GospodarstvOe PRUAVTTE ŠKODO PO TOCI r V občinatv k)er je toča ali kaka druga uima uffučila » Jetošnj&m letu poljske ipridelke in v*inograde, je treba Se pred 31. decembrom 1924 javia razliko v ptiddkih davčni dblastd. Naznaniti je tretba na posebni poli, koliko ste pridelali martj žita, koruze, ajde, slame, sadja, vnna itd., kakoB pa če ne i>i biio toče. Ta prijava pa je mogoča samo y db* činah, k}er so župaitt eli posameaniki v osiruh dneh po točl javdii škodo davčni oblasti. Kdor pravilno postopa, se mu za leto 1925 odpiše d»< vek (zemljišOci, dohcidnmski in invaliidra). Tisknrna sv. Cirila v Mariboru je izdala posebne tiskovine za prijavo razlika. Ako je toča ugonabila 50% (polovico) poljskih priddHcov^ se mora odpisati po zakanu polovico davka, ako je 75% šlkode, znaša odpis 75% davflca. A eno je potrebno: Prijava o (razliid v ipradelidh mora biti natanoivo sestavljena. Plri otbčdinskem uradu je treba poizvedeti, ali je občma šlkodo r ipoletju pravilno dn pravočasno pTijavila davčni oblifSti. Na« pTavtte sledeče: Vina sem pridelal samo 600 iitrov. če ne bi bilo toče, peronospore in plesrvc/be, bi bil zmašal pr>* delek 3000 utrov. Pšenice sem pridelal 640 'kg; če ne bi toilo toče in drugrh uim, ibilo b\ je 4200 fcg. To je samo en( primer. Tiskovino, ki ja dobrte v Cirilovi tiskarni v Mari^ foom, je treba dobro izpolruiti. PomaTtv župana v moriborski okodici, Jci je leta 1923 te prijave točno spstavrl. Uspeh je bil dober. Posameznikom je davčna oblast odpisala po 300, 500 do 3000 diriiarjev davtka. To niso mačje solze. Kdor sam ne zna Tiapraati te prijave, nej vizame ta člainek seboj dnse oglasi T\a dfivrai -blasti,(kjer mu bodo pojasnili, kakoi se naprnvi prijava in iapolim tisJcovdna. Opozarjam, da je fereba tislk.cv.i-no n?tankp izpolniti, sicer je ves trud in delo> B&IiVlTIJ. irosom našo »rteligetnco, -žvipane in čč. duhovni^tvo, lca'l>or tudi gg. nrh-inikc, da greJo prizadetim pri sestavi prijave na roko. Izn-olnjene ti<=koviine naj pošlje cbčinski i>r&d ali pa prizadet' snin ni ncsiov: Davčna okrajn-a oblast v Mairiboru (Celju, Ptuju, SlovenjgTadcir, Ljutomeru). Franjo Z ebot VeJoosJav Stampar: ODGOJA PUJSKOV. Za pu/ske j« ^rva dvo tedha mat^riho irtleko najfcol^ ša hrana. Poaineje se jhn moie dodnjeti razredčene kravje mlekio ali pa tudri t:plo posneto mleko. V tretjem tednu je natrosriti piujs^joim v p<»etrio loorrto Ttekoliko ilovice in zidnega ometa ali <make, ki je pomešana z |ečmenonv To storirrto aato, da pujsicom muddirto zadostne mnoižine rudn mJnskih snovi, flci jih rafoijo za uspešen razvoj akostju. V četrtem tedmi začnemo dajati gosto kašo m ječmeniovega, ovsenega, ikoruanega aii d!rugega zdrofoa z diodaidoom kravjega znleka. Sele v šestem tednu začnemo poMadati dtabro lcuhati in cibeljen zrr.ečkan lcpo-mphr. Ob lepean vremenu je spuščati pujske večkrat na prosto. V osmem tedrvu se pujske odstavd, vendar je sla-< bejše pustiti še 'nekaj ičasa pri svoji materi. Odstavl(janje naj se vrši polagoma, s čemur preprečimo eventuaino vnetje vimena. Po odstavlljanju pakladajnno pirjsOoom po raožncistd tudii zeleno deteljo, toda glavno flmruLo naj bo v prvi!\ treh mesecih žito. Skrbeti je za zadostno pregiiba-i nje mladih živaflic. Sptošna prtavila o krrrJjenju svinj. Pri knmljenju ptrašičev je gledaiti na to, da krrrriino Icar najceneje iin. s fakšnimi lcrtnili,ki Jih pTašiči z največjim pridom izkoriščajo. Plememskim sviirvjam pokladajrrvo po možno^sti JkTmila v sunovi in. naravni dbliki. Kuhana klaja napravflja prefoavila chlapna ter slabi odpornost svin] proti. rajznim ibolezoitm, preveč vc/dena klaja pa je svrnjaim zelo šfaodfljiva, ker po nepotrebnem oibtežuje svinj&ki želodec. •Ce poldadamo Gcrmila <v tekioči dbliH tedaj moramio krmiai svinje olbenem tudi s lcrmiH v trdni dbiiki. Čemu je sicer, raffiti narava dbdanila svinje s čvrstim zobovljeim, ako jih, ne rabi iza grizenje trdiih krmiL Kdo še ni opatzoval svianj pri hrust&nju črešnjevih in slivovih koščic, ki so za nje prava slaščica. Aiko torej 'hiočemo zadostiti sJdozi tisočJetja enakim naravnim zakonom in zaihrtev&m glede ikrmljerija prašičev, moranvo pokladati v pivi vrsti ildrm)jla v trdni oibliki, različi na. tekoča in z vodo raizredčema flcnnila pa smatrati le ikot nekako pijačo za svinje. V topilem letnem času je sveža štajerska detelja, kafcor tudi imlada trava in rezrta zelenijava v sveii obEki najzrfrevejša i-n najcemejša krma za svinje. Seveda je dodajtii tiidi tečna krmila, kaikcr ctrdbe, žitni zdtob itd. Za uspešno svinjerejo pa je paša prašičev nepreceinIjrve vredrnosti. Na paši iastane)o živali zdrave1 ter se zlasti z ozirom na okostje dabro razrvijajo. PlemenSke svinje se na paši lažje ubrejijo in prasiči, vzg>q|eni na paši, so prij pdzmejšem pitanju ješči in manj 'izibirčra. Vrhu vsega tega, pa je paša tudi r.ajcenejši načim prehrane svin| v letnerm ^času. Prav dobro pašo riajdejo svinje na detel|Jiščih in na ^trnvišah. Najboljšo pašo pa nudijo bukovi iin hrastovi goz* <dovi v jeseni, kjer prašiči oib Ibufkevci in želodu prav hitro odebele. Ktainje pirašičev. Fitanje prašdčev S€ Tavna po svrhi, aa (katero jih ho•čemo spMati. Ce hočeono doibiti mnogo slamictie in trpežno svkijsikio mesio, wamemio nad leto dni stare živali ter jirm pokladajm-o različne gomoljje, Tcoren.stvo in buče, katertav JrjTT»2om 'dodajeino nekoliloo žitnih izdelkov. Kuhano ikla]o; Je poMadati v gosti 'kašnati dbliki. Doiba pitanja traija 3 do: 4 mesece. Čiim hiitreje jih spjtamo, da so dovolj debele^ tejn ceneje iztiajamo. S pitanjem izačmemo navadivo začet^ kom meseca oldtdbra ter ikončamia koncem f&bruarja. O, uspehii pkanja se najležje prepričaimo na ta način, da pitanca od časa dio 6asaT T&cimio vsaflce štini tedrve, stehtamo in prirastek žive teže s stroški (fcrmljenja piriraerjamo. Pri krml&nju mladih, ne čez 'leto srtairih svinj dofoimo manj slanine, a zato več dhisnega in sočlnega mesa, fei služi flpot iaboren prigTiz«k v vsakem letnem času, bodfeš pečeruo ala prekajefno. Mlade živali je piitati a največjo sikrbroostp (m x boljšiimi krmiH, nego ^taTe svinje. Glavma krtna teh naj bo e-i-*ni 7.&vdb in krompir. (Dalje prilvodtn(iič.) Tržni dan v Mariboru dine 13. decemlbra 1924. Radd približajočih se boždčnih praznikov je prišlo 65 slaninarjev; na trg, fajer so prodajali slanino po 30 <'.o 40 din., sviinjiino po 30 do 35 din. in daroi) po 20 din. I ^kg; domači anesarji; »o pTodajeii govedino po 23 do 25 diav, teletino po 25 dq 30 din., svdnjmo po 30 do 35 din.; v mestni mesmdoi pa govedina po 21.50, teletina po 25 din. 1 ^og. — Perutnina. Bilo jo je okoli 500 kamadov in med temi okoli 100 ko^ madov puranov. Cene so bile Jcokošem in piščartcem 20> do 70 &:\., racam Jn igosem 80 do 120 din., puranom pa< 100 do 250 din. komad. Ekimačih zajcev ni bilo, peč pa. sta tnia dVo zajca po 65 in 70 dun. komad na trgu. — Krompir, zelenjava, sadje in drtiga živila. Kmetje so .pripeIjeM &e.|mo 5 vozov na tng. Cene »o bile krampiiju 10.50' do 11 din. i>\emi.^. č«buli 3 do 6 din. vencu, zeljnatenn glavam 1.50 do 5 din. Ocomadv kislemu zelju 4 din. 1 kg,i suiovemu ma,^lu 44 <\o 48 ddn., (kuhainemu maslu 54 d-o 56 din. fcg, imemu olju 30 do 32 die. liter, jajcam 2.50 do 2.75 din. komad; jaboikam 3 do 6 din., hruškam 4 do 84 dini. Vt. — Lonxena in lesena Toba: Bilo je je raado irn prodajala >se j? konmd po 50 para do 150 din. — Servo in\ Blama na ni«xibors.ke<n\ trgu: V sredo, dirie-10. t m.r ni bilo t e scna m no slarae ina tigu; v sobcAo, dtne 13. t rn. pa, jei fcilo 12 vcoiov seaa in 4 vozove slame ,na trgu. Cena je bila semi 100 do 112.50 diru, slami pa 60 din. za 100 kg. 8"o je pivikrat, da se ]e seno-tnko podražilo. 5\ injski sejm v jMaribotU. Prlgnalo se je 135 svinj in 2 fcozi na seim. Ceno so 'bile mlad^m prešioem 7 do 9 tednov «tanm 150 do 187.50 din (150 do 250 din prejjšnji toden), 5 do 4 mesece starim 275 do 350 din. (300 do 400 din.)/ 5 do 7 mesecev srarim 550 do 650 din. (600 do 700 din.) B do 10 mesec.v starim 750 do 875 (800 do 900 din.)/ eno leto siarim 1250 do 1750 <idn. (1150 ido 1450 din.) za fcomad, 1 ifcg žive tf-že 15 do 16.25 din., 1 fcg mrtve teže B8.75 <io 22.50 dia (20*6o 22.50 din.). Promet je bil sredi fkjj. Rpdd viso'kih cen se 5e polovice rti prodalo. Kozi nistaj hili prodani. Sadjarji in vrtnarji, pozorl Občni zbor podriižnice Sadjarskega in vrtnarskega druitva sa Maribor ia oko- lico se vrši v nedeljo, dne 28. decembra l. 1. ob 9. uri predpoldne v vinarski in sadjarski šoli v jMariboru s sk-dcčim dnevnim redom: 1. Predavanje o zatiranjii malega zimskega pedica (zmrzlikarja) prof. Priol; 2. predavanje o razvoju in izgledih naše sadne trgovine (Fr. Rudl;) 3. poročilo prcdsednika, tajnil<a in blagajnika o dclovanju podružnice v pretečenem letu; 4. redukcija števila odbornikov in volitev novega odbora; 5. volitev delegatov za rcdno letno skupščino; 6. predlogi in nasveti za redno lelno skupščino; 7. nabiranje novih članov; 8. slučajnosti. V očigled dejstvu, da se je pojavil mali zimski pedic v sadovnjakih mariborskega okoliša v letošnjcm letu v ogromnih množinah in preti uničiti naše nasade, je v največjem intcresu posestnikov sadjarjev, da se predavanja polnoštevilno udeleže. Vabljeni so tudi nečlani brez razlike spola. Za podružnLčnc člane je udeležba obvezna. Ljntomer. Podružnica Sadjarsfcegai in vrtnarsikega društva v Ljutomeru vaiii svoje člane in prijatelje sadjarstva m vrtnarstva ma oiboni zt>ox, ki se vnši na Stefanovo, dine 26. t. m. ob 8. uri zjutraj v pevski sobi (nekdanja realka) a običajnim Bporedom. Vojnik. Podružnici Sadajrskega in vrtnarskega ter Cet-i belarskega društva v VojnJku vaibi'ta na siiupni ojbčni zfcor, ikii se bo vTŠil v nedeljo, dhe 21. decemibra 1924, ofe 8. uri na osnovrvi ¦šoli v Vojnflcu. ŽITNI TRG. Položaj na žitaem trgu se je v toliLko spremeral, da so se cene ustalile na solidira podlagii^ na kateri je mogoče sklepati kupčije tudi z inc«emsitviam. Radi tega se je rrvoa^ žita tzopet povečal, pa tuda moiko moizerastvo živaikno kupine. BLža/počd se praziiiki so V poikvi meri zaposlili našo r.iiinsiko industrijo, ki j<e zaloge žite že prilično izčrpala in. zato zopet zlasti ptšenioo nalkupuje. V splošnem vlerda za p š e n i c o največ zanimffinja. Cene so sedaj (nekolrko nižje, nego v prošlem tednu. Za 100 kg1 fdlačujejo 400 dk> 410 din. Za izvoz lcupujejo pšenico poselbno duinajsM in hratislavslki trgovci, ki jo izvažajo po Donavi. Cehcslovaški trgovci plačujejo inašo pšemdoo, postavljeno v prds-tamišče v Bratisflav', p-o 230 do 260 češDcih knoin za 100 ldg. Na Dumaju se prodaja jugoslovans!ka pšenica po 70.000 kron 1 ikg. Kotuzo lcupujejo večimama nvotzsne tvrdlce. Čehioslovalki plačujeto avovo 'blago pio 133 do 135 čK, fradko Bratislava. Največ se sktepajo pogodbe za dobavo koruze fconcem meseca jamjarja in za za-četek f.ebruarja. Trgovino s koiruzo znatno ovira slaibo stani© inašega prometa. Mnogo vagonov nove, še ine ¦čisfro posuš&ne Ikoruze se je že pokvarilo, ker je vkljuib tozadevnim predpisom predolgo čakaia na prevoz. Prodaja se seda| po 190 do 200 dfci. Po ječmenu se jalfco malo povprašuie. Ponuja se po 350 dim. za 100 ikg. \ Stalno ceno Ikaže oves, lcaterega se precej izvaža; tudli doma <e ga porffbi zlasti za prehramio vojaških konj. BaSld iin bainatslki oves se prodajata po 325 do 330 ddn.^ slavoinski pa je cenejši. Za f i ž ol vlada jako meainatrw» zanrmainje. hvm j© zelo nazadoval. Prodaja se po 2.60 do 4 diin. kg. M o ik a, zlasti nulaaica, se je nekolffloo fK)dražila vsled izredno živahnega povpraševanja domačih in iinozemskiih, trgo-vcev. NulaTica s« prodaja po 6.35 do 6.40 dhv, krmilna moka je po 1.80 dio 1.90 din. kg. Na 5jut>ljan-sikiii iborzi so cene za žlto in poljsike pnidelke sfledeče: Pšenica diomača frartko Ljubljana 420 diiru; pše~ tnica bačka par. Ljufhl|ana 465 diin.; ikoTutza nova gar. par. (Mitrovica 1 vagon 180 do 185 (zatklf. 185); oves bački franko Ljiibljaina 365 diri.; laneno seme franko Ljubljaina 675 dim.; otroibi drrJbni franko LjvjJbljana 212.50 dim.; otro bi srednje debeli fiadko Jarše 240 din. — Stročrvice: rižolj ribničan očiščen jb-n franko Postojna trans. 505 din.; fižol| pcepeličar oči§čen b-n franfloo Postojna tralns. 580 din.; fižol mandioloin očiščen b-x\ franko Postojna trans. 480 dfoiarjev. Hmelj. V 38. poročilo se je vninila neljirba pomota: Namesto 3200 ičK naj se bere pravilino 3020 čP. — HmeljaTsko društvo. Hmelj. XL. poTOČilo 'Hmeijarslkega društva. Žatec, CSR, 11. XII. 1924. PoVpraševamje po hmelju se je vzdi-ževalo tudi v dtugem ; xkiu m^eseca decembra in se je dinetio prodalo 50 do T00 stotov srednjega, dobrega in najfooljsega hmelia po 2950 do 3050 cK za "0 ikg. Ttidi na kmetih se je plačevalo do 3000 čK. Hmelj je tudi napredoval p-o ka^kovoisti in se je oJkvir cene zožil na 100 cK^ kar dokazuje čvrsten trŽTii ^oložaj. Tukaj se je prodajala tudi nekaj bainziitnega hinelja no 1900 do 2300 čK z« 50; lqg. Tiži\o razpolož«nje se lahlco označi kot zelo čvrsto^ icene se pa polaigoma dvigujejo. »Snazer Hopfen- und Brauer-Zeirung.« — Nirrnberg, 13. XII. 1924. Zoipetno ziboij §an]e. Vre.dnast denarja. Ameriški doler stane 65—66 diru, francoski frank 3.60 din., itaMjanska ln\ 2.90 din., čehoslovaška krona 2.04 dJn., in 100 avstrijskih kron 9 para. V Curihu znaša vTednost dinarja 7.70 oentimov.