu 1934. Želimo, da bi vse naše delovno ljudstvo našlo v njem iskrenega prijatelja, pa iskalo in tudi našlo pri njem dober svet in tolažbo ter mu z dobrim svetom tndi pomagalo.
ZENA IN DOM
Položaj v ženskih poklicih
Pogosto srečujemo danes zahtevo, da к fcen-
ski naraščaj omeji z^olj na »ženske poklice«, na poklice, ki se ženski naravi prilegalo, ki so po svojem bistvu ženski; vsi ostali poklici pa naj ostanejo pridržani moškim. Na prvi pogled je ta zahteva povsem naravna in upravičena, če pa stvar pogledam od bliže, ie nam pokaže zapletena in težJto pravično rešlliva.
Pravico do poštenega kruha, do poStenega dela moramo priznati vsej mladini, brez razlike spola, O tem mnenja ne morejo biti različna m bi bilo vsako dokazovanje v tej smeri odveč. Vprašanje je le, ali bodi tekma za kruh <.a oba spola
starcev ali so preremi, da bi jo mogli vzdrževati ali pa sc mora z izvrševanjem pridobitnega poklica enostavno pripraviti na vse možnosti: da se sploh ne poroči, da mož izgubi delo ali umre ali pa da se ločita. Ženil, za katere bi izobrazba za kak pridobitni poklic iz gospodarskih razlogov ne prihajala vpoitev, je potemtakem izredno malo. Ce se pa postavimo na stališče, da utegne biti resno, odgovorno delo edini zmisel, edina vsebina tudi vsakega ženskega življenja, ne glede na gmotne razmere, in da ;e zmiselno življenje pravica vsakogar, po. eni prid. mo do zaključka, da in jra biti pravzaprav vsa ženska izobrazba usmerjena na
ki žele dobiti v svoj kraj kon-zumno zadrugo in postati njeni člani In odjemalci.
Ti pa imaš tako zadrugo v svoji bližini, pa ne znaš ceniti njene vrednosti in pomena za tebe in vse konzumente! — Poprovi to in pristopi k I. delavskemu konzumnemu društvu v Ljuhlfani.
C emu to?
V zadnji »Delavski Pravici« je g. Jože Go-stinčar napisal tole: »Delavska organizacija, če hoče biti resna, kakor je Jugoslovanska strokovna zveza, delavcem ne sme točiti limonade sociologov, ki mešajo pojme o delavskem vprašanju v korist kapitalizmu. Jugoslovanska strokovna zveza ima delavski socialni program že od svojega obstoja in ta je: Leonova okrožnica o delavskem vprašanju. V tem bo delavska pri-hodnjost, pa na i se dogaja sicer, kar hoče.«
Jožeta Gostinčarja vsi poznamo in globoko spoštujemo kot najstarejšega borca za delavske pravice in tovariša dr. Janeza Ev. Kreka. Zato nas gornji odstavek tem bolj boli in žalosti. Ali ni tudi Pij XI. izdal okrožnico o delavskem vprašanju, ali je ta okrožnica limonada sociologov?... Dr. Janez Ev. Krek je v sklepnih mislih svojega »Socializma« zapisal takole:
»Socialno življenje se je vedno gibalo okrog dveh osi: svobode in avtoritete. Najti pravo razmerje med njima je prvu socialna naloga... Uglasiti svobodo in avtoriteto v človeškem srcu in v vsi človeški družbi v en, ejglaeen, vzvišen akord, je mogoče le tistemu, kdor pozna človekovo naravo do dobra. In za to ne zadostuje umrljivo oko. Treba je razodetja, ki ga varuje v svojem krilu katoliška cerkev... In ko vzbujajo ljudstvo nove teorije, tem mogočnejše se glasi tudi njen glas... in med vsemi velikimi zmotami stoji tudi v eociuliiem_ gibanju na dnevnem redu — versko vprašanje.«
Zato vprašamo: ali je res, da besede enega našepa vrhovnega cerkvenega predstavnika sprejmemo, besed drugega na ne? In še vprašamo, kaj naj stori tisti, ki noče Cerkev poslu-j , i n uiu tvorita Leonova in Pijeva okrožnica "<i1wn«lj za reševanje delavskega, vprašanja? Kaj naj stori, kje naj se organizira? To vprašujemo čisto resno, brez demagogije in brez kakih prikritih namenov.
Iz nameščenske
organizacije
Vse nameščence in nameščenke obveščamo, da smo na naslov naših zaupnikov in zaupnic razposlali novoletno okrožnico, ki vsebuje kratko poslovno poročilo in smernice za delo V letu 1934. Zaupniki naj razdele okrožnice med vse naše članstvo. Zlasti opozarjamo na volitve obratnih delavskih in nameščenskih zaupnikov ter prosimo, da naj krščansko delavstvo in nameščenstvo povsod enotno in skupno nastopa. Dalje prosimo vse članstvo, da nas o vseh važnih dogodkih (odpusti, zniževanje plač, podaljšanje delovnega časa, ukinitev kolektivnih pogodb, brezplačne nadure itd.) hitro in točno obveščajo, ker le na ta način je mogoča uspešna intervencija.
Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani.
Modri orel
ali črni jastreb?
Ameriški narod so v zadnjih štirih letih pestili velikanski bankroti, lakota in strašna brezposelnost. Za ameriški narod je bila ta depresija mnogo večja nesreča, kakor svetovna vojna s topovi bivšega nemškega vladarja. Imeti armado 14,000.000 zdravih mož in žen brez dela skozi štiri leta je v ameriški zgodovini nekaj nezaslišanega. Ta trugičeu položaj v Zedinjenih državah je zahteval voditelja, ki bi bil pripravljen in zmožen izpeljati ameriški narod iz gos|Ridarskega močvirja. In mož, ki se je odzval klicu naroda, je bil Franklin J). Roosevelt, sedanji predsednik USA. Roosevelt je pripravljen, da s tajnimi silami, ki rovarijo
proti njegovim načrtom in ki liiilskajo proti njemu, energično in brezobzirno obračuna. Tihotapce, ki streljajo iz ozadja proti pogumnemu predsedniku, tudi ameriški narod sam že obsoja in zavrača, kajti značilno je dejstvo, da med vsemi nasprotniki Roosevelta ni človeka, ki bi bil zmožen in bi Imel Izdelan načrt, kako bj se v resnici pomagalo ameriškemu naročiti. Vsi nasprotniki, od prvega do zadnjega, predsednikove načrte le napadajo, niti eden pa ne predlaga kaj bolj stvarnega — takih je si-cor dovolj, ki bi dovcdli gospodarstvo nazaj v staro industrijsko odvisnost in sužnjoet.
Roosevelt želi, dn se ameriški narod ne povrne nazaj v stare suženjske čase. Prepričan ie. da bo borba strašna in silna, kakor je bila borba ob osvobojeniu ameriškega naroda, t<>da prepričan je tudi, da bo končno zmagala pravica in poštenost. Vsi oni, ki napadajo danes Roosevelta, so stari bojevniki in nosilci vclc-kapitalizina. Vsi so že bili na vodstvu države in voditelji nar<xla, toda Izkazalo se je končno, da znalo dati narodu in delavstvu pač par let zaslužek, ga pa zaradi njihovih gospodarskih metod slednjič pihnejo še v večjo levščino in stisko. Zgubljen ()i bil ameriški narod, če bi poslušal »prvega nnnkirjn« Morgana. ki ne plačuje davkov v Ameriki, pač pa v Angliji, ali pa milijarderja Forda.
Ljudje v Zedinjenih državah so izgubili 'Mupanje v bivšega predsednika Ilooverja. ker. jih jr potegnil za njihovo pošteno prepričanje in njihov razum. Obljubil jim je vec, v resnici
i pa jih je pahnil v največjo bedo in revščino. ' Iti če bodo temne sile črnega jastreba skušale 1 sedaj uničiti moč in dobro voljo modrega orla, ] kakor jo zahteva predsednik Roosevelt, potem bodo »črni jastrebi« prvi, katere bo pograbil »modri orel«. Sedanji predsednik je namreč prižgal ameriškemu narodu nov žarek upanja — kocko je vrgel in zaupanje se polagoma vrača.
Če bo ameriški narod v svojem prizadeve-| nju, da si odponiore iz prostranega močvirja, I svojo bitko izgubil, t. j. če bo modri orel pro-i magan, bo par tisoč »jastrebov« izglt>da!o v nekaj letih šc ostale kosti ameriškega naroda.
Zavarovanje učencev
zoper nezgode
Učenci srednjih tehniških in obrtnih šol j dosedaj uiso bili zavarovani 'zoper nezgode. Ker pa so se učencem teh šol že večkrat pripetile razne nesreče v šolskih delavnicah, laboratorijih, na terenu, med počitniško prakso in na ekskurzijah, se je že dalje časa čutila potreba po tem zavarovanju. Sedaj pa je izdal minister za trgovino in industrijo pravilnik o ; zavarovanju teh učencev za nezgode.
Zavarovanje ima namen zavarovati učen-! eem gmotno podporo in povrniti škodo zbog i telesne poškodbe pri opravljanju praktičnih ; del in vaj. Zavarovanje se vrši pri privatnih j za zavarovalno družbo zavezo, da izplača vsa-; leto od dne 10. ,ept. do vštetega 10. oktobra. ' Zavarovalna pogodba učencev mora obsezati za zavarovalno družbo zavezo, da isplača vsakemu učencu ob nezgodi:
t. Ob popolni trajni nesposobnosti 50.000
Din.	1
2.	Ob delni trajni nesposobnosti tisti del glavnega zneska, ki ustreza stopnji nesposobnosti.
3.	Ob prehodni nesposobnosti se morajo povrniti stroški v znesku 3000 Dip.
4.	Ob smrti zbog nezgode se morajo izplačati roditeljem ali varuhom učenca, ki ga šolajo, ves znesek 50.000 Din in pogrebni stroški v znesku 5000 Din.
Zavarovalno premijo plačujejo učenci in so jo dolžni plačati takoj ko izbere solska uprava najugodnejšo ponudbo najmanj treh zavarovalnih družb.
Mojstrski izpit
Pomočniki, ki so opravili pomočniški izpit in dokazali s poslovno knjižico, da so bili zapo: sloni v dotičneni rokodelskem obrtu predpisani čas ali ki z izpričevali dokažejo, da so uspesno dovršili strokovne šole, ki nadomeščajo čas zaposlitve, smejo opravljati mojstrski izpit pred izpraševalno komisijo, ki jo po značaju in strokovnosti dela poedinih rokodelskih obrtov postavlja ban pri zbornicah, pri okrožnih odborih rokodelskih družb ali pri strokovnih šolah, /.bor niča predlaga, pri katerih okrožnih odborih ali strokovnih šolah se more komisija postaviti. Izpit je j a v e n.
Pri mojstrskem izpitu mora dokazati kandidat teoretično in praktično izobrazbo za samostojno opravljanje poslov in izdelovanje predmetov iz svojega rokodelstva, za 6estay-ijanjo proračunov za navadna dela, potrebnih pri omenjenem izdelovanju predmetov, in za voditev trgovinskih knjig in računov.
Če kandidat z odločbo izpraševalne k°nu-sije nI zadovoljen, se sme pritožit) v 8 dneh na bana.
če ban spozna, da je, pritožba upravičena, odredi ponovno opravljanje izpita nred komisijo. ki je sestavljena iz drugih članov samo za dotični izpit. Odločba tx> tej pritožbi se mora izdati v 15 dneh. Odločba te druge komisije je dokončna.
C'o kandidat pri izpitu ne zadovolji, sme izpit ponavljati v roku, ki ga odredi komisija, toda rok za ponovitev izpita ue sme biti krajši od treh mesecev.
Kandidatu, ki opravi izpit, izda zbornica ali združba spričevalo O opravljenem mojstrskem izpitu iz dotičnega rokodelstva.
Mojstrsko izpričevalo niora hiti natisnjeno v obliki diplome in enotno za vse rokodelske obrte. Obrazec za mojstrsko izpričevalo predpiše minieter za trgovino in inoustrijo.
Podrobnejšo odredbe o ustroju, so6tavi In poslovanju komisij za mojstrske izpite, kakor tudi o predmetih, iz katerih je trebil izpit opravljati. odredi s pravili minieter za trgovino in industrijo po zaslišanju zbornic.
Kaj bi nas zanimalo?
Po podatkih Borze dela je bilo v Osijekn v prvi polovici decembra 1202 brezposelna delavca.
25 delavcev je peš prehodilo 100 km daleč v snegu in mrazu od rut)nike »Jerman« pri Pi-rotu do Niša in dalje v IMgrud. da se pritožijo, ker niso prejeli že več mesecev nobenih plač. Uprava rudnika je mesto pošlvnoga plačila svojim 1000 delavcem izdajaln *aino nakaznice «i koruzno moko. Zadržane mejtde presegajo R50.000 dinarjev. — Vitli se. da 51110 vedno v dobi suženjstva, ker dogajajo take nezaslišane in vnebovpijoče krivice.
popolnoma svobodna aii pa se že pri vzgoji in izobrazbi vsak spol usmeri zgolj na neke določene poklice.
Naravni ženski poklic je negovanje življenja, predvsem vsega nege potrebnega življenja: otrok pa bolnih in kakorkoli bednih. Torej telesno materinstvo: družina — gospodinjstvo, pa duhovno materinstvo: vzgojiteljski in socialni poklici. To bi bila površna ohroejitev izrazilo ženskih poklicev v zmislu naravnega ženskega zvanja. To zva-nje hi morala vpoštevati vsa ženska vjjoa :n izobrazba brez razlike posameznih strok, za katere se dekleta pripravljajo. Tisto, kar ie v človeka položila narava, Stvarnikova zamisel, je najdrago-coneje, najmočneje in najplodneje, lo mora vzgoja in izobrazba predvsem negovati, pospeševati. Zato ie res, da se ženska mladina ne more pravilno vzgajati v moških šolah, pač pa se more na njih izobraževati. Ker pa mora biti šola — o tem so mnenja precej edina — vselej tudi vzgojevalnica. ie jasno, da so za žensko mladino potrebne ženske šole; kjer pa to ni mogoče, naj bi se vsaj vzgoja deklet na moških šolah na primeren način dopolnila (v Nemčiji nameravajo vpeljati za dekleta »delovno leto«, katero naj bi odslužile po kmetskih in meščanskih gospodinjstvih ter v raznih socialnih zavodih in ustanovah), Seveda; splošna in strokovna izobrazba na dekliških šolah ne bi smela biti v nobenem oziru manjvredna, poplitvena — bivše »višie dekliške šole« naj počivajo v mirul Vse dekliške šole bi morale odpirati vrata do višje izobrazbe, inače bodo dekleta šc vse bolj silile na moške šole kakor doslei. Posebei treba poudariti, da že gospodinjstvo samo zahteva temeljitega in obsežnega znanja na raznih popriščih, če nai se naša potro-šnia skladno prilagojuje in skladno razvija z narodnim gospodarstvom.
Ali pa morejo izrazito ženski poklici sprejeti in zagotoviti obstanek vsemu ženskemu naraščaju? Predvsem: Znaten del deklet se ne more poročiti, ker so nelepe ali pohabljene ali bolne ali revne; nekaj jih je, ki se nočejo poročiti, čeprav bi se nemara mogle, ker ne čutijo zvanja za zakon ali pa so doživele pregloboko razočaranje — kdo bi smel v takih najosebnejilh zadevah njihovi vesti delati silo? Že zato: če je treba za kak poklic notranjega zvanja, potem velja to za zakon, za materinski poklic. Znaten del deklet mora torej trajno najti obstanek v samostojnosti. Razen tega si mora pretežna večina deklet pred zakonom služiti kruh v kakem pridobitnem poklicu, ker nima
kak določen praktičen cilj. (V izjemnih časih, kakor $0 današnji, pa moreio seve socialne, dolžnosti predniačiti pred manj nujnimi pravicami posameznika, kakor velja to n. pr. danes za takoimenov&no dvojno zaslužkarstvo.)
Zdaj pa poglejmo, ali je morda v izrazito teo-skih poklicih še prostih mest, še kruha za ženska, ki zd aj menda brez potrebe v izrazito moških poklicih odjedajo moškim kruh? Začnimo odepodajf Za pomožno delo v gospodinjstvih je toliko povpraševanja, da so listi dan za dnem polni to-stvarnih oglasov, in na v-.ако ponuobo takega dela »e nlH oglasi na tucate; postrežnice se trgajo za mesta, kjer dobe za par ur dela na dan po 100 do 150 Din mesečno. Med pericami je tako pomanjkanje dela, da ponujajo pranje po 25 par od velikih kosov in s tem same plačajo milo in drva! Kdor bi rad spravil hčer za vajenko k šivilji, mora imeti »zveze« ali srečo, da 9e mti to kmahi posreči; izučene pomočnice delaio marsikje za 10 dinarjev na teden. Za vaienško mesto v najskrom-nejši branjariji se prijavi po trideset — štirideset deklic odnosno staršev, ki bi radi dali hčeri na pot v življenje strokofjo izobrazbo za malo boli* pridobitni poklic. Ko pa se dekle izuči in postane pomočnica — mora na cesto, ker podjetje namesto pomočnice najame zopet — vajenko, ki nič ne stane. Kandidatinj za tipkarska in uradniška mesta imamo toliko, da bi mogli z niimi zasesti še eno garnituro uradov in pisarn vseh strok. Pomožne sestre, ki delujejo po socialnih ustanovah, morajo mesece in leta čakali na nameščenje. Ženskega učiteljskega naraščaja ie toliko, da so zdaj za dekleta učiteljišča zaprli. Strokovne šole zavračajo zaradi pomanjkanja prostora leto za letom na stotine prosilk. Z eno besedo: vsi izrazito ženski poklici so prenapolnjeni, povsodi je velika brezposelnost, a po družinah vzdihuje in koprni še nešteto deklet, ki se niso bile za nič določenega usposobile in jih socialno zavarovanje s>ploh nima v evidenci; vsa ta meščanska dekleta bi z veseljem sprejela vsako malo bob'šc mesto, pro-letarke pa sploh vsako delo. Priti v tovarno je danes za proletarska dekleta — deveta dežela г vsemi svojimi čari.
Popolnoma napačno je torej mnenje, da se žen-stvo hotoma odtujuje svojemu naravnemu zvanju in iz gole objesti sili v druge doslej moškim pridržane poklice. To moramo slednjič umeti in vzeti na inanje. Ali in kateri poklici naj se opredele in zapro po spolih, jc pa vprašanje zase.
Stara nogavica zanič?
Današnja ženska obutev zahteva velike pažnje glede nogavic, ki jih ni mogoče tako dodobra pono-siti kakor v visokih čevljih. Zato je treba še dokaj dobre nogavice zavreči (dasi moremo seve s pravilnim, skrbnim ravnanjem iu krpanjpm življenje dobrih nogavic izredno podaljšati). Če pa pravim zavreči, s lem ne mislim, tla bi jih morali vreči v smeti. Kaj šel Stare nogavice — kakor tudi staro trikotno perilo se dajo še na sto načinov koristno porabiti.
Vsaka gospodinja ve, kako dobro služijo krpe iz volnenih nogavic in Irikota za loščenje čevljev, snaženje kovinaetih predmetov, parketov, pohištva itd. Čevlje iz tenkega usnja, svile, žameta ali bro-kata spravimo tako, da jih prevlečemo s staro nogavico. Podobno zelo sledimo take čevlje, če potegnemo čezenj stopalo ali vrečico iz starih noguvic in šele nato obujetno snežke. Enako koristno je za Obutev, če prevlečetno kopita (nateznike) s starimi j nogavicami. Iznajdljiva gospodinja bo našla poleg leh še vsakovrstne druge prilike za izkoriščanje sla-' rih nogavic. Da se dajo stare nogavice (na širokem koncu) izvrstno porabiti za imenitne čepice, je splošno znano.
MODNE NOV OSTi
Iz star'h nogavic In trlkota pa moremo sesnkatl tudi prav uporabne niti za pletenje In kvačkanj. Naslrižemo si ozkih tračkov. In sicer poševno, da je I nit prožna. Nogavico sestrlžemo enostavno v spirali do pele. Te tračke sešljeino in z.viienio v klopMč. pri čemer jih sukllanio, da dobe obliko prave niti. 1'ri tem pazimo tudi na to, da pridejo vkup skladne barve. Zdaj imamo snov, iz katere moremo splesti ali skvačkati vse mogoče predmete: podstavke za vaze, čajnike, prtne Obročke, prtičke, htazine za zofo, prej>roge, žoge za deco iti vsnko vrstne druge igrače itd. itd. Na sliki vhttmo vrečo za nog«, r.» katero bo hvaležna vsaka Uradnica ali delavka, ki dela sedfl, pa ludi dama. ki se vozi v avtu.
Stara nogavica torej še davno ni zanič.
i iNbfcHiKAj'i E V "»SLOVEM L*!
Praktična zimska bluza iz svetlega ш temnega trikot-a. ZeJo porabua bodisi za kostum ali šport.
Od teta 1813 odličen bet šifort
Za madeže oljnatih barv uporabljamo vselej in povsod terpentinovo olje
Rdeče vinske madeže potiesemo še mokre • [ soljo, ki naj Oilane nekaj časa na njih, potem iz-i peremo v vodi. Ce so madeži na volneni, svileni I ali barvasti bombaževi tkanini, rih moremo ovlažiti 1 i vodikovim dvokisom in nato izprati z rairedče-1 nim salmiakovcem. Madeži po navadno tudi izginejo, če jih približno pet ur namakamo v mleku, j nato pa izperemo z milim milom in vodo.
P.jastc madež« preganjamo s citronovo kislino, citronavim »okom ali cinovo soljo; izvrstno sredstvo je tudi voda, ki ji dodamo galuna in kisline vin»kei'a kan:ena, in sicer v enakih delih, to ie ona tretjina vade, tretiiaa galuna is tretjina kislin« vinskega kamena.
f9
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
M. G. V. Močno pečenje v želodcu po preveč mastnih in kislih jedeh kako naj se odpravi? Zdravila domačega zdravnika niso zalegla trajno, ker se bolezen ponavlja. Ko že veste, kaj Vam škoduje, bi jaz na /ašem mestu opusiil vse takšne škodljivosti za dalj časa, vsaj za tri mesece, še bolje šest mesecev. Potem bi začel pridevali, a zelo po malem, časih malo več masti, časih kaj kislega; morda bi se privadil na običajno prehrano, če ne, bi pa vse tisto izločil iz svoje prehrane za trajno. Vsak ne prenaša vsega, in nespametno je bezati v bolno mesto, dokler ni zaceljeno in utrjeno. Izmed tolšč, ki jih prenaša tudi občutljiv želodec, so smetana, presno maslo in rastlinska olja priporočljiva. Če žc hočete vživati kaj kislega, je še najmanj dražljiva mlečna kislina v obliki kislega mleka ali kisle smetane, ki je najboljša zabela in začimba za kakšno mehko solato.
Ista. Nevarnost za čir (rano) v žclodcu ali dva- { najshiku? Težko ie kaj reči na daljavo, tudi glede slabega spanja ne podajate dovolj podatkov, da bi mogel sploh kaj domnevati. Držite se vztrajno svojega bližnjega zdravnika ali pa pojdite v bolnišnico na opazovanje in zdravljenje.
A. V. C. Ozebline na nogah zdraviti zdaj, ko j je pritisnila zima, je manj hvaležno kakor jih preprečiti pred zimo. Poskusite ruski način: kopljiite si jih zvečer tri minute v vroči vodi, nato tri minute v mrzli, ponovite obe kopeli, nato si nogi krepko oterite in doibro osušite, časih jih mažite s kafrnim cvetom, časih s kakšno običajno mažo. Skrbite za dobro obuvalo, ki naj ne bo tesno ne neprodušno,
J. R. Z. Zdrava peč? Stare kmetske peči, ki se kurijo od zunaj, in moderni ogrevalci, kakor jih vidimo pri novodobnih »osrednjih kurjavah«, niso v zdravstvenem pogledu najbolj primerne kurilne naprave za stanovanjske prostore. V tako kurjenih prostorih se zrak preveč izsuševa in tohli, če m kako drugače preskrbljeno za vlaženje zraka in prezračevanie. Iz teh razlogov je navadna (lončena ali drugačna) peč, ki se kuri v prodoru samem, dosti boljša, ker greje in zrači prostvr Res da se pri gorenju v peči uporablja kisik, a peč vleče iz prostora ZTak, ne samo kisik, in namesto uporabljenega zraka prihaja v prostor svež zrak skozi špranje v oknih, vratih in neštevilne luknjice v stenah in zidovih, ki so v pravilno zgraenih stanovanjskih poslopjih luknjičavi in produšni. (Zrak kvarijo goreče svetilke, te črpajo iz zraka kisik in vračajo vanj ogljikov dvokis, kar pomeni dvojno poslabšanje zraka v prostoru.)
R. R. R Izgovarjanje glasu r-a dela Vašemu polodraslemu sinu čezdalje hujše težsve in ovire? V našem jeziku je glas r dvojen, samoglasnik in soglasnik (na pr. vrt in vreti); izgovarja se navadno (in lepo) z ieizikovno konico, ponekod (na Koroškem, okoli Tržiča in Krope) pa v gol'tu, otroci 1 ga izpočetka večkrat nadomeščajo z I aH j (na pr. klub, vlata. piiden tjebtih). To so zadeve, ki jih kmalu premaga vsak otrok. Pri Vašem sinu ie motnja podobna jecljanju, ki je živčne narave. Ako je kakšna gluhonemnica v bližini, naj se Vaš sin napoti tiakaj, v eni ali, dveh urah mu dober učitelj za gluhoneme pokaže, kako se izgovarja r. Če ni tak pouk mogoč, nai se sin sam vztrajno uri in ' sicer v izgovariavi besed, ki imajo r na koncu | (veter, sever, mater, mir itd.), najprej pa tiho (vsaj t
pol ure), potem polglasno (prav tako dolgo), potem na glas, toliko dni, da se mu takšen izgovor posreči. Ko se je dodobra privadil izgovarjavi končnega r-a. naj se loti na isti način izgovarjave besed, ki imajo r v sredi (vera, mera, ovira itd.), kasneje besed z začetnim r-om in sicer soglasniškim (repa, raba, ris itd.), naposled besed s samoglas-niškim r-om (rdeč, rjav, rjoveti, rjuha, smrt itd.). Tristo črvov naj »e zaredi v trebuhu črnega krokarja, če Vaš sin ne zmore čvrstega r-a v triintridesetih urah!
F. P. P. O pljučni bolezni se izjaviti tako na daleč bi se upal samo — slepar. Po Vašem opisu sodeč menim, da ni nekaj v redu; ali ie tisto nekaj začetek jetike, Vam pove zdravnik, ki Vas temeljito preišče in morda pregleda tudi z rentgensko pripravo, preišče pljunek in Vas preskusi še glede odriva na ietična dražila. Svetujem Vam, da opustite prazmo in kvarno ugibanje in se posvetujete z bližnjim zdravnikom. Morda že on Hožene, kaj Vam je v prsih in določi smotrno zdravljenje, morda Vas pošlje v bolnišnico, kjer se ugotovi Vaše stanie poiooltioma zanesljivo.
Ista. O premočnem perilu, ki Vas dela bolno vsakikrat po en teden, velja isto kakor za pljučno bolezen: točen pregled po zdravniku, nato je mogoče pametno zdravljenje pod njegovim nadzorstvom.
M. B. V. Glede pljučne bolezni Vas ne morem pomiriti tako na daleč. Če Vas je zdravnik lani potolažil, »da ni nič hudega«, je hotel samo reči, da on ni mogel takrat ugotovili posebnih sprememb, ki jih morda re* še ni bilo, ali pa so bile tako neznatne, da se niso še dale razpoznati. Letos je položaj morda drugačen. Držite se predzadnjega nasveta!
Savinjčanka. Nosečnost in smučanje? Čudim se Vam, kako morete spravljati v zvezo dve nezdružljivi reči! Nosečnost ogrožajo zlasti v prvih treh mesecih večji napor, pretres, sunek, padec in sličra dogodki, ki so pri smučanju skorajda neizogibni in _ zabavni. Nasilna prekinitev nosečnosti
ali splav je malo zabavna zadeva, ki ji tolikrat sledi, če ne že smrt, pa trajno bolehanje, ki je hujše zlo ko smrti
A. R. K. Z vin jen gleženj Vam ne da miru še po štirih letih? Ne morem presoditi, koliko je bil takrat pokvarjen sklep (kostni konci in sklepna gož-va). po takšni poškodbi se rado pritakne večje ali manjše vnetje sklepa. Kopeli in ovitki (z raznimi dodatki) so že od nekdaj v rabi, časih je umestna masaža, vselej pa gibanje. Če imate sredstva, pojdite vsaj za tri tedne v katere domače toplice, Laško ima odprto tudi pozimi. Poskusite kopeli z zavrelico šote ali obkladke г oparieno (drobno zmrvljemo) šoto!
Ista. Bolha, zašla v uho pred 20 leti, da Vam šc zdai gomazi po ušesni mreni in pod kožo na glavi? Skrbi Vas, če se ni živalica v glavi raz-plodila in razpasla?? Vaša zadeva se mi ne zdi prav nič smešna, dasi je razlaga otročja. Tisti šop osivelih las nad uhljem, ki se je pojavil hkrati z občutnimi motnjami, me spravlja v domnevo, da je občutni živec razdražen; kje in kako, dožene s^b-na preiskava živca in ušesa po veščem zdravniku-strokovn;aku.
Drugim — drugič!
Kmetijski nasveti
Kmrlovalčeva opravia
v januarja
Prazniki so minuli, ob začetku leta smo, ki je naše kmetijstvo spravil v izredno težak položaj. Treba napraviti letni zaključek, četudi vemo, da bo ta izgledal zelo žalostno. Vendar marljiv in umen gospodar ne sme obupati. Napeti mora vse sile. da si pomaga, kolikor je pač mogoče. V sedanji dobi ni mnogo dela zunaj, zato je več prilike za premišljevanja. In napreden kmet mora več delati z glavo kot z rokami. Najprej mora obrniti pogled nazaj v minulo leto, potem pa z vedrim delom naprej v bodočnost.
Pogled nazaj ni razveseljiv, kajti težko je bilo gospodariti pod sedanjimi razmerami. Nizke cene pridelkov niso zadostovale za kritje domačih potrebščin, davkov, obresti in drugega. Saj mnogih pridelkom ni bilo mogoče niti unovčiti, davkarija pa je pritiskala z vedno večjimi zahtevami; družina je potrebovala obleke in obutve itd. Potreb vse polno, denarja pa nikjer. Tu treba pomisliti, ni so se h dali zmanjšati kaki izdatki, morda bi se vendar nekaj prištedilo. Pri velikih potrebščinah se ne da zlahka varčevati, pač pa pri malih. Morda smo tu-patain izdali preveč za obleko ali obutev ali za orodje, ko bi s popravo starega še izhajali. Morda smo v gostilni pustili preveč denarja ali uporabili za kako nepotrebno stvar ali zabavo. Kdor točno vodi domače knjigovodstvo, se bo iz njega lahko uveriL. kje in kdaj bi lahko kaj prištedil. — Skrben gospodar mora nadalje proučiti, kako je kinetoval in kakšne napake je pri tem napravil. Pravilno knjigovodstvo je izvrstna učna knjiga, žal da se pri nas le malokje vodi. Iz njega pridobljene izkušnje so več vredne nego skladovnice strokovnih knjig.
Pogled naprej mora biti veder, jasen. Na podlagi dosedanjih izkušenj bo umni kmetovalec sestavil načrt gospodarstva za tekoče leto. Z zaupanjem v božjo pomoč in v ugodno vreme bo pogumno usmeril svojo pot v nadaljnje gospodarsko leto. Odločen mora biti izvršiti vsako delo doma in na polju pravočasno in v redu ter storiti vse za ugoden razvoj rastlinstva. Sestaviti si mora načrt za obdelovanje svoje zemlje in za njeno gnojenje. Za živinorejo mora skrbeti z zadostnim pridelovanjem krme. Slično tudi pri drugih panogah. — Iz strokovnih knjig in časopisja si bo v dolgih zimskih večerih poiskal nasvete za pravilno kmetovanje Skrbno mora čuvati in pridno prebirati kmetijske knjige in časopise, ker (e so mu najbolje svetovalke. — Naj ne pozabi sedaj poravnati članarine za društva oziroma naročnine za liste. — Misliti mora že tudi na spomladansko setev, priskrbeti si tuje seme ali očistiti, trierirati ali odbrati domače seme, da bo samo najboljše za setev. — Pregledati bo tudi žitne shrambe, če se ne dela kje kvara ali če niso miši •idrle vanje; ravnotako klet, hram, v katerem je ..pravljen krompir in drugi sadež, če ne gnije, plesni idi zinrzuje. V' hiši se nadaljujejo dela pri popravi orodja ali pri domači obrti.
✓ poljedelstvu sedaj ni dela, dokler sneg pokriva obdelano zemljo. Ob ugodnem vremenu se lahko izvaža gnoj na njive določene za spomladansko gnojenie. Stlačiti ga ie v velike kune in pokriti z zemljo.
Za vrtnarstvo <i moramo že sedaj naročiti potrebno zelenjadno in cvetlično seme od za-
nesljivih tvrdk. Domače seme pa čistimo in pripravimo za spomladansko setev. Po možnosti uporabljajino le domače seine, da se izognemo predragemu uvozu. Zelenjavo v hramu preglejmo, če ne gnije ali plesni. Na domačem vrtu je vse mrtvo, samo "ptice si lačne iščejo drobtinic. Skrbimo za nje, saj nam lxxlo poleti hvaležne z zatiranjem škodljivcev.
Travnike ee sedaj lahko še gnoji z dobro preperelim gnojem ali kompostom ali T hotna.sovo žlindro. Sicer pa na n.jili ni kaj početi.
Živinoreja. Uvažuj pri svoji živini nasvete za kmetovalčpva opravila, ki so bilu navedena za mesece december v nedeljskem »Slovencu« dne 3. in 17. decembru 1933 in se tičejo nege in krmljenja goveje živine, prašičev in nesnih kokoši, dalje vzreja telet itd. Polagaj posebno skrb na krmljenje mladovnih krav. V tem času je skoraj povsod največ mladovnih krav in telet. Kakršno bo krmljenje mladovnih krav, takšna bo njih mlečnost in dohodek. Kakršna bo vzreja telet, takšna bo bodoča goveja živina. l>)brota in donos živine je odvisna zlasti od pravilne odbire, pravilne vzreje in pravilnega krmljenja. Morda imaš v .svojem hlevu kravo, v kateri je osnovana dobra mlečnost, ki pa ne pride do svojega polnega razvoja radi neprimernega krmljenja, nepravilne molže, radi premalo nege in preslabega ravnanja sploh. Za pravi razvoj mlečnosti pa je edini pravi čas v dobi prvih šestih tednov po otelitvi ali v dobi mladovnosti krav. Pozneje je že težje tudi z obilim in dobrim krmljenjem zvišati mlečnost. Zato pa je v navedeni dobi mlečno kravo prav dobro krmiti, da pride njena mlečnost do one višine, ki je v njej osnovana. V krmi mora dobivati mludovna krava \ zadostni meri vse one snovi, ki so potrebne za tvorbo mleka. Zlu.sti mora biti v krmi dovolj prebavljive beljakovine, pa tudi snovi za tvorbo tol-šče in mlečnega sladkorja kakor tudi rudninskih snovi ali soli. ludi voda je /a tvorbo mleka važna. Poleg dobrega travniškega in de-teljnega sena krmi mladovni kravi mešanico močnih krmil (oljne tropine itd.), obilo (povprečno 20 kg) krmske pese ter nekoliko Uaj-nega apna in soli. Slama in druga manj vredna krmila niso za mladovno mlečno kravo, ako jo hočeš pripraviti do najvišje mlečnosti \'a.i-merodnjnojša pa ie beljakovina v krmi. ker kakor dobiva žival premalo beljakovin se začne nižati dnevna množina mleka. Mladovne krave krmi redno dvakrat na dan. pa takrat dobro in do nasičenja. Dovolj nakrmljena pa ie mlečna krava tedaj, ko ne mara več za krmo, ki jo ima pred seboj, čeprav ie dobra. Tudi doječo svinjo krmi dobro, da l>o imela obilo mleka, ki je za raščo pujskov \ prvih osmih tednih njih življenja najboljša in naj-merodujnejša hrana. Sorazmerno mora. ali bi vsaj morala doječa svinja proiz\ajati še več mleka kakor mlečna krava, če pomislimo, da je svinja mnogo manjša žival. Povprečno skoti svinja 4—10 pujskov. Že po S do 10 dneh podvojijo pujski svojo težo. Mleko, ki ga daje doječa svinja dnevno, /naša t do 9 litrov. Toda svinjino mleko je mnogo bolj redilno nego kravje, ker je v njem 4.5 do 7.2 odet. tolšče.
Zato pa je treba doječo svinjo prav obilo krmiti zlasti z močnimi krmili, v katerih je mnogo beljakovine. Doječi svinji krmi zrezano sirovo krmsko peso (do 10 kg), kateri primešaj ovsene pleve ali zrezano (mlado pokošeno) de-teljno seno. Poleg tega naj dobi doječa svinja še posneto mleko, pinjeno mleko in druga močna krmila, računaje do pol kg močnih krmil na vsakega pujska, ki ga svinja doji. Zelo ugodno deluje ua mlečnost ovseni zdrob. Ne pozabi na pridatek klajuega ipna, ki je nujno potrebno za raščo kosti pujskov. Pri kokoših skrbi za primerno topel kurnik, ki ga večkrat zrači, tla pa postiljaj s toplini nastiljem V ostalem se ravnaj po navodilih, ki so bila pri-občena na tem mestu dne 17. decembra 1933. Že v tem mesecu moraš začeti misliti na to ali imaš v svoji kokošjereji takšne kokoši in takšnega petelina, ki se odlikuje po svojih lastnostih in jih boš lahko odbrala za poznejše dobivanje jajc za valenje.
Čebele mirno med satjem sede in stisnjene v zimski klopčič čakajo pomladanskih dni, da jih solnce zopet pokliče k novemu delu. Vreme, kakor smo ga imeli v decembru, je za prezimo-vanje ugodno; mraz družinam ne škoduje, samo da so primerno zapažene, kakor je bilo svo.ječasno na tem mestu priporočeno. V takšnem enakomernem ne prehudem mrazu čebele vzdrže dva meseca in več brez vsakega trebeža. če so bile zazimljene na dobrem medu oz. sladkorju.
Čebelarjevi opravki so sedaj pri čebelah majhni, n zato ne malo važni. Sneg naj se sproti odkidava vsaj 3 ni pred čebelnjakom, po ostanku se pa potrese pepel, da bo solnce. kadar posije, hitro pobralo ves sneg. Pri treb-ljenju čebele zelo padajo tik pred panji na tla in v snegu, če ga nismo odstranili, otrpnejo in zmrznejo. Vsake pa je sedaj zelo škoda. Vesten čebelar se za svojo živalco tudi pozimi vedno briga in gre vsak teden pred čebelnjak pogledat, ali je vse v redu. Iz žrel, ki morajo zaradi dotoka svežega zraka vedno biti odprta, se mrtve čebele odstranijo, prav tako tudi sneg ali led. Pri vsakem panju se pri žrelu prisluh-
ne: mirno enakomerno šumenti ti pove, da se čebele dobro počutijo. Ako je mraz večji, je tudi šumenje ostrejše in močnejše, vendar enakomerno. Čebele ee vztrajno bore z mrazom, zato le brez skrbi! Bog ne daj sedaj iz .radovednosti panjev odpirati zadaj!
Za novo lelo pa: Bog in sv. Ambrož daj vsem čebelarjem prav medeno!
Sadjarstvo. Glavno delo, ki ga lahko izvršimo v tem času, je gnojenje. Za gnojenje sadja lahko ugrabimo domača ali umetna gnojilu. Najboljši je domači gnoj. Starejšemu sadnemu drevju gnojimo tako, da izkopljemo pod kapom krone 1 m široke in 25—30 cm globoke jarke, v katere namečemo hlevski gnoj in ga zagrnemo z zemljo. Mlajšemu drevju pa gnojimo na ta način, da raztrosimo gnoj pod drevesno krono in ga takoj podkopljemo.
Vinarstvo. V vinograde vozimo gnoj in kolje, dokler je sanenec, ker je vožnja s sanmi najlažja v vinske gorice, kamor vodijo navadno le slabe poti in ceste.
V kleti moramo prazno posodo od časa do časa zažveplati, da se v sodih ne razvije ple-snoba. Polne sode zalivajmo vsaj dvakrat na mesec do vrha. V kleti naj bo absolutna snaga. Posodo je treba na njeni zunanji strani večkrat obrieati, kajti plesnoba, ki se razvije n r zunanji strani vinske posode, vinu škoduje.
Vsa opravilu v sadonosniku, v vinogradu in kleti, ki so bila navedena na tem mestu v »Slovencu« 3. in 17. decembra 1933, naj se izvršijo v tem mesecu, ako jih ni bilo mogoče izvršiti v decembru 1933.
A. M. v Lj. Smolika na črešnji, ki lepo raste na lahki zemlji, nižja plast pa je prod, ni nič nenavadnega. Taka zemlja ima premalo apna. Pravite, da ste ga lani dodali zemlji in prav ste storili. Še bolje bi pa bilo, če bi ga dodali pred saditvijo črešnje. Će pa boste še apnili (saj taki zemlji ni zlepa dovoli apna!), je verjetno, da boste črešnjo rešili. Da pa se bo to posrečilo, je potrebna operacija: izre-žite ves bolni del v živ les, da s tem odstranite tudi vse event. glivice, ki bi utegnile povzročati ali pospeševati sinoliko; rano temeljito iz-mijte s kisom, nato zamažite z mastno ilovico in jo nato trdno obvežite. Preglejte tudi, če ni na drevju znakov ozeblin! V tem slučaju varujte drevje pred pozebo z apnenim beležem. Privoščim, da bi bilo tudi na tej črešnji kmalu kaj boljšega za pod zob!	S.
Pravni nasveti
Vojna škoda na Goriškem. F. P. Lj. Imate na bivšem Goriškem posestvo, glede katerega bi Vam Italija morala izplačali odškodnino. Ker prebivate v Jugoslaviji, Vam Italija te odškodnine noče plačati. Vprašate, če in kako bi mogli priti do odškodnine. — Zakon, po katerem je Italija priznala svojim državljanom odškodnino za šlkodo, povzročeno radi voijne, je izšel leta 1919 in je leta 1920 bil razširjen za vse ozemlje, ki ga je Italija zasedla. Prvotni rok za prijavo škode je bil do konca 1920, vendar je bil ta rok za nekaj let podaljšan, a danes je že davno potekel. Odškodnino je Italija izplačevala le svojim državljanom, brez ozira, kje da so prebivali. Če niste postali italijanski državljan, raiste od Italije mogli dobiti nobene odškodnine.
Zastarana odškodnina. J. M. M. Kol otroku s« Vam je zgodila za časa vojne nesreča: mati je prinesla iz trgovine domov petrolej, nalila svetilko in prižgala. Naenkrat je svetilka eksplodirala in site Vi radi opeklin izgubili eno oko, vid na drugem pa je stalno poslabšan. Ugotovilo se je, da j« trgovec pomotoma dal bencin namesto petroleja in je ta pomota postala za Vas usodna.. Stvar je prišla pred sodišče, vendar radi prevrata se stvar ni končala, ker se je spis zgubil. Vprašate, če lahko še sedaj zahtevate od trgovca odškodnino. — Nesreča se je zgodila radi pomote trgovca ali pa njegovega nastavljenca. Krivec je mogel biti kaznovan le za svojo malomarnost, radi prestopka, ne pa radi hudodelstva, ker nimate nobenih dokazov za to, da je namenoma dal bencin namesto petroleja. To kaznivo dejanje je sedaij že zastarano, a tudi s civilno tožbo ne morete več zahtevati odškodnine. Odškodninske tožibe zastarajo v treh letih, in samo izjemoma, če je bila poškodba priizadeijana s hudodelstvom, zastara pravica do tožbe v 30 letih.
Dosmrtno stanovanje. F. L. L. Imate dosmrtno stanovanje, vendar mislite, da hišna lastnica komaj čaka no to, da zapustite svoje stanovanje. Opazili ste namreč, da se v Vaši odsotnosti zrak v Vaši sobi zgosti, da dobiva neke primesi, tako da ste primoraim po večkrat tudi ponoči odpirali okno in zračiti. Sumite, da Vas hočejo zadušiti. — Svetujemo Vam previdnost, da ne bi po nepotrebnem prišli radi žaljenja časti pred sodišče. Če res mislite, da je po neki osebi v Vašii odsotnosti v Vašem stanovaniju zrak pokvarjen ali celo zastrupljen, prijavite to policiji, samo sumiti ne smete nikogar, dokler res nimate pravih dokazov za to.
Poškodba z ledom. C. F. V začetku zime 1931 je neki fant zagnal v Vašega sinčka kepo ledu, tako da je bil ranijen in je zdravnik rekel, da je bila poškodba težka in nevarna. Po končanem zdravljenju ste poslali očetu poškodovavca zdravniški račun in obenem zahtevali za odškodnino 500 Din. Fantov oče je plačal račun zdravnika, odškodnine pa do danes ni plačal, kljub kasnejšim opominom. —- Če je fant po nesreči poškodoval Vašega sina, a zadeva doslej še ni bila prijavljena sodišču, potem je pravica za kazenski pregon že zastarala, ker je od takrat že preteklo dve leti. Imate samo še možnost, da v teku treh let od dne nesreče s civilno odškodninsko tožbo tožite poškodovavca, ne pa njegovega očeta ali mater. V kolikor Vam bo prisojena odškodnina, jo potem še v teku 30 let lahko iztirjate od poškodovavca in upajmo, da bo ta fanit v teh letih ipak prišel v stanje. da bo plačal račun za mladostno nepremišljenost.
Ali je gostilničar, ki je obenem tudi kmet, tudi pod zaščito? T P. Po uredbi o zaščiti kmetov se šteje za kmeta vsakdo, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine in čigar obdačeni dohodki izvirajo pretežno od kmetijstva, če ne presega njegovo posestvo 75 ha za obdelavo sposobne zemlje. Potrdilo o tem, ali je kdo kmet, izda občinsko oblastvo. Ako bo Vaš dolžnik takšno potrdilo dobil in mislite, da ga ni šteti za kmeta, lahko zahtevate, da okrajni načelnik to potrdilo preizkusi in ga razveliavi. Na podlagi tega potrdila bo moralo sodišče prisilno prodajo dolžnikove imovine odložiti. Če je dolžnik zaščiten, Vam bo moral do 15. novembra 1934 plačati prvi obrok dolga, ki znaša 6%.
Nepremišljena pogodba. G. M. Št J. Prodali ste izkop gramoza v globini do 5 m na določeni njivi za določeno kupnino Kupec sme izrabiti gramoz, dokler ga bo v zemlji, a v primeru, da gramoza zmanjka, nima pravice zahtevati nazaj že ! plačano kupnino ali de! iste. Ker ie kupec izkopal gramoza v mnogo večji vrednosti kot je znašala kupnina, zato bi radi pogodbo razdrli, ker bi kupec še neka] lel kopal gramoz. Vprašate, če ie to
mogoče. — V teku treh let od dneva sklenjene pogodbe dalje imate pravico zahtevati razrušitev pogodbe radi prikradbe nad polovice vrednosti. Če namreč dokažete, da ob času sklenjene pogodbe kupnina za prodam gramoz ni znašala niti polovico vrednosti gramoza v zemlji, potem lahko zahtevate od kupca, da poviša kupnino na pravo vrednost. Tožbe Vam ne svetujemo z ozirom na to, da je v pogodbi določba, da kupec nima pravice do povračila dela kupnine, če gramoza zmanjkal, pa obratno tudi Vi ne morete več zahtevati, ker se lahko v tem primeru Vašo pogodbo smatra kot pogodba na srečo, in se te ne more razrušiti radi prikradbe za nadpolovico vrednosti.
Hiša na samem. Z. P. A. Hiša stoji na samem. Nekdaj je bila cesta zelo slaba in ni bilo mogoče voziiti k domu in ne od doma. Zato »i je V^švod* pred 45 leti s sosedom dogovoril, da lahko vozite čez 200 metrov dolg sosedov travnik, po poti, ki so jo sosedovi uporabljali za sebe. Pred 12 leti site prevzeli posestvo in niste v tem času sosede nikoli prosili za dovoljenje vožnije. Letos Vam je pa soseda potom sodnije prepovedala to pot, češ, da Vam ne pristoija služnostna pravica vožnje. Vprašate, če se lahko proti tej prepovedi pritožite. _
Če morete dokazati, da ste Vi z Vašim očetom skozi 30 let nemoteno vozili po sosedovi poti, ▼ zaiveeti, da izvršujete svojo pravico, potem se lahko uprete prepovedi in se spustite v tožibo. Vendar iz Vaših lastnih navedb sledi, da je Vaš oče prosil soseda, da mu dovoli pot, pa se mora iz tege le zaključiti, da Vaš oče sosedove poti ni uporabljal, ker je imel pravico, ampak le radi tega, ker mu jo je sosed do preklica in na prošnjo dovolil. V tem primeru oče ni mogel pravice vožmje pri posestvo vati. — če Vaša parcele. ni,ma nobenega dohoda do javne ceste, Vam ne preostane drugega, kot da zaprosite pri sodišču, da se Vaim dovoli zasilna pot. Stroški za to postopanje in odškodnina za pot padejo izključno na Vaa.
Oporoka vojaka. J. J. P. Med vojno je Vaš oče poslal pismo svoji ženi, Vaši materi, v katerem je lastnoročno pisal med drugim, da ». . . ako mu je drugače sojeno, potem je vse Tvoje . ..«. Oče se potem ni več oglasil in je bil letos proglašen za mrtvega. Vprašate, če je to zadmje očetovo pismo smatrati za oporoko ali ne. — Vsako oporočno določilo mora biti resno mišljeno. Ker niete poslali prepis celega pisma, se ne moremo o tem izjaviti. Če bi sodišče to pisavo smatralo za oporoko, potem imate kot sin le pravico, da od matere kot dedinje zahtevate nujni delež. — Za veljavnost oporoke zakon ne zahteva nobene poeebne zunanje oblike, ampak velja, če zapustnik premišljeno in določeno imenuje dediča.
Prodan sod. P. L. V. Pred letom in pol ste kupih od soseda star sod za 10 Din, ki ste gY letos j ^Praviti. Ta popravljeni sod je videla soseda pri sodar,u m ji i« bilo žal, da ga je tako poceni prodala tn ,e prišla k Vam, vrnila 10 Din, češ da se hvalrte, kako poceni ste kupili in da ostane sod n,en. Denar ste sprejeli in ji rekli, naj pove, komu da ste se hvaldi, dotlej pa soda ne vrnete. CM takrat ,e preteklo že več mesecev, vendar soseda ш več zahtevala vrnitev soda. - Da ne pride radi malo vrednega soda do tožbe, Vam svetujemo, da sosedi plačate za stari sod toliko, kolikor je bil vreden. To bo vedel povedati sodar, ki g« je popravil. če ta denar ne bi hotela prevzeti, ga založite pri sodišču. — če Vam pa ni nič za sod, ga raje vnute, vendar je soseda doli • povrniti Vam. kar ste plačali za popravilo.
Nerazdeljen gozd. A. B. K. Po materi ste do-
? sestro vsaka eno goe>dno parcelo. Mejni kameni so postavljeni samo na vsakem koncu, po sredi pa gozd še m bil razmerjen. Sestro ste več-t j'' jaSovariali. da bi gozd dali razmeriti. ona pa trda, da ve za končne mejnike in da bosta že enkrat sami raz merili ter da ona ne bo nič prispevala za zemljemerca. Vprašate, kako bi prišli do razmejitve gozda. — Če se s sestro ne morete do-mi zgovoriti. pojdite na okrajno sodišče, poglejte v zemljiško knjigo, če je tam na Vas prepisana parcela in tam stavite predlog na sodno določitev meje. Če namreč doslej meja v gozdu še nikdar ni bila označena, potem bo sodišče to mejo s pomoč-io zemljemerca določilo. Stroške postopanja bosta morali plačati vsaka do polovice, če sodišče spozna, da je bUo res potrebno določiti mejo, druga,.« pa pade>o vsi stroški na Vas, če bi sodišče ugotovilo, da ie bila meja dobro vidna in omejičen e nepotrebno.
(Nadaljevanj« prihodnjo nedeljo)
Gospodarstvo
Cene v letu 1933
70.094 74.750 73.081 75 (>33
79	970 82.(>43 81 .(»20
80	508 79,197 77 933 77.388 74.215
69.8(50 08.601 70.794 74 130
77	536
78	606 78 432 78.909 78.985 78.740 77.877 74.205
Narodna banka objavlja svoj indeks cen v veletrgovini za mesec december 1933. Iz teh podatkov
ie razvidno, da je decemberski indeks v primeri z novembrom padel za 0.8 točke. Indeks je bil za december naslednji (v oklepajih podatki za november 1933): rastlinski proizvodi 52.7 (53.7), živinai in proizvodi 57.1 (58.2), mineralni proizvodi 76.2 (763), industrijski proizvodi 68.4 (69.1), skupni indeks 02.3 (63.1), izvozni proizvodi 59.2 (61.0), uvozni iiroizvodi 73.5 (73.3).	.
Indeks rastlinskih proizvodov je padel zaradi znižanja cene pšenice, koruze, fižola, suhih .sliv Ш marmelade, nasprotno pa so cene vinu narasle. Pri živini so padle cene zaklani živini ter jajc, nadalje slanine in svinjski masti, narasle pa so cene prašičev in svinjskih kož. Med industrijskimi proizvodi so padle cene moki in bombažnih j>roizvodov, dočim so cene otrobov narasle.
Pregled gibanja cen v preteklem letu nam kaze, da je naš nivo cen vktjub zmanjšanju vrednosti dinarja na inozemskih tržiščih nadalje padci. I o je pripisovati uadaljnim deflacionističnim tcndcncam
0	UZD v decembra
Izredna zima je zajKislenoet delavstva v decembru lani precej zmanjšala. Število zavarovanih delavcev je od novembra ua december padlo za 3672 (lani od novembra na december samo za 317'_). Zaradi tega je bilo članstvo decembra lani v primeri z decembrom 1932 nižje za 10, dučim .ie biio oktobra za 807, novembra pa za 489 višjo kot v istih mesecih leta 1932.	.
Razvoj članstva pri OUZD nam kaze naslednja
tabela:	...
1932	1033
januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november deoeinber
Padec od novembra na december je v zvezi s sezijskim padanjem zaposlenosti v onih obratih, kjer so zaposleni predvsem moški. Število ženskih članov je napredovalo, vendar ni moglo odtehtati padca pri moških.
Povprečno je bilo celo leto zaposlenih leta 1932 77 650 delavcev, 1933 pa samo še 75.560. Zaposlenost je bila kljub znakom izbuljšanja torej
manjša.	, ,
Odstotek bolnikov je znatno "ečji od lans'rega decembra, zlasti pri moških (zmanjšanje sezijske nezaposlenosti). Deloma je temu vzrok podal sanje bolno-podporne dobe od 26 na 52 tednov, deloma pa izreden mraz. zlasti v prvi polovici meseca.
• .fipnprečna dnevna zavarovana mezda, katera tKt^vaHa' približno taktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, ie pri ei"ških za Din 0.81 ali za eca 8 ods'o'ke manjša, pri ženskih delavcih pa za Din 0 19 ali za cca 1 odstotek večja od decembra 1932.
*
Nakup zfa'a. Narodna banka je dne 4. t. m. kn-pita od francoske družbe, ki izkorišča zlati rudnik v Peku drucj komad zlata in sicer v tezis.5 kg (oreišnii je tehtal 7.2 ke). To zlato Narodna banka ne kuouie na podlagi prejšnje paritete di-naria kot >e bilo določeno v zakonu o denarju (na podlagi 2.65 grama fineira zlata je 100 Pin in bi moral stati 1 kg zlata 37.735.85 Din). amoak plačuje cene svetovnega trga. torej londonskega trpa. vpoSteva torej padec dinarja in še več: plačine ce o več kot oficielno premijo, ki znaša 28.5% in bi bila torei nakunna cena za zlato približno 48 500 Din pro kg. Zato se družbi prodaia zlata Narodni banki rentira in je pričakovati še nadapnih nakupov.
Mednarodni borzni indeks. One 30. decembra ie znašal mednarodni borzni indeks (povprečje 10 največjih borz na svetu) 41.7%, dne 31. decembra leta 1972. pa je bil indeks samo 39.0 (tečaii konec leta 1927. 100). Na jx»sameznih borzah je bil indeks naslednii (v oklepajih podatki za 31. dec. 1932): Nevvvork 57.9 (35.9), London 72.2 (57.2), Pariz 60 9 (64.2), Berlin 2S.7 (28.5). Bruselj 29.4 (320), Amsterdam 34.2 (30.2), Stockholm 105 (10.8). Cunh 43.5 (41.0), Prapa 53.3 (54.1), Dunaj 26.7 (35.7). Iz tega pregleda sledi, da je borzni indeks predvsem naraste! v državah z razvrednoteno valuto, dočim ie še nadalje padel v Parizu, Pragi in na Dunaju. Naihujši je padec na Dunaju, kier je treba vpošte-vati velike strukturne izpremembe v avstrijskem gospodarstvu in da Dunaj polagoma izgubl'a svoj pomen kot finančno središče nasledstvenih držav.
Borza
Dne 5. januarja 1934.
Denar
Danes sta narasla London in Nevvvork, popustili so tečaji Amsterdama, Berlina in Bruslja, drugi tečaji pa so ostali neizpremenjeni.
Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi bil zaključen po 9.10 in 9.15, na zagrebški po 9.08 in belgrajski po 9.08 in 9.03. — Grški boni so notirali v Zagrebu 31—33 (31), v Belgradu pa 34.50—35 (34.50).
Liubljana. Amsterdam 2298.18—2309.54, Berlin 1360.14-1370.94, Bruselj 794.96 -798.90, Curih 1108.35-1113.85. London 185.53—187.13, Newyork 3591.61—3619.87, Pariz 224.57-225.69, Praga 170.12 1 -170.98, Trst 300.57—302.97.
1	a teden je znašal promet na ljublianski borzi 2.059 milij. Din v primeri s 2.581, 1.879, 2.108 in 1.948 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo kot običajno v šilingih.
Curih. Pariz 20 26, London 16.76, Newyork 325.50, Bruselj 71.725, Milan 27.16, Madrid 42 575, Amsterdam 207.55. Berlin 122.95, Dunaj 72.8 (57.8), Stockholm 86.50, Oslo 84.25, Kopenhagen 74.90, p-aga 15.35, Varšava 58.05, Atene 2.95, Carigrad г50, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca je sleikoprej neizpremenjena in tudi tečaji ne beležijo nobenih znatnih izprememb. Promet je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 1000 kom. in 8% Blerovo posojilo 3000 dol. Nadalje je bilo zaključeno 500 kom. Priv. agrarne banke.
Ljubljana. 7% inv. pos. 54—55, agrarji 26 den., vojna škoda 296- 297, begi. obv. 36.50 den.. 8% Bler. pos. 38—40, 7% Bler. pos. 35—36, 7% pos. DHB 52 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. f>os. 54—56, teran i 26.50—28, votna škoda 296.50—297 (296.50,
v našem gospodarstvu, ki so ђПе toliko bolj občutne, v kolikor je promet dobrin nazadoval.
Skupni indeks cen je v naši državi dosegel najnižje stanje septembra 1932 s 61.8, nato je začel naraščati m dosegel s februarjem 1933 višek s 68.4 točkami. Od tedaj dalje pa so cene zopet začele padati in dosegle avgusta in septembra svoj minimum s 60.7. v oktobru in novembru so cene še narasle, v decembru pa so zopet popustile.
V	jx>sameznih skupinah je bilo gibanje naslednje:
Rastlinski proizvodi so dosegli lani svoj maksimum februarja s 65.5 ter so v teku leta [x>lagoina nazadovale na 48.0, kar je največji padec, za nad 17 točk. Manjše so bile fluktuacije pri živini in
Croizvodih, kjer je bil najvišji indeks ravnotako le-ruarja s 60.1, najnižji pa julija s 54.0. Fluktuacije pri mineralnih proizvodih so bile manjše in so znašale le med 74.9 in 76.8. Indeks industrijskih proizvodov izkazuje lahno tendenco k slabšanju, saj je znašal marca še 73.6, do septembra pa je padel na 67.6.
297), 2. 288—290, 3. 287.50—288.50, 4. 287—288, 6% begi. obv. 37.75 - 38.50, 8% Bler. pos. 33.50 39 (3S), 1% Bler. pos. 35.50— 36. — Delnice: Priv. agr. banka 236.50—237 (237), Sečerana Osjek 120— 130. Impex 50 den., I rboveljska 125-135.
Belgrad. Narodna banka 3i60—3900, Priv. agr. banka 235.50- 237 (235.50, 235), 7% inv. pos. 55.50 —56.50 (56, 54.50), agrarji 28- 29 (28.59), vo na škoda 297 -298 (298, 296.50), 2. 292 293 (202.50), 6% begi. obv. 39.50-40 (39.50, 38.10), 8% Bler. pos. 38.50—40, 7% Bler. pos. 35.50—36.50.
Žitni trg
Položaj na žitnem Irgu je popolnoma ueizpre-menjen, ravuotako tudi cene. ki so naslednje: pšenica ban. 94—97.50, bač. 95—96, koruza stara, ki se mnogo izvaža 75—80, umetno sušena 65-70, času primerno suha 5Z50—57.50, moka 185—190. — Pozornost je vzbudil predlog, ki smo ga čitali pred nedavnim v listih, da je konferenca vojvodinskih kmetovalcev predlagala, naj država prevzame od producentov 20°/r njih zalog pšenice brezplačno oz. za bone. Ta pšenica bi šla na račun davčnih zaostankov, potem pa bi jo Priv. izvozna družba lahko izvozila in protivrednost porabila za poseben investicijski fond. Na ta način bi bil trg razbremenjen 20% zalog pri prodticentih, kar bi imelo za [»sledico zvišanje cen ostalemu blagu. Ce bi se ta predlog uresničil, potem bi se cene pšenice lahko stabilizirale na 1 Din za kg. Danes kaj več reči o tem predlogu bi bilo preuranjeno, če bi pa kazalo, da se bo uresničil, bi bilo dobro nakupili si nekaj zalog za pomladne mesece, ker bi cene narasle.
Živina
Mariborsko sejmsko porečilo. Na današnji svinjski sejem (5. januaria) je bilo prignanih 126 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov 110-120 Din, 3—4 mesece 200—250 Din, 5 do 7 mesecev 350—380 Din, 8—10 mesecev 450 do 550 Din, 1 leto 560—680 Din. Kilogram žive teže 6—7 Din, mrtve 8.50—9 .Din. Prodanih je bilo 48 komadov.
Plujski sejmi. V torek 2. t. m. se je vršil prvi konjski in goveji sejem v tem letu. Bil je radi slabega vremena slabo založen in tudi kupčija je bila minimalna. Prignano je bilo komaj 363 glav in sicer 110 krav, 46 telic, 105 volov, 15 bikov in 86 konj. Prodalo se je 136 glav. Cene: Krave 2.50—3.50, fe-lice 3—4.50, voli 3—4, biki 3—4 Din za kg žive teže, konji so se prodajali od 650 -2650 Din. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 16. t. m. — Svinjski sejem v sredo 3. t. m. je bil istotako slabo ob iskan in založen. Prignano je bilo 124 ščetinarjev, prodalo pa 60. Cene za kg "žive leže: prolenki 6 50 do 7.50, polniastne in plemenske 7 do 8 Din, drobnarija po kakovosli od 105—150 Din komad. Prihodnji svinjski sejem bo 10. t. m.
Prizadevamo slovenskih Soto amaterjev
Fotoldub Ljubljana v novem letu
V	novo leto stopa Fotoklub Ljubljana s celo vrsto akcij, ki bodo gotovo imele znaten vpliv na razvoj fotoamaterskega gibanja in umetniške fotografije v naši deželi. Omenjamo predvsem razstavo novih del klubovih članov, ki je odprta vsak delavnik od 10 do 14 v društvenem domu v Levstikovi ulici (bivši Dolinarjev paviljon za »Mladiko«) in ki je v omenjenem času, kakor tudi ob ponedeljkih zvečer brez vstopnine dostopna javnosti. Poleg že znanih mojstrov, ki so nastopali na javnih razstavah in ki so posebno v preteklem letu dosegli najbolj laskava priznanja in najvišja odlikovanja tudi v tujini, se pre^stavliajo na tej razstavi javnosti prvič novinci, ki se jim obetajo še lepi uspehi in so dokaz, da zna fotoklub pravilno vzgajati svoje članstvo k umetniškemu fotografskemu gledanju. Obisk razstave vsakomur toplo priporočamo.
Še važnejša in za slovensko fotografijo naravnost zgodovinskega pomena je razstava, ki jo pripravlja klub za majski mesec, namreč prva razstava mednarodne umetniške fotografiie v Jakopičevem paviljonu. O tej razstavi so pisali že listi po vsei Jugoslaviji in tudi tuje strokovne revije. Ljubljana postaja znana doma in po svetu tudi kot eden izmed centrov živega fotoamaterskega delovanja in že s tei'a propagandnega stališča je treba pozdraviti to odločitev liubljanskega foto-kluba in jo priporočiti vsem odločilnim činiteljem v upoštevanje.
Poleg teh dveh lastnih razstav bo klub v novem letu z deli svojih članov upošteval tudi razne fotografske razstave, ki se pripravljajo v drugih krajih naše države in v tujini. Na znotraj pa bo nadaljeval s teoretskimi in praktičnimi tečaji, ki jih je že v preteklih letih imel za svoje člane, začetnike in naprednejše amaterje. Se v januarju bodo nekateri strokovnjaki iz njegovih vrst imeli sistematična predavanja o vseli panogah fotografije, ki bodo dostopna vsem. Natančnejši program se še objavi. Kol novost omenjamo osnovanje posebnih map z najboljšimi slikami klubskih članov, ki bodo potovale orl kluba do kluba in med interesenti. Po vsej priliki izda klub proti koncu leta tudi prvi zbornik slovenskih fotografskih del v krasnih reprodukcijah.
Za sprejemanje novih članov je klub uvedel Rtrožjo prakso, kakor jo je imel doslej, ker ne gleda toliko na število, kolikor na kvaliteto članstva. To ne pomeni, da zapira vrata pred ljudmi, ki so voljni živo sodelovati za ivegov prospeh, pn naj bodo še takšni začetniki. Informacije za sprejem in drugo dobe lahko vsak med razstavnimi in uradnimi urami (ob pone'ell'-ih »večer) v klubskem lokalu ali pri odbornikih kluba.
Sin viški vosek
je bistveni del Vaše opreme. — Vosek „Dunsinger" pa je
svetovna znamka, ki Vam jo tudi „Belca** priporoča. — Doza „Universal" voska je letos za I0°/0 večja, a cena zniž<na na Din 14'—. — „Dunziuger" vosek je n"jrentabilnejši vosek sezone: aahtevajte ga v športnih trgovinah tudi Vi.
En gros zaloga: B. K O L B, Viimar|e.$l. V«d in /Lf.
Zahtevajte »UEKA< izdaje: >Vse za zimo«, cenili 1933/34. »Šport in moda*.
Negometne po kalne tekme za brezposelne
Danes in jutri ob 13 in 15 na igriitu Hermcsa.
Danee in jutri se nadaljuje nogometni turnir, ki ga je organiziral ŽSK Heriues v prid brezposelnim igralcem. Srečajo se štirje pari in sicer si stojita danes nasproti: ob 13 Hormes:Sloga, ob 15 pa Priniorjc:Mars, jutri ob 13 Jadran:Reka, ob 15 pa Korolan (Kranj) :Korotan (Ljubljana).
Tekme bodo zelo zanimive in to tembolj, ker že delj časa nismo imeli v Ljubljani priliko videti nogometne igre. Na drugi strani pa imajo tekme važen- socijalni pomen, saj je dobiček namenjen brezposelnim igralcem in upamo, da jih bo baš vsled lega naše športno občinstvo posotilo v obilnem številu.
★
Mladinska smučarska tekma SK Ilirije se vrši danes v soboto ob pol 15 s startom in ciljem pod Itažnikom na Večni poli. Zbirališče v gosiilni na strelišču j>od Rožnikom ob tri četrt na 14. Vsi tekmovalci se opozarjajo, da se vrši žrebanje že dopoldne ob 10 v klubski sobi kavarne Evropa (vhod Tyrševa ulica — zadaj) — prijave se sprejemajo še do 10 istotam. Na naknadne popoldanske prijave se ne bo oziralo.
Aktute-mske smučarske tekme prelniene. Na prošnjo tekmovalcev akademikov Sm. kluba Ljubljane preloži JASO svoje tekme na 9. in 10. jan. Prvi dan: tek v daHavo 10 km na Rožniku in okolici, s startom ob 9.30 pri Čadu, kjer je tudi cilj. Drugi dan: skoki na skakalnici pri Mosiecu s pri-četkoin ob 14.30. — Tekmovanie se vrši pod pokroviteljstvom rektorja dr. Slaviča. Tekmuje se za prvenstvo Aleksandrovo univerze in obenem za pr-vens'vo jugosl. univerz. — Prijave sprejema do ponedeljka zvečer športna trgovina J. Grfrec na TyrS°vi cesti ter Kolb Л Predalič. — J. A. S. O.
Zanimivo smučarsko predavanje bo imel v veliki unionski dvorani 11. t. m. ob 20 znani alpin-ski smučar Robert Kunip, Iri nam bo na platnu podal svoje najnovejše delo >Skk. Na to zanimivo predavanje se že danes vljudno vabijo vsi športniki, zlasti pa smučarji. Na tem večeru nam bo g. predavatelj razložil svojo knjigo, poleg tega se bo pa vf»akomur nudila prilika, dn se čimbolj uvede v smuško umetnost. — O. R. Kump je trenutno na turneii ter prireja svoja predavanja v Zagrebu in drugih centrih naše države.
: ћо .t,	..,„ ^ . ...
Vr^ffflsfco ©oročilo J75Z in SPD
a) Telefonično po staniu dne 5. januarja 1934 zjutraj.
• Bled—jezero: -—4", jasno, 40 cm snega, mirna. — Bistrica —Bohinjsko jezero: —2°, jasno, mirno, 90 cm snega, smuka idealna. — Kran«ska gora, Ra-teče-Plan'ca: —10°, barometer se dviga, jasno, mirno, 130 cm snega. Vr*ič in Tamar 300 cm pršiča. — Kočevje: —1°, zelo oblačno, sneg je poledenel, sne-da 40 cm. — Pohorski dom, Mariborska in Ruška koča: ob 7 —4°, jasno, mirno, sneg suh, 10 cm srenja na podlagi 30 cm, smuka in izgledi dobri, — Klopni vrh? —4°, mirno, sneg suh, 15 cm novega snega na podlagi 40 cm, smuka izborna, skakalnica uporabna. — Senzorjev dom: —5°, pooblačeno, sneg suh pršič, 15 cm novega snega na podlagi 50 cm, smuka dobra. — Činžat nad Falo: •—3°, mirno, suh sneg, 5 cm novega snega na podlagi 30 cm, smuka dobra. — Sv. Lovrenc na Pohorju: —3°, jasno, mirno, 10 cm suhega snega na podlagi 50 cm, smuka dobra, skakalnica uporabna. — Ribnica "na Pohor-iu: —3", mirno, 5 cm novega suhega snega ha podlagi 40 cm, smuka dobra. — Rimski vrelec: —2", 10 cm suhega snega na podlagi 35 cm, srenj, smuka idealna. — Peca: —4°, jasno, mirno, 15 cm novega suhega snega pršiča na podlagi E0 cm, smuka dobra.
b) Pismeno po stanju dne 4. januarja 1934.
Krvavec: —5°, deloma oblačno, veter vzhodni, 10 cm novega snega na podlagi, sne£ pršič. smuka in izgledi za praznike idealni. —Dovje, Mojstrana: Vreme sijajno, jasno, smuka idealna, skakalnica pripravljena, izgledi za prazni'-e prav dobri, v planinah pršič, na Vodnikovi koči smuka idealna. — Višnja gora: +3«, južno, mirno, 25 cm podlatfe, sneg južen, smuka in izgledi manj ugodni. — Vrhnika: + 7°, oblačno, mirno, sneg južen, smuka v splošnem dobra, izgledi dobri.
Prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu.
Za 1. 1933-34. Prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu za 1. 1933 34 se vrši danes i,n jutri v Zaurebu v dvorani SK »Železničarjev« Trojanska cesta š. 1. Prične se danes [»opoldne ob 13. Najprej se odigra prvenstvo moštev do konca. Ob 20 uri se pa vrši občni zbor zveze v restavraciji »Lovački rog«, Illca St. 14. Jutri se pn nadaljuje tekmovanje po naslednjem redu: Damsko prvenstvo, single gospodov in dam, popoldne ob 13 pa vse preostale discipline: Silgle juniorjev, double gospodov, dam in mixed double.
Iz LJuhljane se udeležijo tega turnirja igralci Ilirije, ki so odpotovali včeraj in igralci Hermesa, ki so odpotovali danes zjutraj v Zagreb.
Mednarodna lahkoatletska zveza bo imela še precei posla s priznanjem novih svetovnih rekordov. Tozadevni kongres se vrši vsaki dve leti in od zadnjega kongresa se je nabrala že cela šuma rekordov, ki čakajo priznanja od strani omenjene zveze. Nepriznani so še nascldnji rekordi: Gospodje: 100 m Metcalfe (Amerika) 10.3 in 10.2, To-lan (Amerika) 10.2; 100 jardov Metcalfe 9.4; 200 m Metcalfe 20.4; 220 jardov Metcalfe 20.4; 440 >ar-dov Hardin (Amerika) 47.2, Eastman (Amerika) 46 4; 600 jardov Eastman in Hornbostel (Amerika) 1:50.9; 1000 jardov Beccali (Italija) 2:10.2; 1500 m Beccali 3:49; 1 milja Lovclock (Nova Zdandija) 4:07.6; 3000 m Lehtlnen (Finska) 8:19 5, Kusocsin-ski (Poljska) 8:18.8; 4 angleške milje Iso-Hollo 'Finska) 19:01 in Ktisocsinski (Poljska) 19:02.6; dve-urni tek Harper (Anglija) 33.64 km, Komoncn (Fin-:,ka) 33.243 km. Tnivola (Finska) 33.247 km; 110 m zapreke Bcard (Amerika) 14.4, Saling (Amerika) 14.1: 120 jnrdov 7.,iprekc Bcard (Amerika), Saling
in Keller (oba Amerika) 14.1; 220 jardov zapreke Hardin (Amerika) 22.9, Keller (Amerika) 22.7; skok s palioo Graber (Amerika) 4.33 ш in 4.37 m, Miller (Amerika) 4.34 m; sJtok v višino Maity (Amerika) 2.045 m; krogla Sexton (Amerika) 16.13 m, Torance (Amerika) 16.1 m, Douda (Češkoslovaška) 16.2 m; kopje Jarvinen (Finska) 74.28 m, 71.61 ш in 76.1 m; 3000 m hoja Cooper (Anglija) 12:45.6; 20 km hoja Dahlinsch (Letska) 1:34:26.6, Couctoin (Francija) 1:36:32.2; 25 km hoja Dahlinsch (Letska) 2:00:46; 15 milj hoja Dahlinsch 1:56:09, dveurna hoja Dahlinsch 24.843 km; desetoboj Sievert (Nemčija) toih 8'167 62. — Dame; 50 m Walasiewics (Poljska) 6.4; 60 m ista 7.4 in 7.3; 80 m ista 9.8; 100 m ista 11.8;
I 1000 m ista 3:02.5; кскрје obo>ročno Smelkoivna
■ (Pol ska) 59.34 m; di«k Weiss (Poljska) 42,56 m in 43.8 m; štirikrat sto metrov štafeta Illinois A. C 48 sek.; 100 pJus 100 plus 200 plue 800 m WAF 3:25, Westmark-Trier 3:22.1, S. C. Bratislava 3:17Aj trikrat 800 m S. C. Bratislava 7:37.4.
Madjarski vvaterpolisti so odigrali po amsterdamski olimpiiadi 45 meddržavnih tekem, v katerih so 44 krat zmagali, enkrat in to proti Nemčiji, so pa dosegli neodločen rezultat.
Svetovni prvak Schiifer je bil povabljen od ameriške in kanadske drsalne zveze, Icjer bi kazal svojo umetnost na ledu, predvsem v Newyorku, v Filadelfiji, Nevvhavenu, Bornemotrthu, Toronto m Kanadi. Ce mu bo dovolila avstrijska drsalna zveza, bo to njegovo tretie potovanje preko luie. V tem slučaju ne bo odšel Schiifer po nastopu v Oslo in po tekmi za svetovno prvenstvo v Stockholmu v Hetsingfors, temveč bo kar nastopil svojo preko-oceansko vožnjo.
Veterani so se sačeli pojavljati. Pred kratkim je naš list poročal, da se je Carjjentier odločil, da se hoče še boksali. Glede na to je pa tudi angleški bokser Ted Levvis sklenil, da si hoče ponovno natakniti boksarske rokavice in se podati v areno. Značilno pa je to, da si je izbral za prvega nasprotnika mojstra Carpentiera.
Evropska prvenstva v umetnem drsanju dam in parov bodo 27. in 28. januarja v Pragi. Naslov prvakinje med damami brani, kakor znano, Sonja Henie, prvenstvo v parih pa si je preteklo leto iz-vojeval par Idi Rapetz-Karl Zvvack z Dunaja. Sodnike je prijaviti do 13., tekmovalce pa do 23. januarja. Program tekmovanja je sledeč: Sobota 27. januarja ob 9 obvezni liki za evropsko prvenstvo dam, ob 20 pa evropsko prvenstvo z.a pare. Nedelja 28. januarja: ob 20 poljubni liki dam pa evropsko prvenstvo, ob 22.30 razdelitev daril in banket.
Tajska taksa na čeških univerzah
Jugosl. akademiki v CSR naši delegaciji gospod Male zveze
1. januarja 1934.
Iz dnevnih časopisov je znano, da bo v prvi polovici meseca januarja zasedal prvikrat Gospodarski svet Male zveze v Pragi. Ob tej priliki se zdi umestno, da tudi jugoslovanski akademiki, študirajoči v bratski CSR, naši delcgaciji javno povedo stvar, ki je življenjskega pomena za vse akademike.
V češkoslovaških in naših časopisih je stalna tendenca: enotnost Male zveze in radi enotnosti njena velika politična in gospodarska vrednost. Pred mednarodnim forom v Ženevi in pri velesilah je Mala zve^a priznana za enoto in letošnji zastopnik Male zveze čsl. zunanji minister g. dr. E. Beneš povsod brani politične in gospodarske interese držav Male zveze. Po časopisju pišejo o unifikaciji trgovinske zakonodaje, o enotnem normiranju v industriji in poljedelstvu, dajejo se predlogi o izenačenju poštnih pristojbin in tarif sploh za Malo zvezo, optimisti napovedujejo odlične stvari. Vsakdo bi bil na prvi pogled prepričan: Mala zveza je, odnosno bo v skorajšnji dobi enota na vseh poljih. Praktično pa se zdi stvar čisto drugačna. Za danes se omejimo samo na vprašanje visokošolskega študija v ČSR.
Češkoslovaška vlada je v zmamenju krize že lansko leto močno povišala šolske takse, že itak visoke takse je to šolsko leto še prav močno zvišala, in sicer na ta-le način: vsak tujec mora plačati dvorno šolnino t. j. 600 Kč, poleg tega pa š« »tttisko takso« (cizineckA taksa) v znesku 700 K4. Tako mora vsak tujec z raznimi vpisnimi taksami plačati v šolskem lelu v dveh obrokih 1400 Kč, kaj- bi pomenilo 32^0 Din, Zanimivo ie, da vlada ČSR tu ne pozna niti Male zveze, niti že pnislo-vičnega prijateljstva in vzajemnosti z našo državo. Nadvse žalostno, a resnično jc dejstvo, da je naš akademik v plačanju enak akademiku Hitlerjeve Nemčije ali madjarskemu visokošolcu, torej prebivalcem držav, ki so ČSR noprijatcljsko razpoložene.
Ne samo, da je izredno visoka šolnina krut udarec za akademike in njihove starše, tudi z državnega stališča je ogromen izdatek, ki ga mora naša država izdati v obliki valute in deviz. V Pragi, Brnu, Bratislavi in Pfibramu študira nad 400 naših akademikov, in samo za šolnino jc treba nad 1,300.000 Din deviz. Vsakdo ve, da je za današnjo težko dobo za našo državo tolika vsota pomembna.
Bilo bi v interesu tako v državno-gospodar-skem kot socialnem, da bi naša delegacija v času zasedanja Gospodarskegn sveta Male zvez« v Pragi postavila na dnevni red tudi to vprašanje, in ga rešila vsaj tako, da bi »tujska« taksa odpadla, s tem bi bila tudi v tej smeri pou larjena Mala zveza in njena enotnost in enakopravnost.
FOTOAPARATI
svetovnih tvrdk Zeles-lkon /' Roden-stock '/ VolgtISnder // Welta il Certo 1.1, d. i. t. d. It Ima vedno v zalogi W«j»im4ii иииишипга—тш дтмишшччи н.тиц FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
ии—WW——1У'лГ1| i и —M J ww MU i.,
v LJubljani tj Mikloilčeva cesta 5
V malih oglasih velja vsako beseda Din l-—; ienltovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi •e plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko, 3 mm visoka petttna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede mnllh oglasov treba priložili znamko.
LlMMIllMIHMIMM—W<|T|| 111И11 UliTU-T-Sr-TI1ТГ1Т
Damshe plašče
vseh vrst, kar je na zalogi — z 20% popustom — dobite pri
F. I. G O R I č A R
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Ne zamudite ugodne prilikel
FrancoSčino in klavir
poučuje »trokovna učiteljica. Potočnik, Wolfova ulica št. 10-11.	(u)
Gostilna Kramar
Dolenjska cetta 5 — priredi koncert na Sv. tri kralje. Se priporoča za obilen obisk Anton Rejc.
Gostilna Krušič
v Zeleni )ami ima vsako nedeljo domačo zabavo z godbo. Na razpolago poceni m dobra jedila in
pHA6*
M
Nemška gospodična ta dobre družine išče službo za par ur na dan pri otrocih. Ponudbe na pod
(a)
Ж
-гато »Slovenca« emičina«.
Za hlapca
lel 20 letni mladenič, vajen vsega knietskega dela. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 65. (a)
bi
Službo išče vezilja
z večletno prakso na mehaničnem stroju, izurjena tudi v ročnem vezenju in drugih ročnih delih. Po-šifro:
K on t oris t in jo zmožno slovenščine in uemščine, samostojno in zanesljivo, s perfektnim znanjem vseh pisarniških del — in
trgovsk. pomočnika
verziranega v trgovini z mešanim blagom, agilne-ga, dobrega prodajalca z lepim nastopom, prostega vojaščine, tprejme • hrano in stanovanjem v hiši Jurej Sterk, Vinica pri Črnomlju.	(b)
Vrtnar
samostojen, dobro verzi-ran, samec, »e išče za deželo. Nastop februarja. Ponudbe z vsemi navedbami in plačo na upravo »Slovenca« pod 2417. (b)
Žagar
i samski, resen in pošten,
se sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod »t. 151.	(b)
Natakarico
z osebno točilno pravico sprejmem. Kavcija 5000 Din. Več po dogovoru. Ponudbe na upravo »S1.«
pod »Tujskoprometni in industrijski kraj« št. 164.
Šofersko šola E. Čeh
hiv&a Canifi-iii-tnvu ..uferska sob t
Ljubliana. Uunaiaka r. SO 9ola za ookllene šoferje In amaterje. Prospekti iu po tesnila tastonj in tranko
ŠOFERSKA ŠOLA
L Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. - Vožnje v zaprtem avtomobilu.
Konrad GoSosranc
mestni stavbenik
Celie, Mariborska cesta 30
prevzema in izvTŠuje vsakovrstne javne, privatne iu industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila.
Hranilne knjižice Prve Hrvatske Stedionice kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z višino vloge in najnižjo ceno na Evgen Lutman, Brezovica pri Ljubljani.	(d)
Vzamem posojilo
na prvo mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Posojilo« št. 107. (d)
Hranilno knjižico
Ljubljanske kreditne banke 8500 Din — prodam. Resen kupec naj pošlje ponudbo na upravo »SI « pod .80%« št. 192. (d)
Posojilo
nudim takoj. Informacije: Jaroš Josip, Rožna doli-(d)
Prostor za avtomobile
odjavljene, oddam v najem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15194.
ludbe poslati pod Sitro ; Samostojno kuharico "sU 8 št. 22. • Vezilta« St. 11 v na upra-	'
•o »Slovenca«.	(a) I sprejmemo za uradovo j
.-----j okrevališče »Jadran« na
Steklarski pomočnik ! Rabu. Reflektiramo samo
Kavarna »Viadukt«
se odda v podnajem. Kavcije zmožni imajo prednost. Natančneje se izve: Smartinska cesta 24. (n)
Dva pisarniška lokala
in sicer v pritličju tro-sobni, v I. nadstropju pa dvosobni, je takoj oddati na Miklošičevi cesti 18. n
Bufet na račun
dobi dekle od 18 do 20 let starosti, čedne zunanjosti, zmožna delikatese, vešča računstva in nemščine, z lepimi, boljšimi spričevali. Ponudbe pod *Samostajna, kavcija 5000 Din« št. 133 na upravo »Slovenca«.	(n)
Trgovino in gostilno
na prometnem kraju, blizu postaje, tovarne brez konkurence, na Hrvaškem. blizu Slovenije — dam takoj v najem. Prodam tudi inventar in blago, zelo ugodno. Poizve upravi »Slovenca«
Ženini! Neveste!
Spalnica 1550 Din, kuhinja 850 Din. — Mizarstvo Zupan, Ribno-Bled. (š)
Nudimo vam v nakup
zajamčeno solidno izdelane spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Najmodernejše, od fine do preproste izdelave, po zelo ugodnih cenah in z ugodnimi plačilnimi pogoji. Egidij in Karel Erjavec, zaloga pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), St. Vid nad Ljubljano.	(š)
Kupimo
Moško in žensko kolo
rabljeno, kupim. Črnuče it. 36.
Rotar, (k)
Zlato, srebro,
platin po najvištih
dnevnih cenah Mariborska Alfinerija zlata. Oroznova ul. 8.
Star skobelnik
(ponk) kupim Jože Jer-
na dobro izvežbane osebe, ki so bile že zapo,-slene v hotelih odnosno večjih penzijonalih. Prednost imajo one, ki imajo osebno pravico za vodstvo penzijonata, odnosno vsaj vse po obrtnem zakonu predpisane pred
želi službo. — Naslov v
npravi .Slovenca« Mari- šlene" v "hotelih "odnosno	IŠČEJO:
bor.	_U)
Perieklna sobarica
25 let stara, zmožna šivanja in vsakega linejše-
ga dela, išče mesto samo -------- .
pri boljši in krščanski I pogoje. Vse ponudbe s družini, v Ljubljani ali j točnim opisom dosedanje izven. Ponudbe na upra- j zaposlitve, kakor tudi z vo »Slov.« pod »Zvesta 1 navedbo zahtevkov naj in zanesljiva« št. 137. (a) se predleže do 15. januarja 1934 Okrožnemu ! poceni oddam, uradu za zavarovanje lavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. (b)
Vrtnar
vai™n pri cvetlicah bi pri zelenjavi na vrtu - išče službo. Razume se tudi pri čebelah. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 151.	(a)
Mesto kuharice
ali gospodinje išče starejša dekle, katera opravlja vsa druga hišna dela. Ponudbe na upravo »S1.« pod »Samostojna« 163. a
Postrežnica
Kče zaposlenja enkrat ali dvakrat v tednu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« št. 167. (a)
Dcklica
trmožna šivanja, »posobna ca vsa hišna dela, feld tlužbo. Ponudbe opravi »Slovenca« pod »Pridna« IL 196.	(a)
Stanovanje
3—4 sob s kopalnico, se išče za 1. maj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Stalna boljša stranka« št. 138.	(c)
ODDA.'O:
I
Dvosobno stanovanje
Stožice (Č)!
pod št. 153.
(n)
Deklico za vse
čedno, urno, ki zna dobro kuhati in ima daljša
Sobo s kuhinjo
ter košček vrta oddam
za 150 Din Šinarska 40.
Špecerijsko trgovino
dobro vpeljano, v Ljubljani, radi bolezni" takoj oddam. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Ugodee« št. 162.
— _______
Poslovni prostori
se oddajo v sredini mesta; evetit. tudi za stanovanje. Poizvedbe: Sele-n-burgova 6-1/14.	(n)
Lokal
pripraven tudi za delavnico, oddam v najem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 195.	(n)
Dva loka'a
mesečno. —; na dvorišče takoj oddam lc' j v najem za mirno obrt j ali pa za pisarno v Ljub-
Javna dražba
najdenih predmetov bo 9. januarja ob 9. uri na tukajšnjem glavnem kolodvoru.	(o)
Klavirje
pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje, tudi na obroke. Uglašuje in popravlja: M u z i k a , Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. (g)
Redka prilika!
Kratek klavir v zelo dobrem stanju prodam za 2900 Din. Ljubliana, Cerkvena ulica 21/1, vrata 13.
Rabljen harmonij
5 oktav, 8 registrov — proda Tramte, Medvode.
2 partiji
bleh instrumentov
ena za 16, druga za 12 oseb, dobro ohranjeni — naprodaj. Informacije daje kavarna Borongaj, Zagreb, Harambašičeva 50.
ibM
Dvokolesa
se sprejmejo preko zime v shrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjem in
prič	«1euaza= i En0S0bn0 branje | ^ГрГа„=Уа ulica j
' . i.iL... M--I-.. .. C<» nnrtmi ndd« Ririan 51 8	(n) ! 1 ribuna f. b. L., L)Ub-
za 1. februar. Naslov v se poceni^ odda. Bizjan, št. 8. upravi »Slovenca« pod Rožna dolma cesta XXI j St. 200.	(b) j 18-	(č) I
ljana, Karlovska c. št. 4.
1000 Din nagrade
tistemu, ki mi preskrbi primerno službo, najraje
v Ljubljani ali okolicL Zaslužek vsaj 1000 Din mesečno. Nudi 3000 Din kavcije. — Ponudbe pod »Dobra složba« »t. 193 na upravo »Slovenca«. (a)
Dvosobno stanovanje
predsobo, kuhinjo
Mladenič
Iz boljše hiše, absolvent male mature, perfeklen v slovenščini in nemščini, se želi izučiti ▼ trgovini mešanega blaga. — Franc Podgornik, Domžale, (v)
Učenka
za atrojno pletenje — se išče. Franja Klemene, Kočevje.	(v)
vrtom, blizu tramvaja pri i Več postelj po 160 D. viški šoli takoj oddam. | omare 350 Din, spalnica
Rožna št. 18.
dolina cesta
XIX (č)
Enosobno stanovanje
s kuhinjo, pralnico in s pritiklinami oddam takoj ali s februarjem. Tovar-
1500 Din, kredence 350 Din — proda: mizarstvo Stefelj Franc, Ježica 70. š
Pohištvo
iz trdega, vezanega
niška 25, Moste. (č) j mehkega lesa, v vsako-
v teh icikih aaih at mori t „a|tar* dohiti z intano viivi io domaf* lelarne. Mi itamo vsakomur lekoCe delo, tr <mo odjemalci n plr rninf, dobavimo prejo in zpla^ntno zsalufek m ple 'mit kar dokarn|e mnoeo 'ihvalDK. V »lučaje, da ticfele delati ia аа«ИаШ, ar »brnitv po gratl*-pro*p<kt< ia trrdko Doeača Plrtarak, 'ndualrijt Joaip Tomatif. Ksflknf, Inlan al. 11/11
Poznanstvo želim
z gospodično s premoženjem 100.000 Din za prevzem vrednosti 300.000 Din — v »vrbo ženitve. Sliko in naslov na upravo »Slovenca« Maribor pod »P« »t. 121.	(ž)
Bodočnost
Dobro vpeljana trgovina išče mladeniča s primernim kapitalom za nadaljevanje. Eventuelna možitev z mlado inteligentno hčerko Ima prednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sreča« št. 15167.	(ž)
Stanovanje
dvosobno m trisobno — oddam. Podmilščakova 27, Bežigrad	(č)
vrstnih barvah, po najnovejšem vzorcu in najnižji ceni Vam nudi Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov, Vegova ulica 6.	(š)
Enosobno stanovanje : ženinom nevestam!
pritiklinami oddam.
Aleševčeva ulica 30.
... Pohištvo iz zaloge kupile lc) vsled solidnega izdelka najceneje edinole pri Avgustu Černetu, Zgornja Šiška, Vodnikova 122, postajališče Heinrihar. (š)
ko, Dunajska 97.
(k)
Neveste in ženina!
Vaša sreča v zakonu bo le tedaj popolna,
ako ste nabavili mcdioce, žimrnce, divan« in druge tapetniške izdelke pri znani tapetniški tvrdki na Gorenjskem
VIKTOR TGNEJC - KRANJ
Družinska hiša
. I
Koncertna violina
z velikim vrtom naprodaj. ' (model Stradivari) 1200 Vrtna ulica 12, Studenci'"' pri Mariboru.	(p)
Hišo
novo, blizu postaje, proda Vindiš, Rače 157. (p)
Gostilno v Celju
sposobno za mesarja — ugodno proda Zagorski, Maribor, Frančiškanska ulica 21.	(p)
kupi vsako količino drogerija
R. Hafner
Ljubljana Celovška cesta št. 44.
Zastavne listke
Mestne zastavljalnice kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. »100« 179.
Kopalno peč
▼ dobrem stanju, kupim. Ponudbe na upravo »S1.« pod »Ne predrago« 140. k
Vsakovrstno
zlafp knnate
po naivišiih cenah CERNE. tuvelir Ljubliana.
Wolfova utira it ?
Zlato in srebro
kupujem. — Ure, zlatnino popravljam. IGNAC JAN, nrar, Maribor. Glavni trg.
Srebrne krone
staro zlato in srebro ku
pute RAFINERIJA DRA GIH KOVIN - Ljubljana. Ilirska ulica 36. vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina
Hišo
šeststanovanjsko — lokal sredi mesta — prodam ali zamenjam za vilo z vrtom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Breg« št. 118. (p)
Enodružinsko hišo
z vrtom in stavbno parcelo prodam za prav nizko ceno. Polše, Malavas št. 40, Ježica.	(p)

Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma ne divane in tapetniške izdelke nudi aatceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestu) trg 13 Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva
Stanovanje
eno-, dvo- in trisobno se takoj odda St. Vid nad Ljubljano, Gamelje, v vili št 40.	(č)
Stanovanje
sobo in kuhinjo oddam. Dravlje 135, Rakova pot.
Opremljena soba
čista, se odda boljši ose- prva javna ustmena licitacija bi. Vodovodna 17, blizu , ob II. uri pri Intendanturi Komande Dravske divi-
mitnlc'- ___' zijske oblasti v Ljubljani (Metelkova ulica,
"	, j Taboru) — za nabavo in predajo:
Oprem'ieno sobo i
poceni oddam gospodu \ 40 000 kg SVtn'she ftlOSll
ali gospodični. Naslov v I
Nabava masti
za vojaštvo
Na dan 10. januarja 1934 se bo vršila
l*t
Šeststanovanjska hiša
s trgovskim lokalom, pripravnim za vsako obrt, velikim vrtom, z brajda-mi, v centru Maribora, naprodaj za 185.000 Din. Potreben kapital 100.000 Din. Alojzij Fajdiga, Po brežka 13, Maribor. (p)
žen
Trgovec
poročiti gospodično
npravi
št 132.
-Slovenca-
pod
(s)
Sobo
oddam eni ali
dvema
do 24 let starosti, ki bi osebama. Poljanski tiasip imela veselje do trgovine -'t. 10 (pritličje).	(s)
ia gospodarstva t nekaj premoženja. Dopis s sliko na opravo »Slovenca« ' Maribor pod »Srečen za- j tL 138.	UJ i
2 gospoda ali dijaka
sprejmem na stanovanje-poceni. Naslov v upravi »Slovese*« pod M. 177. i
Poboji in vsi ostali podatki glede te licitacije sc dobijo za časa uradnih ur pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti.
Kavcija od 5% vrednosti masti se ima položiti istega dne do 10. ure pri filijalki Poštne hranilnice v Ljubljani.
Konkurenti naj princ.*) seboj vse predpisane dokumente, katere predvideva Zakon o državnem računovodstvu. E. Br. 18.715.
iz liitcodanture komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Enodružinsko hišo
s 5 do 6 sobami in pritiklinami, če mogoče z vrtičkom, na|ra|e v Sent jakobskem oziroma Trnovskem okraju — kupim takoj proti gotovini odnosno prevzemu hipoteke. Ponudbe z opisom in ceno prosim takoj pod »Hiša z vrtičkom« na upravo »Slovenca« štev. 109 Posredovalci izključeni, p
Posestvo
krasno urejeno, v centru Slovenskih goric, naprodaj. — Ugodne prometne zveze; posebno primerno za večjo obrt ali trgovino s sadjem, vinom in kmetijskimi pridelki. Cena po dogovoru. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Slov. gorice« št. 53. (p)
Enonadstropno hišo
dve in pol ure od Ljubljane, ob glavni cesti — prodam za 100.000 Din. Polovico lahko s hranilnimi knjižicami. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hiia« »t 63.	(pj
Radi preselitve
pod ceno naprodaj dobro urejena 8 stanovanjska hiša z dobro ldočim vino-točem na najprometnejši ulici gor. kol., Medvedova cesta 25. Cela hiša podkletena z lepim dvoriščem in nekaj vrta. — Cena 450000 Din. Nekaj je hipoteke, ki lahko ostane, a ostalo po dogovoru v naprej, nekaj v gotovini, nekaj na knjižice. Pavla Milievc, Medvedova 25, Ljubljana, (p)
Din, fotoaparat 4 % X 6, leča 1:4.9 450 Din — naprodaj. »Posest«, Miklošičeva 4.	(1)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za stroino pletenje in ročna dela po nainižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog Ljubliana — Židovska ul. in Stan trg.
gaterice, Remscheid — izberete najceneje pri »JEKLO«, Ljubljana.
LeiK> posestvo
2 hiši, delavnica, vrt — skupaj ali vsako posebej, prodam. Cena nizka, prevzame se lahko hipoteko, ostalo prevzamem knjižice. — Ant. Mohar Vič, Tržaška cesta št. 113. (p)


PERUTNINARJ11
tnkubntorj* In ostale priprave ra oerutn narstvo dobite najceneje pri
F. ШШ, ТЕМЕН1И
tovsrnn Inkubatorjev Znhtevajte cenik
Rodovitno posestvo
s hišo in gospodarskim poslopjem, v letoviščar-skem kraju, dam v najem s 1. aprilom. — Pridelek žlahtna jabolka, do 30 hI jabolčnika, z rejo 1 krave in 4 prašičkov. Franc Jarh, Šmarjeta 45. Rimske toplice.	(p)
Posestvo
z lepo novo stavbo, katera je pripravna za vsako obrt (sedaj kovačija), ob prometni cesti, prodam za 70 000 Din. Viden-šek, gostilna Teharje, (p)
Enonadstropno vilo
na periferiji Celja prodam za 220000 Din, tudi za hranilno kniižico. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	(p)
Jabolka
namizna, zbrana po 5.—, kanada po 6.— Din kg. Razpošiljam v zabojih 30 in 50 kg franko skladišče. Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica 23. (1)
Premog, drva, koks
prodata Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev 16. Telefon 33-13.
Pene
r
puh. 15 vrst — od 8 Din
naprej — ter
volno in ^ttio
za modroce prodaja najceneje SEGA, Vt'olfova U (dvoriščel.
Vrvarske izdelke
najceneje kupite in sicert štrange, uzde, cungelce, vrvi, vrvi za perilo, motvoz. konjske plahte, posteljne mreže, podnožni-ce. krtače itd. pri tvrdki Andlovic, Mestni trg 9 (poleg Skabemeta). (1)
ICrušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri A & M ZORMAN Ljubljana Mari trg ^2.
Različne sani
nove, eno- in dvovprež-ne in športne, kakor tudi g i k ter razne konjske prsne opreme - prodam. Čarman Viktor, Trnovska št. 25, Ljubljana.	(1)
VAT
v tablah in za odeie — preden naročile za Vašo potrebo — zahteva te moje vzorce in cenik
flrbeiterMaribor
izgotovljene 180X115 iz finega puhastega perja za 230 in 2S0 Din. prima puh 450 in 610 Din, svilene puhaste odeje 780 in 950 Din. Na zalogi vse vrste klotastih ociej. Pošilja po povzetju Rudolf Sever, Marijin trg 2, Ljubljana.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljub'iani
j se priporoča bledim ia j slabotnim osebam
Špecerijsko trgovino
j na prometnem kraju, radi ! prevzema drugega obrata, I takoj ugodno prodam. — I Ponudbe na upravo »S1.« pod »Takoj« št. 100. (1)
Grelce
j za pred peči izd?lujc raj-; ceneje Zorko, Glivice-Vič. Istotain je naprodaj eno-' nadstropna hiša.	(1)
rrovrs!ne harmonike
in kolo poceni prodp Ko-oač Franc — opekarna Emona«, Vič.	(1)
PE$J£
prvovrstna štajerski; .jabolka prodaja
v Liubljani,Tyrševa c
s'vo foherio ha Dih 25 -Pol puh bsl kg Di<< 95 r-uh sivi II. ki; Oin !00'-Puh llvl I. X« Uln 125 -Puh bel, ne|-fineiSI kq Dir 220'-
Vsi kemiCno
OtiMfl.4
штшишшшш
Eksportra h!?a ,Luna', Maribor
Patent Stopf Twi$t
Patent Stopf Twist je nov svetovni patent, ki ga je v tujini t navduJeniem sprejelo nn milijone gospodinj, ker jim prinaša velik
prihranek na času in denarju.
Patent Stopf Twist se prodaja na drobno v sledečih tvgovinah: V LJUBLJANI: J.Peteline; M Drenik: M.Leitgeb ~ V KRANJU: Ivan Savnik; A Levičnik ~ Na JESENICAH: Ivan Savnik, podružnica; Jnsip Košir - V MARIBORU: Martinz & Strausa; Petit Pariš; Maks Pueher -v V CELJU: Brata Šuraer in V PTUJU; Aloji Bienfci^
SI LAHKO MESEČNO PRIHRANITE, AKO
OSTANETE ZVEČER DOMA.
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, ka-kor tudi očala — kupit« zelo ugodno pri Josip Janko, urar v Kamniku, na Sutni, - nasproti lame cerkve.	(1)
Lesene modele
ca kompletno telovadno orodje prodam. Ponudbe sa upravo »Slov.« pod •Telovadba« »t 154. (1)
Kanarčki, papigice papigice od 40 Din dalje, kanarčki po 100 Din, naprodaj. Ciglarjcva it. 10, Moste.	(1)
Slamo in seno
ugodno prodam več tisoč kilogramov. Zabjek, Rud-nik 13._(1)
Železen štedilnik (Tischherd) se proda. — PodmiUčakova 39. (1)
Poceni prodam
prodajalno trgovinsko mizo (pudel), pisalno mizo in omaro s predali. — Stan trg Ha.	(1)
Pšenic no moKo
ttejboljiib inlino* agdi uttjceuf je feleirguTina tila in uucvekili izdelkov
A. VOLK, LJUBLJA14A
KoJjrt« ce»U 24.
Na javni dražbi
ugodno naprodaj 6 krav montaiou. pasme, 1 pisalni stroj, blagajna in drugo, dne 11.1. 1934 ob 13 v Mokrici, na žagi ter z nadaljevanjem ob 14 v Turjaku na Pri-stavL
1 voz zapravljivček, la-ksusne sani, dne 11. 1.
1934 ob 14, Podlog št. 8 pri Vel. Laščah.
Pisalni stroj, blagajna, dne 8. 1. 1934 ob pol 16, Maribor, Mlinska 74.
Večja partija različnih čevljev, dne 11. 1. 1934 ob 14, Maribor, Koroška št. 8.
Večja množina opeke, stavbnega lesa in drugo, dne 13. 1. 1934 ob pol 16, Maribor, Marijina 27.
Šivalni stroj, 2 prešiča, dne 13. 1. 1934 ob 8, Dol. Lendava, Cerkveni trg 6.
Berite „Slovenca" in oglašajte v niem
+
Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
DRAGOTIN BENEDIK
nadučitelj v pokoju in posestnik
danes, dne 5. t. m. ob 4 zjutraj, nenadoma, v 72. letu starosti, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v nedeljo, dne 7. januarja 1934 ob 2 popoldne od doma žalosti, Hra-deckega cesta št. 44, na pokopališče k Božjemu grobu v Stepanji vasi. Ljubljana-Beograd, dne 5. januarja 1934.
Marija roj. Sax, soproga. Kari, Stanko, sinova. Juli por. Mandeljc, Viki por. Melibar, hčerki
in vse ostalo sorodstvo.

Neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je naš nad vse dobri soprog, oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod
IVAN REBEK
ključavničarski mojster
danes ob tričetrt na 6 zjutraj, previden s sv. zakramenti, v 70. letn starosti, za vedno zapustil.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 7. januarja ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti Mariborska cesta 1 na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 8, januarja 1934 ob 7 zjutraj v opatijski cerkvi. Celje, dne 5. januarja 1934.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.


834
Novi PIULIPS „SUPER IN0UKTANCE"
sprejemniki Vfcm prinašajo gledališče, koncerte in ostalo zabavo v hišo.
Ne odlašajte, pokličite nae, in se Vam bomo radi odzvali, da jih Vam brez<>bvezno in brezplačno razkažemo.
Ugodni plačilni pogoji.
PHILIPS ZASTOPSTVO:
H.SUTTNER
^^^ Ljubljana U, Aleksandrova e. 6
Vino
pristno ljutomersko letnik 1932 naprodaj 300 hI skupno ali razdeljeno. Ponudbe na:
Pestavrsc"a „Mesto Ljutomer*
Maribor, Oiavni trs:
Kdor želi imeti toplo kuhinjo
In al prihraniti na kurjavi — naj si nabavi čimpreje najnovejšo patentirano štedilniško ploščo ali obroč z regulacijsko ventilacijo
„STEO REGULATOR"
Domač izum in Izdelek, konstruktivno ta materialno najboljši! Vsak trgovec ali obrtnik vam z njim postreže. Priprava je odlična v uporabi in brezkonkurenčna v ceni. - Naročila prevzema glavna zaloga: livarna
ANTON SMOLE
LJUBLJANA, OPEKARSKA CESTA ST. 33 — TELEFON ŠT. 38-34. Sprejemajo ac krajevni zastopniki, ki se jim nudi dober sasluiek.
ZAHVALA. V nadomestilo običajnih posebnih zahvalnic za premnoge dokaze tolažilnega sočuvstvovanja, ki smo ga bili deležni povodom bridke izgube naše srčnoljubljene mamice, ženke, hčerke, sestre, svakinje, gospe
ane Cede
idravnikove soproge
kakor tudi za poklonjeno cvetje in številne krasne vence, se zahvaljujemo javnim potom najtopleje. Primerna zahvala veljaj na tem mestu ie posebej čč. duhovščini s preč. g. dekanom mons. dr. Kruljcem na čelu za vso tešilno nežnočutje, kakor tudi za prelep in v srce segajoč nagrobni govor. Enako se zahvaljujemo sp. ravnateljstvu premogovnika Huda jama s cenj. nameščenci in rudarji ter zlasti še Bratovski skladnici za prisrčno pietetno pozornost, ki so jo ob tej priliki izkazali dragi pokojnici in nam, kot neposredno prizadetim. Nič manj iskreno se ne zahvaljujemo za prepozorno častno spremstvo od strani laškega Gasilnega društva, nadalje od gg. predstavnikov tukajšnjih uradov in javnih korporacij ter vseh vodilnih krajevnih činiteljev, stanovskim tovarišem ter sp. prijateljem ta znancem obojega spola, ki so ▼ vprav ginljivo presenetljivi mnogoštevilnosti vzlic neugodnemu vremenu spremili našo najdražjo do preranega groba.
Laško, Dunaj, Studenlce, Griže, dne 4. januarja 1934. 2alujoči rodbini dr. Čede — Ncckermann in ostalo sorodstvo.
Aleksandra Rahmanova:
Dišaštvo, ljubezen, Ceha in smrt
72
6.	marca	1919.
Danes sem bila ,prvič na vseučilišču.	Mnogo
novih profesorjev je nastopilo, bežencev iz	vseuči-llšklh mest, ki so jih zasedli Rdeči.
7.	marca 1919.
Nenadno jo očeta pičilo, da bi se peljali k
teli v N. Zeli, da pridem v drugo okolje, in upa, da bom tam hitrejo okrevala. Nocoj odpotujemo.
8.	marca 1919. «
Mesto N. vzbuja pozornost z živahnim družabnim življenjem. Večeri, bali, glediščia, koncerti. Oehi dvorijo mladim damam, in Gajda jim daje dober zgled. V tetini hiši čutimo takoj, da sta tu dva nasprotna tal>ora. llčere plešejo in se zabavajo, sinova, olxi ranjena bela vojaka, sta čemerna in pobita. Sovražita frivolno zaledje, ki ne podpira Tronte in je krivo, da dobra stvar no uspevh. Stric je predsednik sodišča, njegova sinova sta prostovoljno šla k vojakom kot prostaka. Mnogo njunih sošolcev je že častnikov; tem ne smeta podati roke, ne z njimi hoditi v gledišče, ker sta samo prostaka. Mišev sošolec Miško llorošavin je danes v družbi pri stricu ukazal Mišu In Serjožu, da sta se morala vstopiti po vojaško; to mora biti zaradi discipline, je dejal. Stric pn je pa polrepljal po rami in rekel:
»Mladec, če hočete Izvesti disciplino, storile to raje na fronti in ne v moji hiši!«
Mladi poročnik je užaljen odšel. Ce ne bi sama videla, bi ne veriela. da more butl človeška
neumnost takd gorostasna. Seveda to zijalo še ni bilo nikoli na fronti, samo v zaledju se suče okrog žensk.
9. marca 1919.
Ko je pozvonilo tn sem šla sama odpirat vrata v stanovanje, mi je izročil mlad častnik debelo pismo od očeta in pripomnil, da tega pisma ne sme dobiti v roke najstarejšn hči doktorja Rahmanova. Zaradi kratko pristriženih los me je častnik očitno Imel za eno mlajših sester. Kaj naj to pomeni? Kaj me čaka? Kaj je z Vadimoni?
10.	marca 1919.
Mati je nenavadno nežna i menoj. Monala se
je zgoditi kaka nesreča. Kot s hudo bolnim človekom ravnajo z menoj. V pismu, so ml rekli, nI bilo nič posebnega.
11.	marca 1919.
Šele zdaj so mi povedali, da je Vadim mrtev.
Oče nas je zato poslal v N.. ker jo bil v nošeni mestu slovesen pogreb Vadima in njegovih tovarišev. Podrobnosti mi pa še vedno prikrivajo. Kaj so neki storili Rdeči z mojim Vadlmotn?
14- marca 1919.
Danee sem brala potankosti Vadlmove smrti v nekem časopisu. On in nekaj tovarišev Je pobegnilo R.leČim pri 30 stopinjah mraza. Dve vrsti od postojank Belih ju jo izdal kmet, ki sta se pri njem grela. RdeŠ kazenski oddelek ju je zgrabil In ju po grozovitih mukali ubil. Vadim je imel polomljene roko in noge, nos. ušesa in jezik odrezan, v oči so tnu zabodli lesene klincc. Tudi i drugi ?o bili tnko pohabljeni. Žrtvam rdečih so priredili sijajen pogreb in jih slavili kot junake, i Toda kaj koristi to? Kdo mi vrne Vadima'.' ! Meni nc preostaja drugega, kot da za njim žalujem in zanj molim.
15. marca 1919.
Z Vadimovo smrtjo se je vse spremenilo v meni. Prej sem bila vesela, živahna, ljubezniva, zdaj se mi zdi vse črno, ne ljubim nikogar in ne maram videti nikogar! Edina tolažba za me je, da sem sama.
1в. maroa 1919.
Beli so osvojili Ufo. Naše mesto slavi zmago. General Kozinin, ki jo zavzel Cišino. je junak dneva. Beli so dobili velik plen, Trocki sam je komaj ubežal, da ga niso ujeli.
Ko bi bil Vadim še živ! — — —
20. marca 1919.
Zopet smo v domačem mestu. Starši mi na vse načino skušajo lajšati bol. Naša hiša je zmerom polna gostov, ki pojo in plešejo. S fronte prihajajo čudne vesti. Trdovratno krožijo govorice, ki vedo povedati, da so Rdeči kmalu vrnejo. Toda ljudje so kot bi bili obsedeni, vse pleše, poje, se zabava, ruvno In bogato, visoko in nizko. Nihče ne mara verjeti, da bi se peklenski strah mogel ponoviti.
22.	marca 1919.
Stopila sem v tečaj za bolniške sestfe. Topol
niso starši, nič ugovarjali. Se zmerom sem zelo slaba in predavanja me Jako utrujajo. Občutek Imam, da Je moje osebno življenje končano. Nimam ničesar več pričakovati, na nikogar več misliti. Vse, kar ini je ostalo, jc žalost hi mojim ubogim Vadi uioin.
23.	marca 1919.
Saša (lovorov jo bil zopet pri nas. Bil Je ranjen, pa h oči1 zopet tia Ironto. komaj se je napol
pozdravil. Sedel je v plašču, ki ga nI hotel niti odpeti.
»Zakni ne odložite,« smo ga vpmšall.
»Imam samo strgano fnf.ijko (eviter) na aebl In srajce tudi nimam. Sploh ne vem več, ka,J je I perilo.«
In tak je bil vee čas na fronti, ne le on, ampak vsi! Mati mu je ee<veda takoj dela očetovega perila.
1. aprila 1919.
Vadimova mati mi je danee vrnila zvezek X mojimi pesmimi, ki sem ga podarila Vadiinu. Kmeta, ki Je ovadil Vadima in njegove tovariše, peče veet, poiskal je Vadiniovo mater in jo prosil odpuščanja. Takrat je tudi prinesel vse, kar je našel pri mrliču.
V zvezek, ki ga jo našel v Vadimovem žepu, je natančno zapisal dan in uro njegove smrti in zraven beeede: »Večen ti spomin, utiogl Vadim!« Vedim je bil umorjen istega dne in isto uro, ko sem v blodnji imela privid, da je ugasnila mala sveča. Ker so bila trupla tako kruto oskrunjena in spačka, so Vadima prepoznali edino po železni zapestnici.
8. aprila 1019.
Beli so vzeli Slerlltamak. Celo divizijo Rdečih *o baje uničili.
11. aprila 1919.
Po vsem meetu se zdaj govori o tein, kaj se je pripetilo inženjerju Vinokurovu. Ko so Bell zavzeli naše mesto, so zaprli mnogo boljševikov in i njimi tudi inžonjerja Vinokurova in z drugimi boljševiki vred so tudi njega kaznovali, dobil Jih je določeno število s knuto. Pozneje se je izkazalo, da ga je ovadil njegov kolega. Čeprav eo не oblast, službeno opravičile, vendar zdaj vsakemu razlag« da enako hrepeneče pričakuje Rdečih, kot je prej Belih. Ko kej takega slišim, bi se najraje razjokala od ne levo 11»
Gospodarska zveza, Ljubljana
r. z. z a х.
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevike izdelke, seno, slamo, koioniialno in soeceriisko blago, kmeti ske stroje in orodie, umetna snoiiia. cement, premos itd.
Prvovrstna moka Desider Foreacs Baćka Topola zopet
stalno na zalogi.
TRGOVCI-OBRTNIKi-KMETJE!
Morda še ne ves'e, da poslu e v Ljubljani. Masarykova c. 14/11 svojevrstna /adruga ZaSe ta" reg t.1.0.2.. edina zadruga te vrste v luoi.slaviii I
,,Zašiita' vrši »e d« sedaj iakaso vplačil z najodličnejšim uspehom za svoie članstvo
Za koga T Cela »rsta najodličnejših lirm-tevarn.trgoveev.de-narn'h lavodov in obrtnikov, je izročila zadrugi inkaso svojih terjatev.
„Zaščita" da e čla um informacije a premo»ea ekem stanju vseh dolžnikov. Za zbiranit- informacii ima na razpolago izvrstno organziran in strokovno usposobi len aparat
Cela vrsta uelelnih gospodarstveniki.v se je že poslužila pri svojem dnjan u blagovnega kredita - naših informacijskih bloki v "ZaSClta" posreduje za mirno uravnavo sporov med upniki In dolinikl, naj bo spor kakršt epakoli značaja Urejuj« ludi vse, kar je potrebno po nori uredbi o zaščiti kmeta
Celo vrsto dolgotrajnih sporov je „Zaščita" s svojim mirnim poeredovanjpm spravila s sveta Zadruga ..Zaščita" boče postati eminenten domač gospodarski faktor Vod-tvo ie vstrokovnih rokah /.adruga ..Zašrita ' ustvarja in hoče ustvariti drui no, ki se Ttajrmno podpra kar je cilj novodoboih gospodarskih n političnih stremljenj.
Čim ver članstva, temveč uspeha, tem jačj' bo položaj „Zaščite'. Pristopajte kui čiuni v njene vrste vsi, dolžniki m upniki I
Ф
llsnjate suknjiče
od Din 420 - do 580.-
dobite pri Fr. Zalokar • MengeS 41.
Telefon 2059
ЛД ''r«*IIIOS ^r^^ "»lila «lrv»
Poq»*«H<, Bohoričev«
'•"eo A
PRODAJALNA H. NICMAN
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2 priporoča svojo bogato zalogo
KIPOV • KRIŽE V • SVEČNIKOV IN SLIK
prav primernih za darila nouoporočencem
Bogata izbira • Točne postrežba • Skrajno nizko cene • f.epo blago
Naposled!
Aparat, ki ima vse odlike, ki jih zahtevamo:
Moderna zunanjost Odlična kvaliteta Visoka selektivnost Idealno lep zvok
Nizka cena tn na 12 mesečnih obrokov! Obrnite se na naše zastopnike.
RADIO"
Telefon 31-90
Zastopstvo:
re8.zadru8a у ЦцђЈјдпЈ Miklošičeva cesta 7	Telefon 31-90
Mestno načelstvo v Ljubljani
razpisu-e dobavo blaga
sa 92 letnih oblek, 110 pelerin, 13 zimskih sukenj, 21 zimskih oblek, 21 kratkih zimskih suknjičev, 21 delav. halj, 142 parov izgotovljenih čevljev, 173 službenih čepic in 20 parov škornjev. — Nadalje razpisuje izdelavo te obleke po kroju, ki je predpisan za nižje mestne uslužbence.
Pravilno opremljene in kolkovane ponudbe je vložiti do 3. februarja 1934 opoldne pri mestnem gospodarskem uradu, kjer se dobijo tudi vsa tozadevna pojasnila oz. dobavni pogoji proti povračilu stroškov. — Nezadostno opremljene ali nezadostno kolkovane ponudbe se ne bodo vpoštevale. St. 515,34.
Lfodsho posojilnica
v Celju
registrovana zadruge t neomefeno w»»eio v novi lastni palači
•prejeme hranilne vloge ta ЈЉ obrestuje nnfbolje
Denar fe dH n|el nnlofen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 čianov-po sestnikov i vsem svojim premoženjem
Zahvalo
Ob nenadni izgubi iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Ivana Lavrica
davčnega nadupravitelja v p.
izrekava najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zlasti se zahvaljujeva gg. zdravnikom, čč sestram, g. direktorju Pavliču za poslovilne besede, njegovim stanovskim tovarišem in prijateljem ter darovalcem vencev ia cvetja. V Ljubliani, dne S. jaauarja 1934.
RODBINA LAVRIC.
Bolniki, berite!
Mnogo ljudi Doleha »sled živCntb motenj, toži nai: prerano utrujenostjo, nao rganjem in hodljaji v glavi, rokah In nogah na vratu ali na obrazu dalje nad utripanjem »rca trzanjem in trgatnem v sklepih, upehmiostjo nemirom strašljivostjo lesrmbnostto ležko sapo, razdražljivostjo raztiesenosljo. pomanjkanjem teka motnje v prebavi, omotico, pomanjkanjem spanj« in brezštevilnim drugimi pojavi nervoznosti Najhuje pa |e pomanjkanje vol|e za del tet energij« pr živčno bolnem Človeku, K, se čuti -ou"tno nesposobnega za delo. brez odpora se vda usodi neraz-ooložen in oznejeviiljeti je m v življenju ne more doseči več nobenih uspehov
Ako občuiite katero izmed navedenih živčnih motenj, če hočete najti odpo-moč .vo|i bolezni
pišite mi tahot
ш poslal
Vam bom
brezplačno
razpravo 0 Ž I I Č П I H t) 0 I C Z П 1 II " Sft MoT'"
vzrok vsakega resnega obolenja oslabitev telesne odpornosti Prepričal se bodete da se žlvljenie v resnici more podaljšati In se bolezni moteio preprečiti.
Treba tc samo hoteli!
Vsak dati mi dohajajo priznanja, mnogo piscev zahval prilaga celo svoje stike. Nekatere teh objavljamo tu spodaj
liosp. Nlkola b Biem-• ovič, učitelj iz Tuzle iuaoslaviji niše

Uospa Ana bchmied u Gmun-dena Freugnsse "> v Gornji Avstriji, te zelo zadovoljna
Ni /enšega dekleta, kot ie Siovenkg v natodm noši
Svilo za narodne noše
priporoča Ivrdka
Jšjubljcaici
' шиш
M
J®

& r %
U. poštni uradnik Abra ham Georo iz Tirniso-are i v Rumunlji pISe
..... .V' ••
......
c,. ж
, -S ■ ;
B
innugih m"Shusi1i c raznimi" sredstvi, ki mi niso nomapaln sem zasledil VaSe odlično sred stvo, ki mi je 'zborno koristilo. Dolgujem Vam veliko hvaleiSnost
Kje o i ane> žt u la. Ho b< se ne bila poslužila VsSega zdravljenja Učinek je bil lako zadovoljiv da ne ootrebnjem več nobenega zdravljenj« Napravil sle mi vel.ko uslugo In zahvallulem se Vam iz srca
ze oo kratki porai. Va e metode sem opazil nepr čakovatio d, bei uč nek. Izrekam Vam zat-luženo zah alo in pori'b l bom vsako priliko. da Vas priporočim
JjJ^^^^ Е^^Ц^Л^^УС) I Zad0Žča do|)isnica! Zahtevajte še danes brezplačno poučno knjižico!
se odda v najem eventuelno tudi proda: ca. 6 iohov zemlje, lepa hiša in gospodarsko poslopje, par minut iz mesta Celje. Reflektanti naj se iavijo pismeno do 12. jan. 1934 na podružaico »Slovenca« v Celju.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom ie masi CLAVKN - Dobite v lekarnah, drogerijuh ali naravnosi iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrn|ak lekarnar Sisak Varali* potvorb'
Zbiramo mesto za pošto:
rrnsl Pasternach. Berlin SO
ntchoeikirchpiatt 13. Abt. 123
/.aščitni /.nal>
Pridobivajte novih naročnikovi
I Opozarjamo na .Mali oglasnih'
v našem inevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki pril ki!
Za »Jugoslovansko Вакагшк v Ljubljani: Karel Ceč,
'zdajatalj: ivaa Kake vet.
Urednik: Loise Oalebit.