FOR
Freedom
AND
Justice
NO. 26
Ameriška p^movina
h •ii i a »1

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, April 1, 1986

XXVIII
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Letalska nesreča v Mehiki terjala 166 življenj — V Mozambiku ubitih 44
MARAVATIO, Meh. — Včeraj dopoldne je potniško letalo tipa Boeing 727, last mehiške Mexicana letalske družbe, iz še neznanega vzroka eksplodiralo v zraku, razbitine pa so padla na tla blizu tega mesteca. Na letalu je bilo 158 potnikov in 8 članov posadke, od katerih ni nihče nesreče preživel. Letalo je vzletelo iz letališča v Mexico City in bilo namenjeno v Los Angeles. Kmalu po vzletu je pilot sporočil kontrolorjem, da ima težave z letalom. Kmalu nato je letalo treščilo v hrib. Po zadnjih vesteh je 5 ameriških državljanov med ponesrečenci, in menda dva kanadska državljana.
Včeraj je prišlo do nesreče letala mo-zambiških letalskih sil, v kateri je izgubilo življenje 44 potnikov in članov posadke. Letalo je bilo sovjetskega izvora.
Cena nafte še pada — Najcenejša v zadnjih 8 letih — Obrestne mere tudi padajo —
priznavajo opazovalci političnih razmer v glavnem mestu, poudarjajo pa, da njegova zmaga na glasovanju o podpori »contras« še ni mogoče napovedovati.
Kriza z Libijo minila — Kadafi govori o mornariških vajah v bližini obale ZDA
NEW YORK, N.Y. — Včeraj je bilo zopet zelo živahno na svetovnem naftnem trgu. Cena na sod nafte je padla več kot dolar v enem samem dnevu in dosegla za eno kategorijo kar $10.42, torej najnižja cena v zadnjih 8 letih. Poznavalci naftne industrije menijo, da se bo drsenje cene še nadaljevalo in da sploh ni mogoče predvidevati najnižjo možno ceno. Zato nekateri govorijo celo o nafti za 5 do 8 dolarjev na sod, pripominjajo Pa, da takšna cena ne bi mogla dolgo veljati.
Osnovna težava za države, ki pošiljajo nafto na svetovni trg, je, da je povpraševanje veliko manjše od količine nafte, ki je na razpolago. To pritiska na ceno. Edini izhod, Pravijo analitiki, je v tem, da izvoznice nafto omejujejo količino nafte, ki prihaja na svetovni trg. OPEČ pa ni mogla doseči sporazuma o tem. Države-članice te organizacije se bodo zopet sestale 15. aprila.
Gospodarstveniki v ZDA pričakujejo novo znižanje obrestnih mer, ki so sicer že na najnižji ravni v tem desetletju. Nižja cena nafte in naftnih derivatov in drugi deflacijski Pritiski pomenijo, da bo inflacija letos v ZDA zelo nizka, po nekaterih ocenah, letos inflacije sploh ne bo. Ekonomisti pa poudarjajo, da gre za kratkotrajni proces in da se bodo kmalu poživili inflacijski pritiski.
Ortega le priznal, da so Nikaragvejci vdrli v Honduras — Kongresniki na počitnicah
MANAGVA, Nik. — V intervjuju za ameriško televizijo je nikaragveški predsed-n'k Daniel Ortega priznal, da so enote nika-ragveških oboroženih sil res vdrle v sosednji Honduras in napadle oporišča »contras«. Vdor je opravičil s trditvijo, da je bil samo-°brambnega značaja. Obenem je Ortega kri-tiziral ameriško politiko do njegovega režima in dejal, da je pripravljen na neposredna P°gajanja z ZDA. Prav tako je rekel, da bi J^'karagva pristala na odhod vseh tujih voja-š^th svetovalcev iz držav Centralne Amerike.
Reaganova administracija je zavrnila y^ako možnost pogajanj s sandinističnim re-z*mom, predsednikovi svetovalci skušajo vPlivati na kongresnike, ki so na veliko-n°Čnih počitnicah, naj ob ponovnem zaseda-niu Predstavniškega doma posnemajo zvezni senat in odobrijo 100 milijonov dolarjev Pomoči »contras«. Kongresniki so sedaj v Sv°jih okrožjih, kjer se srečujejo z volivci in ugotavljajo javno mnenje v zvezi z Nikara-gv°- Nikaragveški vdor v Honduras je res Pomagal Reaganu v svojih prizadevanjih,
WASHINGTON, D.C. — Ameriško 6. ladjevje je zapustilo vode v bližini libijske obale. Bojne ladje, med katerimi so kar tri letalonosilke, se pa nahajajo komaj dan proč od Libije. Pentagon še ni povedal, kdaj namerava poslati ladjevje zopet v zaliv Sidra, ki ga Libija smatra za svoje.
Libijski diktator Moamar Kadafi še vedno trdi, da so njegove sile sestrelile tri ameriška letala. Poročevalna agencija AP je poročala včeraj iz Libije, da sovjetski viri v tej deželi vedo povedati, da so Libijci dejansko zadeli z raketami SA-5 tri majhna letala brez pilota, katerih vojaška naloga je, ukaniti protiletalske rakete. Pentagon pa trdi, da ZDA takih letal niso uporabljale v spopadih z Libijci.
Kadafi je trdil tudi, da bo ZDA vrnil milo za drago in odredil vaje libijske mornarice v bližini ameriške obale. Državni tajnik George Shultz je rekel, da Libija lahko ima take vaje v mednarodnih vodah, torej, da njene ladje ne pridejo v ameriške teritorialne vode.
- Kratke vesti -
Washington, D.C. — Social Security sistem bo finančfio zdrav še dobrih 75 let, so rekli direktorji tega programa. Drugače pa je z Medicare sistemom, ki bo v težavah že do 1996. leta. Vzrok temu je nagla rast stroškov zdravljenja. Pričakovati je, da bo zvezni kongres pravočasno odobril ustrezne zakone, ki bodo Medicaidu zagotovili ustrezno gmotno podporo. Radi izredno nizke inflacije letos pa po veljavnem zakonu najbrž ne bo prišlo do povišanja Social Security pokojnin prihodnje leto. Tudi tu je pričakovati, da bodo kongresniki zakon spremenili ter odobrili povišanje, po vsej verjetnosti za 3 odstotke.
Fremont, Kalif. — Včeraj je potres, ki
je imel jakost 5,3 na Richterjevi lestvici, prizadel severno Kalifornijo. Potres je bil tretji v zadnjih treh dneh, povzročil pa je manjše gmotno škodo. Človeških žrtev ni bilo.
Anchorage, Alja. — Včeraj je zopet izbruhnil Mt. Augustine, vulkan na neobljudenem otočku blizu obale Aljaske. Vulkano-logi menijo, da bo vulkan ostal aktiven še nekaj časa.
Minneapolis, Minn. — Včeraj je temperatura dosegla 82° F, rekord za ta dan. Vročinski val je zajel kar 11 zveznih držav.
Iz Clevelanda in okolice
Washington, D.C. — Predsednik Reagan je odredil, da bodo ZDA posredovale sodobne protiletalske rakete tipa Stinger upornikom v Afganistanu in Angoli. Stinger je lahko, a učinkovito orožje, ki ga lahko nosi in izstreli en vojak. Rakete so učinkovite zoper helikopterje.
London, V. Br. — Včeraj je požar zajel in uničil južni del velike Hampton Court palače, last kraljevske družine. Uničenih in poškodovanih je več umetniških del. Gmotno škodo ocenjujejo v milijonih dolarjih. Palača je druga najpopularnejša turistična točka v Angliji. V požaru je umrla starejša ženska.
Družabni večer—
Tabor DSPB Cleveland sporoča, da so že v predprodaji vstopnice za pomladanski družabni večer, ki bo v soboto, 5. aprila, v Slov. domu na Holmes Ave. Dobite jih, ako pokličete ob večernih urah 851-4961 ali 943-4681.
Pevski zbor Jadran—
Pevski zbor Jadran vabi na večerjo, koncert in ples, ki bodo v soboto, 12. aprila, v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Vstopnice imajo vsi člani.
St. Clair-Superior koalicija—
Jutri zvečer ob 7h bo v šoli sv. Filipa Nerija četrtletni sestanek St. Clair-Superior koalicije. Glavni govornik bo Joseph Tegreene, predsednik clevelandskega šolskega odbora. Govoril bo o javnem šolskem sistemu in o načrtih za opuščeno Hodge šolo.
Zanimiv sestanek—
Jutri zvečer ob pol 8h bo mesečni sestanek Materinskega kluba pri Sv. Vidu. Tu bo glavni govornik od organizacije MADD (Matere proti pijanim voznikom)
Zaprisega—
Včeraj je bil zaprisežen 52-letni Howard Rudolph, ki je novi clevelandski načelnik policije. Imenoval ga je župan George Voinovich. V zadnjih tednih so dvignila precej prahu poročila o dvomljivih policijskih akcijah. Za slovensko skupnost je zanimivo predvsem to, da je Voinovich imenoval Rudolpha, pri tem pa prezrl drugega sposobnega in med policisti in mestnimi odborniki tudi precej popularnega Edwarda Kovačiča, ki je seveda slovenskega rodu. Ru-dolphova letna plača bo kar čedna — $59,648.
Novi grobovi
Jennie Mohorčič
V petek, 28. marca, je v Lake Memorial bolnišnici v Painesvillu umrla 84 let stara Jennie Mohorčič, prej por. Sa-tej, rojena v Sloveniji, vdova po 1. 1979 umrlem Johnu Mohorčiču in 1. 1957 umrlem Antonu Sateju, mati Tony Sateja (Painesvillu, O.), 4-krat stara mati, 3-krat prastara mati, pastorka Johna Mohorčiča, sestra Frančiške Turk (Slov.). Pet bratov in dve sestri so že pok. Pokojna je bila članica ADZ št. 30, PSA št. 3, SŽZ št. 68, Kluba slov. upokojencev v Fairportu in American Slovene Club v Fairport Harbor-ju. Leta 1983 je bila izbrana ženo leta za Fairportski slovenski dom. Pogreb bo danes, 1. aprila, iz cerkve sv. Marije v Painesvillu na Riverside pokopališče v Painesvillu.
KRES vabi—
Slovenska folklorna skupina Kres vabi na večer narodnih in umetnih plesov, ki bo v soboto, 12. aprila, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vstopnice za banket in program lahko rezervirate, ako pokličete tel. 692-1339.
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo pri osmi sv. maši, ob 1.30 pop. pa sestanek v društveni sobi.
Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete prav tako ima skupno sv. obhajilo to nedeljo pri osmi sv. maši, ob 1.30 pa molitveno uro, nato sestanek.
Prodaja peciva pri Sv. Vidu—
Farna prodaja peciva pri Sv. Vidu bo v soboto, 12. aprila, po večerni maši, ter v nedeljo,
13. aprila, dopoldne.
Spremembe bančnih obresti—
Od danes lahko banke in hranilnice plačajo tisto obrestno mero, ki se jim zdi primerna. Doslej so smele banke plačati za navadne (passbook) vloge le 5,5 odstotka na leto. Obresti za vezane vloge so bile seveda višje. Banke precej zaslužijo, ko plačujejo le 5,5®7o, ker pa konkurirajo druga z drugo, se utegne zgoditi, da bodo nekatere kmalu začele ponujati višjo obrestno mero. To bo koristilo varčevalcem.
Obisk—
Slišali smo, da bo naše mesto kmalu obiskal dekan ljubljanske univerze. Menda bo vrnil obisk, ki ga je imel lani v Ljubljani predsednik Clevelandske državne univerze. Obe ustanovi se zanimata za organizirano izmenjavo profesorjev, študentov itd.
Za prenovo mesta—
Župan Voinovich je predlagal nove davčne olajšave za tiste, ki bodo gradili hiše in stanovanja v mestu. Zaradi propadanja mesta zadnjih desetletij, pravi župan, je sedaj na razpolago po vsem mestu več prostih gradbenih parcel. Pobuda je sporna, zadnjo besedo bo izrekel mestni svet, ki je, kot kaže, deljenega mnenja. Odobren je bil mestni proračun za leto 1986. Med drugim, bo mestna uprava zaposlila 20 novih gasilcev.
VREME
Spremenljivo oblačno in vetrovno danes z možnostjo dežja v popoldanskem in večernem času. Naj višja temperatura okoli 80° F. Pretežno sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 68° F. V četrtek sončno z najvišjo :emperaturo okoli 76° F. Za petek napovedujejo pooblačitev z verjetnostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 70° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (UŠPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich, Frank J. Lausche
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00- year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 26 Tuesday, April 1, 1986
Cerkev se ne boji resnice
Dne 6. marca so na ljubljanski teološki fakulteti proslavili sv. Tomaža Akvinskega, ki je zavetnik katoliških visokih šol. Njegov spomin se v Ljubljani obhaja vsako leto z veliko slovesnostjo, ko se zberejo vsi bogoslovci in profesorji ob skupnem somaševanju s škofi in številnimi drugimi udeleženci. Po maši je slovesna akademija na teološki fakulteti.
Tudi letos je bilo tako. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof in metropolit A. Šuštar, ki je obenem veliki kancler fakultete. Med mašo je imel pridigo, v kateri je razvil misli o tem, kako moramo vsi biti v službi resnice; to je, vsi moramo iskati resnico. Toda ne samo resnico o Bogu, tudi resnico o človeku, tudi resnico o preteklosti, torej zgodovinsko resnico.
V	zvezi z zgodovinsko resnico se je dotaknil tudi napadov na škofa Gregorija Rožmana, ki so izšli najprej v koledarju Prešernove družbe, nato pa jih je razširjene začelo v nadaljevanjih objavljati ljubljansko »Delo«. Nadškof je dejal:
Ko se letos spominjamo 400-letnice smrti Primoža Trubarja, ki ima za slovensko kulturo in tudi za teologijo velik pomen, mi je bilo javno postavljeno vprašanje, ali se Cerkev ■ raziskovanju in predstavljanju tedanjih časov in razmer boji zgodovinske resnice.
Iz prepričanja sem odgovoril, da se Cerkev zgodovinske resnice, tudi če je zanjo neprijetna in boleča, ne boji. Toliko bolj pa nas boli in toliko bolj obžalujemo, da se zadnje čase v glavnem slovenskem dnevniku na tak način prikazuje osebnost in delo pokojnega profesorja Teološke fakultete in ljubljanskega nadškofa Gregorija Rožmana.
V	teh člankih je toliko pristranosti, toliko polresnic, samovoljnih razlag in zlonamernega namigovanja in sumničenja, da ga odločno odklanjamo in se upravičeno sprašujemo, čemu to in kaj je danes namen takega pisanja.
Velikokrat smo že poudarili, da se Cerkev na Slovenskem ne boji celotne zgodovinske resnice, tudi o naši polpretekli dobi ne. Dostikrat in ob različnih priložnostih smo tudi obžalovali krivice, ki so se kjerkoli zgodile v imenu vere in Cerkve, kakor moramo obžalovati vsako sovraštvo in krivično nasilje, pa naj ju je zagrešil kdorkoli.
Teološka fakulteta hoče biti v vsem svojem delovanju po zgledu sv. Tomaža Akvinskega v službi resnice in si vedno prizadevati za resnico. Ali ne bi smeti tega pričakovati tudi od vseh drugih?
Pristranost je v tem, da sodnik posluša le eno stran, le tožitelje in ne obtoženca, le obtežilne priče in ne sprejema razbremenilnih pričevanj. To se je zgodilo, ko so škofu Rožmanu sodili na procesu po vojni in se dogaja še vedno. Na procesu uradnemu zagovorniku niso pustili, da bi uporabil razbremenilni material z vsemi Rožmanovimi protesti in posredovanji pri okupacijskih oblasteh, tako italijanskih kot nemških, v prid osebam vseh prepričanj, tudi komunistov in partijcev. Material so dobili v škofijski pisarni, ga odvetniku zaplenili in ga še vedno niso vrnili. (Ali še obstaja ta arhivski material ali so ga sežgali? Po 40 letih je vprašanje na mestu. - Op. pisca).
Med pričami, ki bi pričale v korist škofa Rožmana, je bila
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. - Smo v mesecu aprilu in pred vratmi je pomlad. Začne se prav vse prebujati. Travniki počasi dobivajo lepo zeleno barvo, popki na grmičevju in drevesih se začno odpirati, in prve spomladanske rožice nas že razveseljujejo. Tudi naši prijatelji ptički so bolj živahni, in sonce greje bolj močno, kar povzroča, da se tudi mi prebujamo iz zimske omotičnosti. Vedeti pa moramo, da je mesec april, katerega tudi imenujemo mali traven, zelo varljiv in šaljiv.
Pregovori in ljudske modrosti trdijo o aprilu: Četrti mesec v letu ni na najboljšem glasu, dela kar ga je volja, muhav je, za norca nas ima, čeprav trdijo, da bo v aprilu sonca več kot dovolj.
In še: April sedemkrat na dan kmete s polja spodi. — Mali traven ima devet vremen na dan. — Malemu travnu ne zaupaj, čeprav je topel, zelen breg; burja, krivec le zasukaj, brž je mraz, pobeli sneg. — Malega travna presuho - ni ljubo kmetovalcu; dež, če večkrat prirosi, srčno se ga veseli.
Dalje: Če je april deževen, kmet ne bo reven. — Če je moker april, bo kmet veliko pridelkov dobil. — Če lepo je drevja cvetje malega travna zadnje dni, gorko, zdravo bo poletje, polno grozdja dozori. — Če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji. — Če v dežju drevo cvete, nikdar sadja ne daje. — Če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje. — Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. — Če v aprilu sneg, bajtarju gnoj. — Mokrota v aprilu, pridelkov obilo.
V aprilu se zemlja odpre; svetloba, gorkota in življenje jo obudijo, da iz njenega naročja zraste bogastvo narave. Vsem, ki imajo kakršenkoli praznik v tem mesecu, prejmite prijateljske čestitke z mislijo: Kakor ne more dosti koristiti najboljši vladar ali predsednik, tako ne more dosti škoditi najslabši, ako je narod
sam v sebi zdrav!
V življenju sem spoznal veliko ljudi, vrednih vsega spoštovanja; spoznal sem tudi lepo število ljudi, ki niso imeli zdravega razuma, ne srca ne duše, marveč le usta in denarnico. Spoznal sem, da je svet gledališki oder, da je življenje komedija, v kateri so vloge zelo slabo razdeljene, radi levo usmerjenih režiserjev.
Spoznal sem mnogo vrst ljudi raznih poklicev od univerzitetnega profesorja do cestnega pometača, ki so bili značajni možarkarji, ki ne bi prodali svojega značaja in prepričanja niti za pehar cekinov. Spoznal pa sem tudi študirane ljudi in vojaške osebnosti, ki so bili v mirnih časih na visokih in odgovornih mestih, nedotakljivi oblastniki in krivični in neusmiljeni do sočloveka.
Take vrste ljudi so potem v drugi svetovni vojni, med revolucijo in kasneje v raznih avstrijskih, nemških in italijanskih logorih klečeplazili okrog voditeljev, pisali poniževalna pisma voditeljem. Prodajali so svoja prepričanja za ogorek cigarete. Skratka, bili so čisto navadne coklje v takratnem življenju. Izkoriščati človeka v nesreči je zločin, še večji zločin pa je, če lačnemu človeku ponudiš dišečo rožo namesto kruha, kar se je dogajalo v raznih logorih!
Včasih smo rekli človeku, ki obrača plašč po vetru, da je umazanec klečeplaznik, hinavec in vetrogončič. Dandanes pa se zdi premnogim vsakdanji pojav in mnogi ga prištevajo k prebrisancem in ga slavijo kot junaka in vzor današnjega časa. To nam dokazuje, da taki pojavi širijo brezidejnost, apatičnost in kako hitro človek izgubi svoje prepričanje.
Nekaj je ljudi, ki trdijo, da je treba vse gorje in trpljenje v preteklosti oprostiti in pozabiti, ter se opredeliti večini in tja, kamor vleče veter. To se
pravi, nič ne sprašuj, misli tako kot oni zgoraj, delaj tako kot oni in govori tako kot oni. Malo bodi v demokraciji, malo pa v socializmu. In če si malo v socializmu, si lahko malo tudi v komunizmu. Malo bodi član v društvih na levem bregu reke, malo pa v društvih na desnem bregu.
Malo bodi naprednega mišljenja, malo pa tudi nazadnjaškega. Malo bodite dobri s pametnimi ljudmi, malo pa tudi z neumnimi. Malo bodite povsod, malo pa tudi nikjer.
Resnica je, da smo malo tam, kjer nič ne nese, veliko pa tam, kjer bolj nese. Pravijo, da bomo tako postali bolj enotni, složni in bomo najlepše služili naši skupnosti.
Toda vedeti je treba, da nekateri rojaki in rojakinje pojmujejo to enotnost in složnost le preveč naivno, ko zahtevajo, naj bomo Slovenci zgolj Slovenci, složna družina, brez idej, nazorov in osebnega prepričanja, ki bi nas ločili-Graditi slovensko skupnost na tej bazi je največji absurd. Koristilo bi samo tistim, ki na lep način želijo, da vsa pota vodijo v Ljubljano.
Vedeti je treba tudi, da je v letih 1941-1945 v nas silovito treščilo, a nas ni uničilo. Tudi v vrbo je treščilo, raztreščena vrba pa kljubuje viharju in se upira smrti. Zato je še nekaj naših rojakov in rojakinj, k* so ohranili svojo idejnost —- 'n svoje prepričanje«
V zadnjih dveh tednih pravkar preteklega marca smo imeli priliko občudovati zanimiv baletni nastop milvvauškega baletnega zbora in sicer v veliki dvorani P.A.C. V odliČn* koreografiji H. van Manena so plesalci in plesalke izvrstno odplesali L. von Beethovnovo »Adagio Hammerklavier«. P° odmoru je baletni zbor nastopil v delu »Friends and Lovers«. Skladatelj tega dela je bil Francoz Francois Poulenc. Zadnja točka večera je bil »Themes and Variations«, v koreografiji že umrlega Georges Balanchina. V vodilnih vlogah sta nastopila M*" chelle Lucci in Peter Schetter, odlična plesalca. Baletni orkester je vodil Daniel Ferlani-Vsi nastopajoči so zaslužih navdušen aplavz in odobravanje.
Chicaški simfonični orkester gostuje s simfoničnimi koncerti v Milwaukeeju vsako zimsko sezono že 95 let. Radi finančnih težkoč so pa prihodnji koncerti tega orkestra odpove" dani. Dne 17. marca so Čik®' Žani pod vodstvom svetovno znanega dirigenta Georga So -lija koncertirali v razprodam P.A.C. dvorani. Na sporedu je bil ruski skladatelj Čajkov ski. Na koncu koncerta so vsi glasbeniki in dirigent Solti prejeli stoječ in navdušen aplavZ-
Omenil sem že, da je pevski mesžni zbor USPEH z zbor° vodkinjo Dolores ^Ivanchic (Dalje na str. 3)
tudi mati Toneta Tomšiča, tajnika slovenske komunistične partije, ki je bil ustreljen v Ljubljani kot talec in so ga razglasili za narodnega heroja. Gregorij Rožman je pri italijanskih oblasteh vse storil, da bi Tomšiča rešil, a zaman. Tomšičeva mati je na procesu sama prosila, da bi smela pričati, a jo je sodišče zavrnilo. Naj povemo, da je bila Tomšičeva družina doma iz Trsta in so bili veliki prijatelji s pok. Filipom Terčeljem. Mati je bila globoko verna žena. Toda sina Toneta so ustrelili okupatorji, prijatelja duhovnika Filipa so pa ustrelili Slovenci.
Ta pristranost do Gregorija Rožmana, ki se je pokazala ob procesu, se nadaljuje vsa leta po vojni.
Polresnica je v tem, da nekaj poveš, kar je res, a ne poveš vsega; zamolčiš, kar je obtožencu v prid. Tako so postopali sodniki in tako postopajo partijski zgodovinarji s škofom Rožmanom še danes. Polresnica je npr. ta, da je škof Rožman res govoril proti komunizmu, toda vedno je poudarjal »brezbožni« komunizem. To se pravi stalinizem, kot smo ga nekateri že takrat poznali; jugoslovanska partija ga je odkrila v petdesetih letih po prelomu s Stalinom, mnogi pa šele potem, ko ga je razkrinkal Nikita Hruščev na XX. kongresu sovjetske partije. Nekateri ga pa še vedno niso odkrili. Tudi v Sloveniji ne.
Škof Rožman je kot najvišja cerkvena avtoriteta v tedanji Ljubljanski pokrajini moral imeti stike tudi z okupacijskimi oblastmi, najprej italijanskimi, potem nemškimi. Ni bil interniran na domu kot npr. škof Tomažič v Mariboru. Kot tak je deloma po svoji dolžnosti deloma iz vljudnosti in večkrat, ker so ga drugi zaprosili, stopil v stik z okupacijskimi oblastmi.
(dalje na str. 4)
Slovenska folklorna skupina
KRES
praznuje 32. obletnico z banketom in programom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Av
- V soboto, 12. aprila, 1986 -
Banket ob 6. zvečer	Program ob 8. zvečer
ZA REZERVACIJO, POKLIČITE 692-1339.
- LEMONT VABI -
Najbolj utrjeno kulturno udejstvovanje je gojitev petja in glasbe. V tem se udejstvujejo pevci in glasbeniki. Odvisni so pa od komponistov in narodnih melodij. Zgodovina velikih komponistov, glasbenikov in pevcev govori o strogi disciplini, ki je po vztrajnosti vodila do uspehov. In ako bi šli še dalje, bi spoznali, da so bili v njihovem ozadju starši, ki so zahtevali od njih velike žrtve, ki bi jih nekateri sedanji vzgojeslovci zavrgli.
S tem pa ni rečeno, da imajo Prav. Po božjih načrtih je družina začetek življenjske poti slehernega človeka. Lahko rečemo, da veliki talenti, ki jih °hčuduje svet, »niso padli z neba«. Ustvarjeni so bili po Vztrajnosti v naporih in prizadevanju za dosego cilja.
Ako bi šli še globlje in bolj na Široko, bi to ugotovili za Innoga področja človekovega udejstvovanja. To je skriv-n°st. ki je potrjena tudi v svetem pismu. O Jezusu Kristusu 1£ rečeno: »Čeprav je bil Sin, Se je iz tega, kar je pretrpel, učil pokorščine, dosegel popolnost in postal vsem, ki ga .. ogajo, počelo večnega živ-jja« (Hebr 5, 8 in 9). Papež 3nez Pavel II. je upravičeno ejal Indijcem: »V vsaki olturi je mogoče videti božje delo.«
Kdor je veliki teden 1 *edil kulturnim prired 1 niso imele nobene p dosti s kako versko skup ahko ugotovil, da je drnožica ljudi, od kater letno le redki zahajajo n °Žji službi, obhajala ^eden z udeležbo pri koi ehkih komponistov, glasbili velika dela rednosti iz svetopis« i. Sedil, posebno iz opi: lenja našega Gospoda
Kristusa.
vblag spomin
°dkaoDevetnajsti oBLETN|a
JE v GOSPODU PREMINUL
AS ljubljeni sin, oče,
IN BRAT
J°SEPH J. SADAR
Preminul je v Gospodu dl,e 2. aprila 1967.
božjem zdaj počivaj v n9h neP°zabni nam; do s eS'^ raisLo srečo uživaj, n|denja na vekomaj.
*a|dioei:
alAARy SADAR, roj. KROMAR
Geraldine, sin joseph
rata FRANK in ALBERT s svojima družinama 'n ostali sorodniki.
iland. 1. aprila 1986.
Upam, da mnoge tudi udeležba pri teh koncertih dviga k Bogu. To so kompozicije, ki navdihujejo poslušalce k mislim o Kristusovem trpljenju in vstajenju. Vsaka misel, ki dviga človeka k Bogu in k njegovemu delu odrešenja, je delo Svetega Duha. Prepričan sem, da bi to misel potrdili tudi tisti, ki niso povezani z nobeno versko skupino.
Mislim, da moramo svoje kulturno udejstvovanje utemeljevati na osnovah, iz katerih rastejo duhovne vrednote. Že beseda »duhoven« nas spominja na Duha, ki je v davnini plaval nad vodami in ki tudi danes bdi nad ljudmi in jih navdihuje k dobremu in plemenitemu udejstvovanju. Ljudje sami pa se moramo potruditi, da zaznamo Duha in postajamo odprti za njegovo delovanje. Brez tega smo zaprti v svojo ožino, v katero najde pot samo potrošniška miselnost.
Ob misli na naše pokojne se mi zato pogostokrat vzbuja razmišljanje o njihovem iskanju izpopolnitve njihovega kulturnega udejstvovanja. Dovolite, da pri tem omenjam le nekatere, ki se jih spominjamo, in oprostite, ako ne ome-nima kakega, ki se ga vi spominjate: Mirko Geratič, Alfred Fischinger, Karel Mauser, Marjan Jakopič, Leopold in Fanika Humar, Adolf Kranjc, Marjan Erman, Frank Rozina in drugi, katerih grobove radi obiskujemo.
Kaj nam je ostalo v spominu iz njihovega življenja? Njihovo teženje po kulturnem udejstvovanju, po lepoti in dobroti! To ni brez pomena za večnost. Tudi ob misli na svoje drage, ki so že v večnosti, mislimo, kako so se z nami veselili lepih stvari, kulturnih prireditev in družabnih srečanj. To so zadeve, ki našemu življenju in prizadevanju za dobro dajejo svoj pomen in spodbudo.
Tako je pod vplivom vseh, ki se kulturno udejstvujejo, dejavno ali s podpiranjem, nastajala zamisel knjižnice in arhiva pevskega zbora Slovenska pesem. Morda se vam ne zdi to nič pomembnega, a pomislite na mnoge, ki so zapustili v svojih knjižnicah tudi redke in dragocene knjige, a se je vse razgubilo. Zakaj se to ne
»Volitve« spomladi 1986 v Jugoslaviji
GORICA, It. - V Ljubljani izhaja tednik Mladina, ki ga ureja izredno sposobna skupina mladih intelektualcev. Zelo dobro poznan je tudi časnik študentov ljubljanske univerze Tribuna.
Omenjena časopisa se poleg vsebine razpoznavata tudi po načinu, kako se prodajata. Medtem ko se vsi »normalni« časniki prodajajo v kioskih in trafikah, pa Tribuno in Mladino prodajajo študentje kar po ulicah. Na pločniku razpostavijo po tleh kupe teh listov in že po nekaj urah se kupi spremenijo v dinarje.
To pripovedujem zato, ker sem se spomnil, s kakšnimi »gesli« je eden teh prodajalcev Mladine pred osrednjim ljubljanskim trgovskim središčem nekega deževnega dne prodajal »svoj« časnik. Vpil je: »Čeprav dežuje, revolucija še vedno traja! Kupite Mladino]«
Tribuna in Mladina imata v primeri s »spodobnimi« časniki majhno naklado in sta razprodani isti dan kot izideta.
Pa zakaj to ljudstvo, ki ga že 40 let vzgajajo v socializmu, tako rado sega po časnikih, ki so vse prej kot »revolucijski«? Zato, ker so revolucionarni. Revolucija nedvomno traja, toda ne tista, o kateri govorijo politiki, marveč tista, ki jo oznanjata Mladina in Tribuna.
V teh dneh smo doživljali (spet enkrat) posebne dogodke — volitve v nove občinske, republiške odbore ter v zvezno skupščino. Zato bi rad nekaj malega napisal o tem, kako to ljudstvo pod Triglavom, pa
bi ohranjalo med nami. Zato je hvalevredno, da to delo podpirate. Zbirate denar za razne dobre stvari v tujih in oddaljenih krajih. Sramotno bi bilo, ako bi pri tem pozabili in zanemarili sebe in našo mladino.
Zato vas vabim za nedeljo, 13. aprila, na Domače kosilo v Lemonlu, s katerim vam bodo opoldan — ob 12.00 uri. — postregli v Baragovem domu (St. Mary’s Retreat House). Za odrasle $6.00, za otroke $3.00.
Ob tej priliki bo tudi odprta knjižnica, da boste videli, kaj je že narejeno in kaj je treba še narediti.
Dobiček je namenjen tudi za kritje stroškov za razsvetljavo in kurjavo.
Da bo udeležba olajšana, bo v samostanski cerkvi to nedeljo ob 11. dopoldne sveta maša. Na svidenje!
P. Fortuna! OEM
tudi tisto na Balkanu, doživlja omenjene volitve.
Namig za ta moj prispevek je prišel od zunaj; od — kot se pri nas reče — emigrantskih krogov. Ker pa so zame tudi »emigrantski krogi« Slovenci, si ne morem kaj, da ne bi vsem Slovencem po svetu povedal, kako pojmuje volitve jugoslovanska družbena ureditev.
Volitve gromovito odmevajo v tisku in na RTV, po svoje pa tudi v Mladini in Tribuni, še bolj po svoje pa med ljudstvom. Ljudstvo pa naj bi si po prepričanju »naivnega« Cankarja samo pisalo sodbo. Ali si jo piše sdmo ali ne, v vseh političnih ureditvah najbolje pokažejo volitve. Če so demokratične, si ljudstvo piše sodbo; če oligarhija določi samo sebe in od ljudstva zahteva, da jo »izvoli«, pač precej težko govorimo o »pisanju sodbe«.
Na Balkanu in pod Triglavom sta bila vladar ali vsaj oligarhija tista, ki sta na vseh volitvah v zadnjih štiridesetih letih pisala sodbo namesto ljudstva.
Zdaj so se reči pričele v nekem pomenu spreminjati, samo naj nikar kdo ne pomisli, da so jugoslovanske »delovne množice« zato letos imele demokratične volitve. Ne, o tem tudi ni beseda v tem pisanju. Demokracija se v jugoslovanski socialistični resničnosti še ne more izviti iz maternice »socializma«.
Samo na kratko poglejmo nekaj utrinkov iz obdobja pred volitvami! Najprej skok v najbolj južno jugoslovansko republiko, Makedonijo. V Skopju so vse organizacije: Zveza borcev, mladinska organizacija, Socialistična zveza, sindikati in kdo ve še katera, izbrale in kasneje tudi kandidirale človeka za člana Centralnega komiteja Zveze komunistov Makedonije. Vsi so se o njem izjemno pozitivno izražali in ga ocenjevali v samih presežkih; da je zavzet komunist, sposoben organizator itd. Kandidirani nesrečnik je zadnji zvedel, kam ga kandidirajo. Nemočno je odšel na Soci-alističi|0 ?vezo in »priredil predstavo«, o kateri zdaj govori vsa Jugoslavija. Izjavil je: »Ljudje božji, pa kaj se greste, jaz sem vendar že leta 1969 vrnil partijsko izkaznico!«
No, Makedonija je daleč, pa tudi pod Triglavom imamo dovolj »znamenitosti«, da lahko pometamo pred svojim pragom.
Ker naj bi tako imenovane kandidacijske konference pred volitvami potrdile ali zavrnile
predlagane kandidate, je ob letošnjih volitvah prišlo »naročilo«, da smejo kandidacijske konference tudi čisto žare? koga zavrniti. Doslej je bilo pač samoumevno, da take konference samo potrdijo tiste, ki so bili predlagani. Kdo je koga predlagal, se uradno ne ve niti letos, čeprav v resnici vsakdo ve, da je predlagatelj partija.
In tako se je začelo. Ljudstvo pri nas ni navajeno odločati. Cankar je pretiraval s tisto sodbo, ki da si jo bo narod sam pisal. No, in prihaja do nerodnosti.
Pa daj ljudstvu oblast, če je ni vajeno! Pa naj si ljudstvo piše sodbo, če si je ne zna!
Podobnih zgodb je na ostajanje. Še ena sama bo dovolj, da bi svet, ki je na volitve že navajen, spoznal, kakšne so lahko volitvene začetniške težave v družbeni ureditvi, ki bi po sili hotela biti demokratična in obenem vladati z diktatorsko kliko.
Denimo, da je bilo fantu ime Matvež, bil pa bi lahko tudi kaj drugega, ker gotovo ni osamljen v svojih tegobah.
V neki podeželski krajevni skupnosti na Dolenjskem so imeli kandidacijsko konferenco. Predsednik Socialistične
(dalje na str. 4)
Mimogrede iz Milwaukeeja
(Nadaljevanje s str. 2)
pretekli mesec v Alverno Col-legu žel prav lep umetniški pevski uspeh. Ob tej priliki mi je prišlo na uho, pa tudi bral sem v glasilu KSKJ Amerikan-skemu Slovencu, kjer milwau-ški dopisnik piše med drugim, da so v Milwaukeeju ustanovili novo kulturno organizacijo »Slovenian Arts Center«, kateri predseduje prof. Leo Muskatevc. Kot KSKJ člani so navedeni Mici Bregant, G. Lipovšek, Jack Nimmer, A. Verbič, Biba Kralj-Bambičeva in še nekaj drugih.
Zakaj se je ustanovil in kakšen je namen tega novega slovenskega umetniškega centra? Rojaki in rojakinje bi radi vedeli kaj več o njej.
V roki imam vabilo v angleškem jeziku: »Escapades of Kurent«: a Slovenian folk tale, presented by Isabelle Kralj, through Dance, Theatre and Music.
To ameriško Kurentovo veselje se bo vršilo v četrtek, 10. aprila, zvečer ob 7.30 v dvorani Pittman na Alverno Col-legu. Vsi prijateljsko vabljeni.
A.G.
Pred sto leti se je rodil dr. Janko Kotnik
Več kot šest desetletij od devetdesetih let, kolikor jih je dočakal znameniti koroški rojak, univ. prof. dr. Janko Kotnik, je bilo povezanih z nepretrganim in izjemno plodnim kulturno-znanstvenim delom. Opravjal ga je kot pedagog, publicist, jezikoslovec in predvsem kot neprekosljiv sestavljalec mnogih učbenikov in slovarjev. Dr. Janko Kotnik, brat nekdanjega ravnatelja Mohorjeve družbe, dr. Franca Kotnika, se je rodil pred sto leti, 22. decembra 1885 na Dobrijah pri Guštanju, današnjih Ravnah na Koroškem. Oče je bil ugleden kmet in kremenit značaj, mati žena plemenitega srca. Kotnikova družina je bila trdno slovenska, zavedna in razgledana, da so jo spoštovali ljudje daleč naokrog. Kakor tri leta starejši brat Franc, je tudi Janko opravil zrelostni, izpit v Celovcu. Po končani gimnaziji je v Gradcu in Pragi študiral slavistiko in. romanistiko. V Gradcu sta mu bila prva učitelja slovita slovenska jezikoslovca in zbiratelja narodnega blaga Murko in Štrekelj, v romanskem jezikoslovju pa se je pozneje izpopolnjeval še v Parizu in v Lausanni (Švica). Leta 1911 je bil v Gradcu promoviran z disertacijo o narečju domačih Dobrij. Potem je v letih 1912 in 1913 poučeval na realki v Gorici, naslednji dve leti ter prvi dve leti po prvi svetovni vojni pa na realni gimnaziji v Banja Luki.
Ob izbruhu prve svetovne vojne, je bil dr. Kotnik takoj mobiliziran, ujet na ruski fronti ter je nato prebil več kot štiri leta v Rusiji. Najprej je bil ujetnik, pozneje prostovoljec v jugoslovanski diviziji, leta 1917 ob zmagi velike Leninove oktobrske revolucije pa je vstopil v rusko revolucionarno vojsko.
Ob koncu prve vojne je v Moskvi nekaj časa sourejal list Jugoslovanska federacija. Po vrnitvi v domovino je bil urednik takratnega glasila koroških Slovencev Mir, bil je tudi član jugoslovanske plebiscitne komisije. Nato je malone dvajset let kot profesor poučeval na mariborski gimnaziji do leta 1940, ko je postal nadzornik za moderne jezike v Beogradu.
Zadnja in hkrati najdaljša Kotnikova postaja je bila Ljubljana in z njo prva slovenska Univerza, na kateri je predaval francoski jezik in književnost skoraj do svojega 85. leta. Veliko življenje koroškega znamenitega rojaka, univ. prof. dr. Janka Kotnika, se je končalo 21. novembra 1975. Tiho in skromno, kakor je sam želel, so ga v najožjem
krogu svojcev in prijateljev, pokopali na ljubljanskih Žalah in mu v zadnje slovo zapeli domotožno koroško slovensko pesem.
»S svojo ožjo domovino Koroško je dr. Janko Kotnik ostal povezan vse življenje. Že od leta 1903 je sodeloval pri celovškem Miru s podlistki, v katerih je največ pod vzdevkom Danimir objavljal izvirne črtice in prevode iz češčine, ruščine in francoščine. Pozneje je svoje prispevke objavljal v Koroškem Slovencu in v drugih slovenskih publikacijah na Koroškem. Kulturnozgodovinske razprave je objavljal v Zori (iz Cojzovega dnevnika), Nastavnem Vjesniku (Revolucija in ruski pravopis) pri Mladi Jugoslaviji.
Več njegovih razprav je bilo objavljenih v Časopisu za zgodovino in narodopisje (Slovenski rokopis iz Leš pri Prevaljah iz sredine 18. stoletja: Še nekaj o Ivanu Vrbanu Zadrav-skem in njegovi dobi: Profesor dr. Matija Murko)«. — (Jože Dolenc, KMD 1975).
Leški rokopis in knjižica o Lesičjaku
Kljub literarnemu stremlje-
nju že v dijaških letih, je dr. Kotniku zadržano ostalo leposlovno pero, vzpodbude in notranji nagibi so ga vabili na druga ustvarjalna področja. Tako je že v mladih profesorskih letih napisal vrsto kulturnozgodovinskih razprav, med katerimi sta dve, ki sta poleg njegove doktorske disertacije, posebno zanimivi za koroške (in druge) Slovence.
Obe sta iz leta 1929, mislimo pa na objavo znanega Kotnikovega Leškega rokopisa in razpravo o njem ter na knjižico o globaškem ljudskem pesniku in pevcu Lesičjaku. Najlepše Lesičjakove pesmi je izbral priredil skladatelj Luka Kramolc v imenitni zbirki, ki jo je 1954. leta izdala in založila celjska Mohorjeva družba, tehtno uvodno študijo pa je prispeval dr. Janko Kotnik. Na hitrico preletimo najprej Kotnikov Leški rokopis, ki ga je s pomočjo prijatelja in sodelavca, prof. Janka Glazerja, objavil 1929. leta v Časopisu za zgodovino in narodopisje.
Leški rokopis so v solnogra-škem koledarju za leto 1733 zapisana besedila nabožne in posvetne vsebine, navodilo za tkanje »zviliha«, ljudsko zdravje za »vsikano, vrisano ali ofan ravno«. Rokopis je delo neznanega zapisovalca, ki je verjetno živel na Lešah pri Prevaljah, kjer naj bi znameniti rokopis tudi nastal.
Na kraj njegovega nastanka opozarjajo predvsem številna imena, zapisana v koledarju, nastajal pa je sredi 18. stoletja. V koledarju je še manjša beležnica in nekaj lističev, ki vsebujejo beležke osebnega pomena — rojstne podatke, podatke o smrti najbližjih svojcev ter nekaj beležk o raznih plačilih.
Jezikovna analiza Leškega rokopisa: pred leti jo je opravila Maja Plajnšek-Senica na osnovi Kotnikovih izsledkov, opozarja poznavalce na tri značilnosti. Najprej, da je bil avtor Leškega rokopisa domačin ter da je poznal dve jezikovni navadi slovenskega pi-semstva svojega časa — normo tako imenovanega koroš-ko-gorenjskega predstandarda in osrednjo slovensko standardno normo. Avtorjeva zavest o lepem, vsakomur razumljivem pisanju, je nedvomno dokaz, da pomeni Leški rokopis začetek književnega ustvarjanja v Mežiški dolini in zato zasluži posebno pozornost poznavalcev in ljubiteljev sloven-
Cerkev se ne boji resnice
(Nadaljevanje s str. 2)
Kot škof je pri tem imel vedno najboljše namene, da pomaga, kar se pomagati da, da omili ali prepreči gorje ubogemu ljudstvu. Saj so tako delali vsi škofje v zasedeni Evropi. Pri tem je kdaj njegov obisk ali njegova pričujočnost bila s političnega vidika manj primerna, s pastoralnega stališča pa je vedno izhajala iz želje pomagati, posredovati, omiliti. Kako težak in zapleten je bil njegov položaj med okupacijo, je razvidno npr. iz odgovora, ki mu ga je dal papež Pij XII.
Sredi najhujšega divjanja italijanskega okupatorja in partizanov je šel v Vatikan. Sv. očeta je vprašal, ali bi bilo primerno, če ne bi ob taki priložnosti v ljubljanski stolnici javno obsodil krivice, ki jih dela italijanski okupator, in obenem krivice, ki jih delajo partizani. (V letu 1942 so v Ljubljanski pokrajini ubili vsaj 1 7 duhovnikov in nekaj sto drugih oseb; mnoge so pred smrtjo tudi mučili.) Škof je torej videl gorje, krivice, nasilje, ki je zajelo njegovo ljudstvo. Zato je vprašal, kaj naj stori.
Papež je dal tale odgovor: »Premislite, kaj je bolje. Če boste obsodili italijansko nasilje, boste v najboljšem primeru internirani nekje v Italiji. Ali ni morda boljše, da ostanete med svojim trpečim ljudstvom?« Škof Rožman je presodil, da doma lahko bolj pomaga kot pa iz internacije.
Zakaj torej vse, kar je Rožman med vojno in revolucijo storil, razlagati le s političnega vidika kot sodelovanje z okupatorjem in kot narodno izdajstvo? Gregorij Rožman ni bil general, temveč škof, ki mu je bila izročena skrb za duhovni in socialni blagor ljudstva. Zato mora pravičen sodnik in zgodovinar njegovo delovanje med vojno in revolucijo presojati s pastoralnega vidika in ne z vojaškega ali političnega. Kot škof je bil zaskrbljen za svoje ljudstvo med vojno, a skrbelo gaje tudi, kaj bo po vojni. Danes, po 40 letih zmagovite stalinistične revolucije na Slovenskem vidimo, da je njegova skrb bila še kako utemeljena.
K. Humar
(Kat. glas, 20.3.1986)
skega jezika in njegovih narečij.
Najpomembnejše in najobsežnejše Kotnikovo ustvarjalno delo je brez dvoma zbirka njegovih slovarjev in učbenikov tujih jezikov. Obvladal ni samo vse evropske jezike, med katerimi mu je bila posebno pri srcu francoščina, temveč je bil tudi izvrsten pedagog in odličen metodik v svoji stroki.
Sestavil je vrsto obsežnih slovarjev, ki so izšli v mnogih izdajah in so doživeli številne ponatise. Med njimi naj opozorimo zlasti na slovensko-
»Volitve« spomladi 1986 v Jugoslaviji
(Nadaljevanje s str. 3) zveze v kraju je predlagal seznam imen za delegate v krajevni skupnosti, v občini, republiki in federaciji. Seveda, navzoči vaščani niso mogli poznati tistih delegatov (za občino, republiko in federacijo), ki niso bili iz njihove vasi, zato so jih potrdili, ko so bili navajeni delati leta in leta. Primerilo pa se je, da za krajevno skupnost in občino ni hotel kandidirati nihče od navzočih vaščanov, ki so bili predlagani. Imeti v današnjem času v Jugoslaviji politično funkcijo pomeni osmešiti se pred vso vasjo. Ni kazalo drugega, kot da je predsednik krajevne skupnosti izbral kandidate med tistimi vaščani, ki se niso udeležili kandidacijske konference. Med njimi je bil tudi Matevž, ki so ga predlagali za predsednika krajevne skupnosti. Še naslednji dan Matevž ni vedel ničesar o tem, da bo skorajšnji župan. Čez dva dni se je začelo: obiskal ga je miličnik iz bližnje postaje milice in ga začel zasliševati, zakaj da je kandidiral za predsednika krajevne skupnosti, ko pa vsi vedo, da je bil pred leti obsojen na denarno kazen zaradi divjega lova. Začel mu je groziti, da ga bo razkrinkal. Matevž še vedno ni prišel do sape...
Ko je nazadnje zvedel, kakšno godljo so mu skuhali sovaščani, je hotel tožiti predsednika krajevne Socialistične zveze, pa so mu miličniki »pojasnili«, da on nima pravice nikogar tožiti, ker se je pred sedmimi leti ukvarjal z divjim lovom. Tudi so mu »razložili«, da je pač kandidiran za predsednika krajevne skupnosti in da položaj mora sprejeti, ker bi sicer izpričal tudi sovraštvo do družbene ureditve...
Ni znano, kaj se je naslednje dni dogajalo z Matevžem; šele po petih dneh so ga sosedje spet videli: bil je ves omotičen in v zamazani obleki. Znano pa je, da je kandidacijski postopek v omenjeni krajevni skupnosti občinska kandidacijska konferenca označila za neustrezen.
Prodajalci Mladine in Tribune na ljubljanskih pločnikih pa bodo verjetno kmalu prodajali svoje časnike z gesli: »Divji lovec, predsednik krajevne skupnosti! Kupite Mladino'.«
»Od našega dopisnika«
(Kat. glas. 20.3.1986)
francoski, slovensko ruski, slovensko-angleški ter sloven-sko-italijanski slovar, pri nemški založbi Langenscheidt pa je izšel Kotnikov nemško-slo-venski in slovensko-nemški žepni slovarček.
Dr. Janko Kotnik, ki je bil več let tudi prizadevni predstavnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, je veljal za preprostega, skromnega, dobrohotnega in plemenitega človeka, med svojimi študenti in stanovskimi kolegi na ljubljanski Univerzi pa je bil spričo teh osebnih vrlin zelo priljubljen in spoštovan. Ko se mu je življenje že iztekalo, je v krog svojih desetdesetih let, še enkraj objel dom na Dobrijah in napisal jesensko razmišljanje »Ajde ni več«. To je bil njegov zadnji pozdrav domačemu kraju in ljubljeni Koroški, ki mu je ostala v srcu vse življenje.
Ivan Virnik
(Naš tednik)
MALI OGLASI
Sobo in kuhinjo išče Slovenka išče opremljeno sobo in kuhinjo, v zanesljivem domu. Kličite 475-1621-
(26-27)
House/Condos for Sale Willoughby. Franklyn Commons Condo. Built by F. Berzin. 2 bdrm, 2 bath, 2 car attached gar. Air cond. Loft
model. Low 70's. 585-0574.
(26,28)
Bar Manager for ETHNIC BAR
Good opportunity for ambitious couple. Call 442-0142 Tuesdays & Fridays.
(x)
KVALITETNA POPRAVILA
Vseh vrst garažnih vrat, odpiralcev in radijskih kontrol-Popravljam tudi električno napeljavo in naprave. Kličite 268-0100. ix/.
Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper)-Popravljamo in delamo nove
kuhinje in kopalnice ter
tudi
druga zidarska in mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVNlK Pokličite 423-4444 ali 729-1023
(x)
For Rent
E. 73rd north of St. Clair-rms down, newly remode ed. $175 per month PluS deposit.
3 rooms up. $100 Pe month, plus dep. For eit e rent, call 486-1939.
(23-26)
Ranch House for Sale autiful 3 bdrm brick hoU^ perfect cond. 1 Vi bat stairs, shower in base nt. Close to St.
:heran church and gela. Must leave city use of job. Ask.nS 2,000. Will negotia >uld also consider rerltl^)I. reliable Slovene Pers°n20 jple. Please call 383-14^
Kanadska Domovina
Tajen komunistični načrt, kako prevzeti katoliško Cerkev
(Po »The Fatima Crusader« pripravil Otmar Mauser)
Toronto, om. - vsem ka-
,0ličanom je znano, da je komunizem sovražnik Cerkve. Manj pa jih ve, da je diabolični načrt komunizma ta, namreč ne odkrita vojna proti Cerkvi, temveč osvojiti jo s podtalnim kovanjem, infiltracijo in Ptopagadno, in jo potem upo-rabljati v svoje komunistične j^rhe. Da bodo katoličani čim °lj informirani o resnični Podobi komunizma, tu ponati-* ujemo vsebino tajnega
, omunističnega dokumenta,
,1 te načrte razlaga. Natisnjen Je bil v rdeči Kitajski 1. 1959 in Plsan v Španščini. Naslovna in Uvodna stran tega dokumenta Pfinašata sledeče podatke:
katoliška Cerkev in Kuba Program za akcijo
Jvtor je neki Li Wei Han. Iz-p& a Tiskarna za tuje jezike v e jugu za izrecno uporabo atinsko-ameriške sekcije zve-st>8a uracta kitajske komuni-1 ne partije. Tiskano v Ljud-1 fepubliki Kitajske.
eaPo vesteh v vatikanskem sopisu L’Osservatore Ro-uno, se je ta načrt rabil proti vat°hški Cerkvi na Kitajskem,
Pol’ e^0stovaški, Rumuniji, Jski in Kubi. Komunisti so o *10 trudili, da bi ta načrt a. taien. Mi, po drugi stra-
devSl J1101^3010 Prav tako priza-att, da bo čim več katoliča-
dob
sPoznalo ta načrt in vso
k,, Poat ^ premetenost naših unističnih nasprotnikov.
te ar sledi, je popoln tekst {n avtentičnega komunisti-8a dokumenta.
in aktivnostim, ki jih ta pospešuje. Katoliška Cerkev ni brezplodna, niti ni brez moči. Ravno obratno: njeno moč se mora priznati in celo serijo ukrepov je treba podvzeti kot proti-akcijo.
Ko bo politični boj dosegel najvišjo stopnjo intenzivnosti, in bo naša produktivnost dovršeno učinkovita, bomo zmožni uničiti Cerkev. To je cilj, proti kateremu so uperjene vse naše sile. Če bi sedaj napadli frontalno in udarili javno, ko še nismo opremljeni in nismo v zadostni meri podučili ljudstvo, bi s tem dali Cerkvi še večji ugled v očeh mas, ki bi se opredelile na stran Cerkve in tajno podpirale protirevolucijo.
Prav tako se moramo izogibati vabi, da bi iz voditeljev protirevolucije napravili mučence. Akcijska črta, kateri naj se sledi, vsebuje inštrukci-je, poduk, pregovarjanje, prepričevanje, in po malem vzbujati in oblikovati politično zavest katoličanov, zagotoviti njihovo sodelovanje v študijskih krožkih in pri političnih aktivnostih.
Z vsem tem bomo s časom v njih zamenjali verske elemente z elementi marksizma in postopoma transformirali lažno katoliško vest z resnično vestjo, tako, da bodo sami prišli do tega, da bodo uničili božanske podobe, katere so si sami ustvarili. To je naša akcijska linija v boju za zmago zoper protirevolucionarne katoliške Cerkve.
bitn a ° i5ka Cerkev, z glav-cionaredezem v Rimu- Je reak'
sPešu-na °r8anizaciia> ki P°-akijvJe Protirevolucionarno eijgh11^1 v ljudskih demokra-kraci' a ^ocl0 ljudske demo-znlu Jje naPredovale k sociali-najpr'0 kornunizmu, moramo kone^ 'n predvsem napraviti c vplivu katoliške Cerkve
V nadaljevanju bomo tu začrtali program taktik, ki so bile z uspehom uporabljene v Kitajski ljudski republiki za osvoboditev kitajskega ljudstva od imperialistične rimske Cerkve.
Cerkev in njeni zvesti pripadniki morajo pri režimu ljudske demokracije imeti svoj delež, da ljudstvo na ta način
ŽUPNIJSKA HRANILNICA 'n POSOJILNICA “SLOVENIJA”
avtom^' razne finančne usluge: Posojila za hiše, ° 'le, potovanja, študij itd. Vaši prihranki pa se obrestujejo po najvišji možni stopnji.
POSLUŽITE SE NAŠE SLOVENSKE FINANČNE USTANOVE!
na6l8M . URADNE URE Torek nn'nR Ave‘ Toron,°	Tel-: 531-8475
Četrtek Sreda-------10 a m- ~ 3 P’m’
Sobota Petek'------ 10 a.m. — 8 p.m.
Ua 739 g ------------ 10 a.m. — 1 p.m
'r°>vn’s Line, Toronto	Tel.: 255-1742
10 a.m. — 3 p.m.
Pulek— _______	1 p.m. — 8 p.m.
----—_________ 10a.m. — 1 p.m.
nu pri sv. Gregoriju Velikem	Tel.: 561-9952
Torek
a eK ~ sreda četrtek
S°bota
V ^"»ilto V:
sak	vjiegonju veiiken
Potek od 4h do 8h zvečer.
lahko nanje izvaja svoj pritisk. Cerkvi se ne sme dovoliti, da bi ohranila svoj nadnarodni karakter, kar bi jo postavljalo nad in preko želja naroda. Pri ljudski vladi se mora vzpostaviti pisarna za verska vprašanja in vprašanja verskih organizacij. S tem, da se Cerkvi naprti procedura »demokratične centralizacije«, ki temelji na aktivnosti ljudstva, se odpre pot do pospeševanja patriotizma, kar bo Cerkev oslabilo in uničilo njen ugled. Ta pisarna naj organizira državne, pokrajinske in lokalne organizacije, ki bodo grupirale katoličane v patriotičen organizem. Vsaka od teh organizacij naj potem javno izpriča pokorščino državnim zakonom in izrazi svojo pripravljenost pokoravati se tem zakonom.
Potem, ko so te organizacije ustanovljene in proglasijo svojo pokorščino državnim zakonom, se reakcionarji in proti-revolucionarji pokažejo in jih je lahko identificirati. To so tisti protirevolucionarji, ki so v Cerkvi očitni in morajo biti prvi izkoreninjeni z vso trdoto, vendar ne z nasiljem. V vseh slučajih morajo biti podvzeti koraki, ki so v soglasju z zakoni dežele.
Aspiracije protirevolucio-narjev jih že po naravi vodijo v akcije zoper vlado. Ta princip nam pokaže, kakšne zakone je treba aplicirati proti tem, ki protestirajo. Prikazani morajo biti kot nepatriotični kriminalci, poslušni le za imperialistična navodila, ki jih dobivajo iz glavnega stana katoliške Cerkve, iz Vatikana.
V času te dobe bodo mase doživljale psihološki konflikt. Po eni strani bodo čutile zvestobo do Cerkve in duhovščine, po drugi strani pa jih bo patriotizem nagibal, da bodo podpirali ljudsko vlado. Ta psihološki konflikt mora biti skrbno preučen in raziskan v globini. Prenagljena akcija brez zadostnega razumevanja za ostrost psihološkega konflikta, lahko privede do posledic, da bo partija odrezana od ljudskih mas.
Če je vez med ljudstvom in Cerkvijo zelo močna, se mora rabiti princip: »Dva koraka naprej, in enega nazaj.« Ko ljudska vlada dela ta »korak nazaj«, mora istočasno pro-klamirati, da brani versko svobodo in da spoštuje želje ljudstva, zato ustanavlja reformne odbore, ki bodo skrbeli, da vsakdo lahko izrazi svoje mišljenje glede upravljanja cerkvenih zadev.
Budnost je nadvse važna v tem kritičnem času. Partijski (dalje na str. 6)
Problemi s kanadskim dolarjem
TORONTO, Oni. - V zadnjih lednih se je vrednost kanadskega dolarja zelo hitro spreminjala. Padel je celo pod $0.70 vrednosti enega ameriškega dolarja.
Ftbirštii opazovalci so za to krivili špektulante na borzi tujih valut v Chicagu. Guverner kanadske centralne banke, Bouey, je kar hitro zanikal te govorice in priznal, da ima kanadsko gospodarstvo gotove probleme.
Prvi je velik deficit, ki ga ima že več let federalna vlada. To se pravi, ona zapravi več kot pobere davkov. Tako je vsak dan bolj zadolžena. To predvsem v Kanadi sami.
Če bi bilo samo to, bi gospodarstvo še nekako vozilo, toda problem je, da razne kanadske institucije (Ontario in Quebec Hydro, razna mesta, province, ter precej podjetij) dolgujejo ameriškim bankam blizu sto milijard dolarjev. To je ena četrtina kanadskega letnega državnega dohodka. Obresti in odplačilo na glavnico za te dolgove znašajo na leto približno 12 milijard dolarjev. Če k tej vsoti prištejemo še dividende, ki jih morajo kanadska podjetja (tista, ki so last ameriških državljanov) plačevati vsako leto njihovim lastnikom, potem pridemo do 16 milijard dolarjev. To je plačala Kanada leta 1985 Združenim Državam.
Poleg tega so še druge postavke v plačilni bilanci, ki so negativne za Kanado. Kanadski turisti zapravijo v Z.D. več
kot Amerikanci v Kanadi. Tudi kar se zavarovanja tiče, je kpnčen rezultat negativen.
V celotni plačilni bilanci je bil leta 1985 deficit Kanade z Z.D. skoro 20 milijard dolarjev. Ravno toliko je znašal presežek blagovne bilance v prid Kanade. Tako se je zadeva nevtralizirala. Problem obstaja v tem, da so gospodarstveniki in finančniki zaskrbljeni, če bo Kanada še v naprej lahko uskladila plačilno in blagovno bilanco.
Ta nesigurnost je vzrok, da je kanadski dolar padel in da kanadska federalna vlada hoče ustvariti ene vrste skupni trg z Z.D. Kanada ima dovolj surovin in industrijskih proizvodov, da lahko plača svoje dolgove Ameriki, če ima prost dostop na ta trg.
Upajmo, da bodo pogajanja uspela. To bo zagotovilo večji gospodarski razvoj, tako za Kanado kot za Ameriko.
Naša moč
(Glasilo ŽHiP Slovenija, marec 1986)
Enostranska stališča rušijo skupni slovenski kulturni prostor
TORONTO, Ont. - Ideja skupnega slovenskega kulturnega prostora in delo v tej smeri obstaja vse od leta 1848 naprej, ko so naši politiki napravili načrt skupne upravne enote za vse Slovence pod Avstrijo. Vse do 1941 je povezava izseljenstva, zamejstva in matice živela in delovala.
Spremembo je prinesla revolucija. Novi režim ni kazal nobene volje Slovence povezati, pomagati jim in jih bodriti, če so bili politično nevtralni ali mu celo nenaklonjeni. Smrtni greh je bil od 1945 do danes kakorkoli sodelovati s politično emigracijo.
Vendar se je zadnja leta zdelo, da začenja biti režim, soočen z velikimi težavami doma, bolj odprt in pripravljen sodelovati z vsemi Slovenijami na neki širši vseslovenski podlagi.
Najnovejši razvoj na tem področju pa je zopet prinesel razočaranje vsem, ki so upali na evolucijo, dialog in spravo. Tako je spodletelo ob Celovški Mohorjevi družbi zaradi njenih koledarjev, ki so odprti tudi člankom ideološke emigracije iz leta 1945.
Ivan Jan v Delu (sobotna priloga 1. febr. 1986) v tej zvezi podaja pogoje matice za enotni kulturni prostor. Gre za politične zadeve: revolucija naj se po piscu predoči kot iz-
ključna borba in to silno krvava proti okupatorju.
Tako stališče je povsem v opreki z izjavami Tita, Kardelja, Djilasa in Dedijera, ki so javno potrdili, da je bila teža vsega boja v socialni revoluciji. Prav tako stališče zavrača sama zgodovina revolucije, med drugim tudi nedavno objavljena specifična statistika v zamejskem in izseljenskem tisku, ki od preko 65 tisoč žrtev pobitih na slovenskem prostoru pripisuje na račun revolucije, direktno ali indirektno skoraj 60 tisoč Slovencev. Brez revolucije bi bila vojna v Sloveniji zaključena nekje med 30. aprilom in 8. majem in brez revolucije (po J. Vidmarju) bi se naše meje pisale neprimerno bolj ugodno.
Še večjo nedoslednost kot z umišljeno NOB zagreši pisec v škodo partije, ko porabi pol strani z etiketo »domobranci-narodni izdajalci«, potem pa jih označi: »Domobranci! A nikoli nobenega boja proti okupatorju, le proti partizanom, OF in K P«. Torej po tej označbi so domobranci kontrarevolucionarji ne pa narodni izdajalci!
Ivana Jana najbolj moti spoštovanje, ki se izkazuje osebi pokojnega škofa dr. G. Rožmana v koledarjih in tudi
(dalje na str. 6)
KOLEDAR
Kanadska Domovina
PRIREDITEV
APRIL
5. — Tabor, DSPB Cleveland prireja svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
12. — Plesna skupina Kres
priredi večer slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 12. — Pevski zbor Jadran priredi večerjo s koncertom in plesom v SDD na Waterloo Rd.
20. — Šentklerski klub upokojencev priredi kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clair-ju. Serviranje od 1.30 do 3.30 pop. Zabava do 5. pop.
26. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Alpski sekstet.
MAJ
10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer.
H. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi materinsko proslavo ob 3. uri pop. v šolski dvorani.
25 — Društvo SPB Cleveland priredi slovenski spominski dan žrtve med okupacijo in revolucijo, s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd.
26. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Spominski dan slovesnost v parku.
JUNIJ
1. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1986.
14.	in 15. — Tabor, DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije ter obhaja 40-letnico umora gen. Leona Rupnika.
15.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik. Začetek ob 11. s sv. mašo pri kapeli v Parku Triglava.
22. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
5.	— Dramsko društvo Lilija
priredi predstavo »Pri belem konjičku« na prostem na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. V slučaju slabega vremena, bo prireditev prestavljena na 12. julija zv.
6.	— Misijonska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem!
27. — MZA krožek v Milwau-
keeju priredi Misijonski piknik s sv. mašo ob 11. Kosil®! igre in srečelov.
AVGUST
9.	— Balincarski krožek
Slovenske pristave priredi družabni piknik na SP.
10.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. Sv. maša ob 11., sledita kosilo in ples. Igra Amonov orkester. 24. — Slovenski dan na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. Sodelujejo slovenska kulturna društva v Clevelandu.
SEPTEMBER
13.	— Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet.
14.	— Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
28. — Oltarno drušvto pri Sv.
Vidu priredi kosilo v avditoriju.
28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica.
OKTOBER
18. — Tabor, DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
18. — Glasbena Matica poda večerjo, koncert in ples v SND na St. Clair Ave. Igra Don Slogar orkester.
26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop.
26. — Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
8.	— Belokranjski klub
priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci.
9.	— Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. 15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
- 1987 -JANUAR
31.
domu na St. Clair Ave.
— Tradicionalna . ^»Pri-
stavska noč« v Slov. 4^1
nar.
Enostranska stališča
(Nadaljevanje s str. 5) drugod na Koroškem. Znano je namreč, da partija v opravičilo revolucije nujno potrebuje nek važen zgodovinski razlog. Ta grešni kozel naj bi bila slovenska Cerkev.
Proti škofu Rožmanu že desetletja letijo neke splošne obtožbe brez pravih dokazov. Proces proti škofu je bil zavoljo pomanjkanja otipljivih dokazov tako revno pripravljen, da bi ga v civilizirani družbi v objektivnem pravnem sistemu zavrnili tudi najnižji državni tožilec.
Jan v svojem članku omenja dve dejstvi, ki naj bi pomenili narodno izdajo: »Rožman je ugodil želji Graziolija za izo-bešenje italijanske zastave na cerkvah.« V prvi Jugoslaviji take prisile glede zastav ni bilo. Drugače je z diktaturami, ki vztrajajo pod kaznijo na izobešenju zastave. Pod Mussolinijem bi se tak prestopek kaznoval s taboriščem ali še s čim hujšim.
Druga specifična obtožba je izjava, objavljena v Slovencu 6. maja 1941: »Duče, sprejmite tudi izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja.« Naj odgovorimo z besedami dr. Rožmana: »Nastopni obisk (pri Grazioliju) in njegova vrnitev sta bila po splošnem običaju le vljudnostni, ne pa politični akt. Trditev, da sem pri tem obljubil popolno sodelovanje duhovščine, je neresnična. Zadevno časopisno poročilo je bilo objavljeno od tiskovnega urada komisariata; na njegovo stilizacijo nisem imel nobenega vpliva, kakor tudi nobene možnosti za kak popravek.«
Tako škof Rožman. Obširno dokumentacijo njegovega delovanja v letih 1941-1945 je režim branilcu leta 1945 zaplenil in nikdar vrnil. Tradicija, potrjena po mednarodnih določilih pravi, da se okupatorju lahko obljubi mirno zadržanje, sodelovanje pri normalni upravi, ne pa zvestobe.
Pričakujemo, da stališče, ki ga zavzema Jan, ni dokončno. Škoda bi bila velika, lahko nepopravljiva, saj bi mogla dokončno nagniti številne Slovence v zamejstvu in zdomstvu, da odpišejo v svojih srcih Slovenijo, kakršna je sedaj.
Dr. Peter Urbanc
(Kat. glas, 13.3.1986)
DISCOVER AMERICA
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -
Tajen komunistični načrt, kako prevzeti katoliško Cerkev
(Nadaljevanje s str. 5) aktivisti morajo imeti kontrolo nad delovanjem reformskih odborov in izločiti reakcionarje, na katere med ljudstvom
naletijo. To se lahko doseže s ponavljanjem sledečih trditev: Patriotično je podpirati vlado in se pokoravati obstoječim zakonom; nepokorščina je ne-patriotična; organizacije morajo javno izpovedovati svoj patriotizem; nepatriotični elementi morajo biti iz organizacije izključeni in sojeni kot kriminalci od patriotičnega ljudstva, kajti dolžnost vsakega državljana je, kaznovati kriminalce.
Partijski aktivisti morajo hujskati ljudstvo zoper kriminalne elemente. Čim ljudstvo obtoži kriminalce in jih izloči iz svojih organizacij, morajo biti sojeni po predpisih in provizijah ljudske oblasti. Istočasno morajo organizacije javno obnoviti svojo lojalnost do zakonov dežele in podvzeti korake, razkrinkati še ostale skrite protirevolucionarje v svoji sredi.
Četudi so bili reakcionarji razkrinkani, se mora psihološki boj med ljudstvom nadaljevati. Važno je, da cerkvene oblasti in škofje prepričajo ljudstvo, da je kot rezultat čistke kriminalnih in nepatri-otičnih elementov, s tem bila tudi vera očiščena. Komunistični aktivisti, ki delujejo v teh organizacijah, imajo važno nalogo, da pripravijo cerkvene voditelje, da se tako izrečejo.
Prav tako morajo ljudstvu zagotoviti, da vlada in partija upoštevata njihove želje v tej zadevi. V tem času bo seveda prišlo do drugih nesoglasij. S samovoljno akcijo pa bi pri tem izgubili kontrolo nad ljudstvom. Ljudska oblast mora skrbeti, da se vsa nesoglasja izkoristijo in zastrupijo do skrajne mere.
Med tem prerekanjem je treba paziti, da se izsledijo še tisti protirevolucionarji, ki so ušli prvotni čistki.
Ista opozorilna beseda mora obveljati v tej dobi. V preteklosti je bilo rečeno: Nepokorščina je nepatriotična in kriminalna. Ljudstvo mora biti informirano o rezultatih pogajanj med državo in Cerkvijo, istočasno pa o vračanju patriotizma v vrste verskih mas, in o dejstvu, da novovzbujeni patriotizem hitro nadomešča njihove nekdanje sentimente.
Razen v duhovnih zadevah, vsi namigi v zvezah z Vatikanom morajo biti osmešeni in prikazani kot motivacija od strani imperialističnih interesov in podpora protirevolucionarnim elementom. Izkušnje sestrskih držav dokazujejo, da bo Vatikan zastavil javen protest proti naši kampanji. Ti
protesti pa morajo biti uporabljeni kot nadaljnji dokazi, da Vatikan daje direktive Cerkvi v svetu za njeno konspiracijo.
To nas pripelje do druge stopnje našega napada, katerega cilj je uničevanje obstoje-če'zveze med Cerkvijo in Vatikanom. Pri tem napadu je treba pričakovati, da bo duhovščina hudo reagirala, ker se bodo smatrali napadeni v notranjosti svojega zatočišča in vira njihove moči. Pri tein jih je treba opozoriti, da so njihovi protesti proti zakonom države, in da se s svojimi zve zami z Vatikanom izpostavlja jo sodbi patriotičnega ljud stva. Prav tako jih je treba pri praviti do tega, da se bodo ču tih utelešene nepatriote. Nalo ga partijskih aktivistov pa j6, da prepričajo mase, da vsak posameznik lahko ohrani svojo vero brez Vatikana, ki si svoji pravico diktirati Cerkvi po vsem svetu. Naši partijski aktivisti morajo tudi razlagah principe koeksistence patriotizma in religije. Na ta način se bodo mase oddaljile od tistih, ki slede navodilom Vatikana, ih pot se bo odprla za ustanovitev neodvisne Cerkve.
Predno se bo proglasilo ne' odvisno Cerkev, pa je treba iz' vesti pripravljalno kampanj0-Duhovščina, ki kljub preprič6' vanju, ni bila konformirahj* po željah vlade, bo na ljudski shodih ožigosana kot Prot!. narodna. Njihovi protesti bodo obrnjeni proti njim i11 njihov vpliv na ljudstvo bo iz vodenel. Najboljša pot do tega je preprosta taktika anonimne obdolžitve. Naši aktivisti m0 rajo pričeti s takimi denuncia cijami duhovščine in drugi katoliških voditeljev. Zg°d0 vina daje na razpolago nešteto slučajev, ki obravnavajo sepa ratizem med Cerkvijo in 1 kanom.
V tej fazi moramo zbrati vje
argumente, ki so potrebni, se prepriča katoliške intelektn alee, da je prelom z Vah a nom en korak naprej in ne na
zaj. Zakonite provizije usta
ljudske republike hranijo v.^ religije, in zgodovina razli m protestantovskih gibanj ho pomagale prepričati te inte e tualce.
Istočasno imajo naši akti^ sti nalogo, pripraviti kato i
rili**
organizacije, da zc*rU^en|0ud-enoglasno zahtevajo od^J ^
ske vlade avtorizacijo,
lahko ustanovi neodvisna kev; s tem organizacije °ČlS kakršnekoli stigme nepatr| čnosti, ki jo zastopajo tish. bi radi ohranili zveze z Va i ^ . Potrebna avtorizacija
Cet'
nom. rotreona aviu>>~ . - ^ dana od ljudske vlade, m n
se organih
dvisna Cerkev se	jti,
Pri tem si je treba zaPorTJ" ’ da ta prelom med kato (Dalje na str. 7)
St
tl;
Sl
Ul
tu
ki
'e,
tj
sli
se
td
to
•el
t*c
SDI
>0
Božidar Fink:
Nekaj misli o zdomstvu in slovenstvu
Ob dolžnosti, ki jo imamo kristjani v skrbi za splošno blaginjo, se nam kot Slovencem postavlja vprašanje o usmerjanju te skrbnosti tudi na slovensko občestvo. Gre tedaj za to, kako je zvestoba do slovenstva znak naše krščanske popolnosti, kateri so sploh temelji naše narodne istovetnosti, pa tudi, da se določi področje, na katerem naj se po nas v zdomstvu ta krepost uveljavlja.
i- vprašanje, kaj komu v a	zc*°mstvu nalaga krščanska
/j	v«t v osebnem dejavnem od-
i.	n°su do slovenstva, bi mogli
e	nabrati take odgovore:
~~ Skoraj nič, kajti ločen ..	s^m od celotne slovenske inte-
i-	resne skupnosti in je zdaj moje
..	Osebno poslanstvo povsem
asnierjeno na to sedanje živ-;e	Jenjsko osredje ali je posebej
v	Umerjeno na pospeševanje
a	Vrednot, ki naj bodo v posesti
n	Vse8a človeštva,
o	Na slovenstvo me prive-
«	zUjejo spomini in rodovni ali
°movinski občutki. Čut časti l' e nagiba, bolj kot stroga 1-	. 0ralna zavest, da ne zatajim
*'	^V°ra* zavedam pa se tudi, da
i- 'Je treba pri izkazovanju Iju-)- ezni do bližnjega dajati pred-
5.	nost rojakom.
2.,~~ Slovenske posebnosti: je J. ,Zna2aj, kulturno premože
dol?50 m' vrednote, ki sem ji an ohranjati zase in tuc sredovati potomcem.
slo' ^em zavesten pripadni tejV®ns*ce narodne skupine . ezeli in imam obveznost
žabS°delU^ern pr* njenem dre tu nem> gospodarskem, kul 116111 ln verskem gibanju.
e.	y zavesti, da slovenstvo
Z'	Ujem8'*0’ morarn s podpira-
j	ali icuitnrnih prizadevnosti
C'	'omS SV0-iim ustvarjalnim de-
ia	duha P.nspevati k dviganju
i*1	bORatitS 0Venskega človeka in
i'	Podob1* S*0vens*co duhovno
in	ue ^iudem v domovini, ki
z-	Žan ZlVad0 svobode, sem dol-
;a	UpanPOlTla8ati, da se jim budi
ic	PredJC na re^tev. in s tem, da
o-	kle j SVetoni odkrivam prete-
a-	ineren *edanje dogodke in razih	io. ’ kl Slovenijo onesrečuje-
0'
to te j- ^°*ikor mi osebne razme-a	^ajoZUnan-ie ok°li^ine dopu-
ti'	UajinQ),rT10ram razvijati kar
Spios® nejš° dejavnost, da se se	erpj 3 slovenska politična
ia	ter Clda poživi in organizira
spi^j StoPi Pred svetom z gla-^ protesti in zahtevami.
Hoj ■ PrePričanju, da sta ob-^roda napredek slovenskega sloye ^aJaničena samo, če bo *avnoS 0 ijodstvo uživalo dr-datp ,Sainostojnost, se zave-
'ddi priH n°Stl’ c*a utrJujern
ktaspo .drugih to prepričanje, ti*	težnje . eriani uresničenje te
ide'0 SOcie*ujem Pri snova-in	^Oventi116 ln Praktične zamisli
d- Cnske države.
kakor
So te pozicije
Sene v
Pr°ti Vbv. Snieri od ma
~uti v««-	“ uu m:
v ist; Jemu- Pa ne ve
3d m°ralnStl Stopnjuje
n bolj "° manj P°r la|enti J Popolnega. :
5Z°bražennaraVna nag
Sker '0st> osebne i JW0Špo Znicre, poklicn k°določa^.^H^ko oko Sdon ’ d° katere sto V P°pravicičutile
Razen tega je upoštevati, da sta pojma domovina in narod v smislu etičnih vrednot tako neenotno in nedoločeno znanstveno prikazana, da po njima ni mogoče trdno določati domovinsko in narodno pripadnost poedincev. Pomislimo na vprašanja o širši in ožji, stari in novi domovini, brez-domovinstvu idr. Še bolj to velja za narod, o katerem se ponujajo številne definicije, pa nobena ne more dokončno obveljati, ker pojem povsod in za vsakogar kaj drugega vsebuje in obsega. Določen narod je lahko nesporno kulturno in sociološko dejstvo, pripadnost posameznika k narodu je pa objektivno nedoločljiva.
Upoštevati je tudi, da narod kot naravna tvorba ni družba v takem pomenu, kot ga imajo družina in prvotne rodovne skupnosti. Nima organizacije ne oblasti, ki bi mogla določati družbene obveznosti, urejati njih izpolnjevanje in sankcionirati kršitve.
Zato se zdi, da ima v mejah našega širšega kulturnega območja in rasnih prvin osebna narodna pripadnost je subjektivne temelje, izhaja na koncu iz lastne odločitve in se ne more po družbi predpisovati. Slovenstvo je posamezniku mogoče le vlivati in vžigati, ne ugotavljati in še manj določati. To bi ne bilo ne prepričljivo ne učinkovito.
Če ima tedaj osebna narodnost le subjektivne temelje, ki seveda slonijo na nekaterih objektivnih danostih, je tedaj prikladno samo nagibanje volje, da se kdo privezuje k zavestnemu in dejavnemu slovenstvu. V ta namen je treba odkrivati in posredovati zadostne čustvene in razumske nagibe.
Najbližja, neposredna prvina so slovenske duhovne, kulturne dobrine, ki jih je treba poznati in imeti v posesti. Pomembno je, da so na taki vrednostni stopnji, po kateri se morejo vzporejati tistim iz drugih kulturnih krogov, posebno krajevnega. Nesporno dejstvo je, da je duhovna kultura najpomembnejši dejavnik in prvina narodnosti, zato je tudi poedincu najmočnejša vez z občestvom. Brez posredovanja visokih slovenskih kulturnih vrednot naše slovenstvo ne bo vzdržalo.
Ob tem je treba pobujati vse večjo sprejemljivost za slovenske kulturne pojave, ustvarjalne, poustvarjalne in posredovalne. Zaustavljati bo tudi treba nesprejemljivost za kulturne dobrine, ki niso slovenskega izvora, a so v splošni posesti kulturnega sveta in zaradi slovenskih posredovalcev za nas dobivajo poseben pomen.
Ponos zaradi slovenske udeležbe v preteklosti in danes pri
razvijanju tuje in svetovne duhovne in tvarne blaginje, po kateri se ustvarja slovenska prisotnost v svetu, nam mora biti močnejši čustveni vzgib.
K čustvenim nagibom volje šteje tudi usmiljeno sočutje s trpečo rodno ali materno domovino. To občutje sme prerasti v ogorčenost, ki je vendar znamenje življenja, medtem ko je ravnodušnost znamenje odmiranje.
Razumski nagibi volje do zavestne, hotene narodne pripadnosti so lahko interesni, če kdo npr. uvidi, da mu je v njegovi narodni skupnosti najbolje zadoščeno duhovnim, duševnim in čustvenim potrebam ali morda zajamčen celo življenjski obstoj. Nagibi so dalje lahko dolžnostni, kot je npr. zavest o zahtevah pravičnosti, med katerimi so dejanja hvaležnosti. Končno je treba spominjati na nagibe altruizma, po katerih se človek hote naravnava k dejanjem odpovedi in žrtev kot stvarnemu izražanju ljubezni do bližnjega.
Najmočnejši razumski nagib pa bi bila konkretna zamisel prihodnje slovenske družbe, ki bi izhajala iz obče spoznanih in sprejetih narodnih ciljev. Delo za oblikovanje te zamisli bi poživilo splošni interes za slovensko vprašanje, formulacija zamisli pa bi predstavljala skupni ideal, za katerega bi se bilo vredno bolj živo potegovati. Gotovo je, da bi gibanje za to pobujalo vse močnejšo narodno ^avetost.
Izhajajoč iz ideje, da je naša emigracija edini formalni pojav politične opozicije režimu, bi bilo treba večjega prizadevanja, da se ta institucionalna namembnost emigracije kar najbolje uveljavlja. V tem pogledu bi bilo skrbeti, da so vse druge dejavnosti, splošno izobraževalne, informacijske, kulturnoustvarjalne, gospodarske in družabne, čeprav so v svojem redu in po lastni namembnosti avtonomne, vendar tudi v funkciji našega političnega prizadevanja.
V tej funkcionalni zamisli bi bila taka idealna shema našega idejnega gibanja:
— Oblikovanje celotne o-sebnosti, predvsem tudi z razvijanjem veselja do sprejemanja odgovornosti in pripravljenosti za pomoč pri skupnih prizadevanjih, v luči krščanskih nravnih načel.
— Ohranjanje in krepitev narodne, domovinske in skupinske zavesti, s šolo, tečaji, družabnimi, spominskimi in verskimi prireditvami, kulturnimi nastopi, tiskom idr.
— Povezovanje in organiziranje širokih slojev, z namenom, da se ohrani in zajamči rezerva človeških sil in tvarnih sredstev.
— Vzdrževanje in pobuja-
nje kulturnih dejavnosti in u-stvarjalnosti po ustanovah in pri posameznikih, z namenom, da se naša sedanja prizadevnost in sen prihodnosti kar najbolje osmisli in oplodi.
— Delo po skupinah, ki naj preučujejo splošna in krščanska družbena načela in njih primerljivost na slovenske razmere, katere je treba prej kar najpopdlneje poznati, in razglašanje teh načel v nauku in za prakso.
— Iz tega naj bi zraslo živo idejno gibanje, ki naj zajame najprej vse zdomstvo, potem pa tudi zamejstvo. Gibanje bi moralo zajeti vse kroge, ki se ukvarjajo z družbeno in politično mislijo iz krščanskih načelnih izhodišč, čeprav izrečno ne proglašajo, da imajo za svoj temelj cerkveni družbeni nauk.
— To gibanje naj bi ob sodelovanju vseh svobodoljubnih idejnih sil rodilo krepko predstavništvo vse slovenske zunanje opozicije, ki bi zbiralo raztresene moči, razglašajo pred svetovno javnostjo slovenske terjatve, pridobivalo naši stvari razumevajočega zavezništva in pripravljalo razpoloženje za dejansko uvedbo zdravega družbenega reda v Sloveniji.
Ob tej idealni sliki se vsiljujejo praktična vprašanja o izvedljivosti programa.
Pregledati bo najprej treba, kako je z našo številčno močjo. Naravni upad s staranjem in umiranjem je nezadržen. V tem seveda ni mogoče ničesar storiti. Več skrbi kot do zdaj pa bo treba za prirast. Življenjsko naravno je, da nam mnogi iz novih rodov odtekajo tako, da se popolno vtapljajo v zanje naravno neslovensko okolje, čeprav ne odstopajo od idejnih in političnih stališč.
Takemu procesu je podvrže-
(dalje na str. 81
Tajen komunistični načrt, kako prevzeti katoliško Cerkev
(Nadaljevanje s str. 6)
Cerkvijo in Vatikanom za povprečnega vernika nima toliko važnosti kot za teologe. Verniki pri prakticiranju svoje vere niso tako tesno povezani z Vatikanom kot so cerkveni učitelji.
S tem pridemo do zadnje etape. Ko enkrat ločitev Cerkve od Vatikana postane sprejeto dejstvo, potem mi lahko
pričnemo izbirati ljudi, ki bodo posvečeni v škofe. To bo seveda sprožilo hud protest v Vatikanu, združen s številnimi izobčenji iz vatikanske Cerkve. Tisti, ki so v tej fazi boja zapleteni, morajo po naših prizadevanjih spoznati, da se ta boj vrši na najvišji ravni in visoko nad povprečno množico vernikov, ki žele le svojo vero prakticirati. Katoliške organizacije bodo še naprej obstojale in delovale in ljudstvo se spodbuja, da svojo vero prakticira v objemu nove neodvisne Cerkve. Če bo ta faza boja izvedena s taktom in spretnostjo, liturgija ne bo uničena, in ljudstvo v novi Cerkvi ne bo opazilo veliko sprememb.
Protest Vatikana do našega nameščanja novih škofov bo odjeknil le v cerkveni hierarhiji, ljudska vlada pa bo prevzela odgovornost za zavrnitev protestov Vatikana. Na ta način se bodo izolirali »stari gardisti« Vatikana. Ko so enkrat tako izolirani, je dosti lažje pričeti proti njim pravne postopke, kajti prisiljeni bodo javno protestirati in igrati vlogo mučencev. S temi svojimi nepatriotičnimi dejanji se bodo tako kompromitirali.
' Akoravno je naš boj proti katoliški Cerkvi v tem času že zmagovit, moramo še vedno rabiti moč prepričevanja v odnosih do preostale duhovščine. Ta zmerna politika bo prepričala ljudstvo, da se ljudska oblast resnično zanima in trudi, da bi zagotovila svobodo vere za vsakega. Ko so enkrat odgovorna mesta v upravi Cerkve v naših rokah in župniki podvrženi zahtevam ljudske oblasti, se prične progresivna eliminacija elementov v liturgiji, ki niso v skladu z ljudsko demokracijo.
Prva sprememba bo odprava zakramentov in v tekstih molitev. Nadalje bo ljudstvo zavarovano pred vsakim pritiskom obligacije, da se mora udeleževati božje službe, ali prakticirati svojo vero, ali organizirati društva v svrho kakršnegakoli verskega češče-nja. Obče znano je, če je prakticiranje vere in odgovornost zanjo prepuščeno posamezniku, ta kmalu na svojo vero pozabi.
Nove generacije bodo sledile starim, in vera bo z leti komaj še ostala epizoda iz preteklosti, važna zgolj le kot del zgodovine svetovnega komunističnega gibanja.«
- Konec -
* IRA
Do your IRA in the comfort of your home We have many available options.
Call us for appointment.
F.J. Feola and Assoc.
j 2 1 6— 2 61 - 1 5 4 6 i
NEW
YORK
LIFE
ZORA PIŠČANC
PASTIRICA URŠKA
•;£«
Zora Piščanc, znana go riška pisateljica, je objavila več knjig, novel, črtic in drugih leposlovnih del. Prepričan pa sem, da jo pozna sorazmerno malo naših bralcev tu v ZDA in Kanadi. Odločil sem se za objavo v obliki podlistka njenega dela »Pastirica Urška«, ki ga je izdala leta 1979 ob 440-letnici prikazanja Matere božje na Sveti gori Goriška Mohorjeva družba.
Ob izidu knjige je Jože Jurak objavil »spremno besedo«, katere večji del na začetku posredujemo našim bralcem. Ur..
»Pastirica Urška« je povest v zgodovinskem okviru. Zgodba objame obdobje petih let od neke junijske sobote po binkoštih leta 1 539 do posvetitve romarskega svetišča 12. oktobra 1544. V to obdobje je vključena vrsta oseb, ki so tedaj živele, a obenem pisateljica razpleta zgodbo, ki je sad njene ustvarjalne domišljije.
Urška Ferligojnica je zgodovinska oseba, čeprav ni ugotovljeno niti leto njenega rojstva niti njene smrti (župnijski arhiv v Solkanu je namreč okoli leta 1600 zgorel), toda o njej priča trdno izročilo, ki ga povzemajo zgodovinopisci Franjo Glavinič (1648), Martin Bavčer (1657) in Gian Giacomo D'lschia (1648) kakor tudi starodavna freska Marijinega prikazanja Urški, ki je stala nad Marijinim oltarjem v prvotni cerkvi in pod katero je bil napis: »Blažena Devica se je leta 1 539 na tem kraju prikazala Urški Ferligojevi v zgoraj upodobljeni obliki.«
Pastirica Urška je v zgodbi prikazana predvsem kot Marijina videnka, ki zvesto izpolni zaupano ji poslanstvo. Ves čas ji je pred očmi Marijino naročilo: »Reči ljudstvu, naj mi tukaj zida hišo in milosti prosi!« Iz zgodovinskih podatkov je razvidno, da je bila Urška res trikrat čudežno rešena iz ječe. Zgodovinsko dejstvo je tudi, da je oglejski patriarh Marko Grimani poklonil svetišču na Sveti gori dragoceno podobo Matere božje, delo umetniške beneške šole.
Ob Urško, zgodovinsko osebnost, je pisateljica postavila Jana, ki je po besedah pok. dr. Rudija Klinca »zelo posrečena pisateljičina stvaritev«. Zanj je odločilno leto kuge 1532, ki je obiskala tudi naše kraje in povzročila silno morijo med prebivalstvom.
Dobro je prikazan mojster Gregor. Urškina apostolska potovanja so živahno opisana. Njena ponižnost, resnicoljubnost, dobrota in zvestoba Marijinemu naročilu osvajajo.
Zgodovinski okvir
Da bo bralec zgodovinski okvir, v katerem se zgodba razvija, bolje doumel, je potrebno na tem mestu spregovoriti nekaj besed.
Ko so goriški grofje v začetku 16. stoletja izumrli, so postali lastniki goriške grofije Habsburžani. Cesar Ferdinand je v Gorici postavil za glavarja grofa Ortenburške-ga, ta pa si je izbral za svojega najožjega pomočnika in namestnika Hieronima Attemsa.
V deželi vlada fevdalni družbeni red. Kot so prej delili goriški grofje svojim vazalom (grofom, baronom plemičem) fevde, tako to delajo kasneje cesarji na Dunaju in nadvojvodi v Gradcu. V sami Gorici se uveljavijo deželni stanovi, ki imajo delno avtonomijo. Tudi meščani s svojim magistratom (občino) se vedno bolj uveljavljajo.
Hudo pa je na deželi. Položaj kmečkega prebivalstva je obupen. Povzroča ga sistem tlačanstva, v katerem so razni valpti pravi krvosesi in mučitelji ljudstva, ki je pred njimi čisto brezpravno. Temu se pridružujejo razne »šibe božje«: Turki plenijo, požigajo naše kraje in ljudi vodijo v sužnost. Pogosto se pojavlja kuga, ne manjka slabih letin, ki jih povzroča suša s tem sledečo lakoto. Tudi potresi večkrat rušijo cela naselja.
Srce goriške grofije je Gorica, v času Marijinega prikazanja sedež glavarja. Mesto ima obzidje. Pod gradom je »gorenje mesto«, obdano z drugim obzidjem. Tu stanujejo plemiči. Pod gričem se širi »spodnje mesto«, ki ima svoje središče na »Trgu plemičev«. Tam je hiša deželnih stanov, zraven župnijska cerkev sv. Hilarija in Tacijana. Vzhodno od Gorice je Solkan, kjer je nekdaj stal slavni solkanski grad. V času Urške je že bil v razvalinah.
Goriška grofija je cerkveno spadala pod oglejski patriarhat in goriški grofje so bili spočetka njegovi zaščitniki ali kot so se sami nazivali »advokati«. Kasneje pa so prihajali s patriarhi večkrat v spore in končno do izumrtja samostojno vladali.
Leta 1420 Benetke zasedejo Oglej in napravijo konec svetni oblasti patriarhov. Ti so bili namreč več stoletij ne samo cerkveni poglavarji, ampak tudi svetni knezi. Oglejski patriarhi se po letu 1420 preselijo v Benetke, Goriško pa upravljajo po svojih generalnih vikarjih, ki živijo v Vidmu. Ko si Habsburža-
ni pridobijo Goriško, kmalu prepovejo patriarhom vstop na avstrijsko ozemlje, zato so duhovniki in verniki duhovno zelo zapuščeni.
Naj ta kratki prikaz tistih časov in razmer, v katerih se povest vrši, osvetli samo zgodbo in ji da tisto osnovo, iz katere je potem pisateljica črpala snov za svojo stvaritev.
Ko si je izbrala Urško Ferli-gojnico za glavno junakinjo, v tem ni bila prva. Literarno
sta Urško obdelala že Joža Lovrenčič v delu »Legenda o Mariji in pastirici Urški« (Ljubljana 1938) in pisatelj Ivo Česnik v povesti »Sveto-gorska pesem« (Katol. glas 1951). Je pa povest »Pastirica Urška« od vseh treh najbolj obširno delo, ki bo gotovo pripomoglo k ponovnemu ovrednotenju te starodavne in za primorske Slovence nekdaj tako privlačne in pomembne božje poti.
Jože Jurak
I.
Kuga je prenehala
Pred Piskovo hišo v Grgar- mogel več. ju, naslonjeno na severno pobočje Skalnice, je sedela babica Barba z vnučko Urško, ki ji je še edina ostala od štirih otrok sina Jakoba in snahe Tereze. Njeni starejši sestrici,
Marijo in Olgo ter najstarejšega fanta Frančiška je pobrala kuga, ki je pred leti razsajala tudi po goriški grofiji in se z blazno naglico širila dalje na ozemlje med Sočo in Vipavo.
Po vseh skednjih so takrat ležali okuženi bolniki. Zdravil ni bilo, zdravnikov še manj. Iz Solkana gor je prihajal vikar Luka, edini, ki se bolezni ni bal. Reševal je duše, teles ni
NEKAJ MISLI
(Nadaljevanje s str. 7) no povsod vsako tuje doseljen-stvo. Čudež bi bil, če bi mi tega ne občutili. Vendar lahko gojimo upravičeno upanje, da mnogo tega, kar je odteklo, ni dokončno izgubljeno in bo vsaj nekaj mogoče spet usmeriti v naš tok, če se pregledajo nekatera praktična stališča in spremene taktične drže.
Več prizadevanja bo treba pri razvijanju sposobnih sil, ki bi bile pripravne in pripravljene za delo v ekipah. Nismo v zadregi za moči, ki vzdržujejo našo organizacijsko strukturo, da trdno stoji. Še manj skrbi je zdaj za načelno trdnost. Vprašati pa se je treba, če dovolj storimo za usposabljanje in uvrščanje strokovno usmerjenih ljudi, ki bi se posvečali v naši problematiki preučevanju splošnega položaja in izdelavi dolgoročnih načrtov.
Potreba je potem po močnejši povezavi med zdomskimi skupinami, da se omilijo nasledki ločevanja po človeških tipih, ki se povsod po svoje oblikujejo zaradi zemljepisne oddaljenosti in kulturnih razlik.
Pri načrtovanju se nam je torej odločati po stvarnosti, ne po željah. Prevelika stremlji-vost lahko hromi, realistične drže jamčijo za večji uspeh.
V Sloveniji se pojavlja zor, ki naznanja, da se bo začelo jasniti.
Tudi zdomstvo k temu prispeva in mora vztrajati, dokler ne bo pravične razjasnitve preteklosti, možatega narodnega ovedenja in veljave svobodnega družbenega reda.
(Konec)
DUHOVNO ŽIVLJENJE Buenos Aires, Ar g. (februar 1986)
Vsako noč so se dvigali proti nebu ognji. Ko so iz skednja odnesli zadnjega okuženega, so skedenj zažgali. A bolezni s tem niso zaustavili. Divjala je dalje kot požar. Pri Piskovih se ni še ulegel pepel požganega skednja, ko so se ulegli tudi sosedovi Tkalčevi otroci.
»Botra Barba, pomagajte, vsi otroci so mi obležali,« je tisto jutro pritekla do njih Tkalčeva mati Jera. Botra Barba je veljala v vasi za najbolj veščo žensko v zdravljenju. A proti tej strahotni bolezni je bila tudi ona brez moči.
Okužene so odnesli na skedenj. Babica je nažgala brinje-ve veje in z njimi pokadila vso hišo. Potem je šla na skedenj in bolnikom izmivala rane. Prva je umrla mala Anka. Babica jo je zavila v rjuho in jo odnesla na dvorišče. Oče Jernej je mrlička naložil na voziček in odpeljal na njivo zunaj pokopališča, kjer so pokopavali kužne mrliče. Na pokopališču jih niso smeli, tako je ukazal grof.
Ko je Jernej pripeljal na njivo predzadnjega otroka, je zatulil od bolečine in s stisnjeno pestjo zamahnil navzgor proti gradu.
»Same si nas pustil v tej strašni stiski. Dobro si zavarovan za debelimi zidovi, a božja kazen bo zadela tudi tebe. Sedaj ne potrebuješ več našega dela, ker se nas bojiš, še desetina ti ne diši, ker se je kuga.«
V onemogli žalosti je vstala v njem jeza na grofa, ki je k°t jastreb ždel nad okuženo deželo. Že več mesecev ga ni nihče videl. Hlapci so imeli nalog, da napadejo vsakogar, ki bi se gradu približal.
Botra Barba je izmučena stregla še zadnjemu Tkalčevemu sinčku Janu.
»Botra Barba, ali bom tudi jaz umrl?« je vprašal tisto jutro, ko se je Barbi zdelo, da je bolezen prebolel.
»Ozdravel boš, Jan, ti ne boš umrl!«
In res so se gnojne rane za čele sušiti, le z obraza niso iz ginile. Zaskrbljeno je bede a nad njim botra Barba. Ni pu stila ne materi ne očetu, da 1 mu stregla.
»Če bo treba umreti, bom umrla le jaz, ki sem že stara-Vaju dva Bog še potrebuješ
Tisto jutro, ko je otrokovega obraza zadnja ra sta, ju je poklicala.
»Jan je kugo prebolel. 3 sonca ne bo videl nikdar ve Oslepel je,« jima je tiho PoV ^ dala. Jera se je zgrudila bolečine, Jernej je stisni* P® . in planil po lestvi na ske 6 Tam je na slami ležal nJ®®. . naj mlajši in edini sin. Sme J
se •ie'	la-
»Jan, moj Jan!« Je nil do njega in ga objel, se je začudil, saj ni bil vaj očetovega ljubkovanja.
»Oče, ne jokaj,« )e ot.r° otipal solze na očetovem > »Tu pri srcu mi je tako lep toplo.«
(Nadaljevanje prihodni torek)
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PAl-HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopaln*^' telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno te*eVlZ |o mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort p° z ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvopostf L, soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago 3 ' konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska re?p. (j racija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE ^	£|jc0
bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodo pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
PH-PALACE HOTEL, Corso Haliana 63 ^ ^, 34 170 Gorizia-Gorica, llaly; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 P