LISTEK. Volni spomini. UauuS Goleo.j (Dalje.) Ne jaz in n« vojak nisva opaeila, da se j* •prijel plamen palfiice, na kattri je visela skodelica. Krompir se je že tadil, je že duhtel, pa — trk — ^unf — črk! Pregorela j« povpreSna palfcca in kuhani krompir se je prevrnil po ognju. Tako presenečeno obupnega pogleda še menda nisem' vidtel, kakor je gledal ta vojak razvaline svojega skoro dvodn«vnega truda. Prekrižal je roke, se wavnal in sedaj sem čakal, da bo klel, da se bod« pobliskavala pri zimskem dnevu. Zmotil sem se. Iz Tojakovih ust je privrel topel, krščanski vzdih: ,.0, santa Madonna!" (0, sv. Marija!) Ker je bil mož po tako občutnem udarcu usod» ydan v božjo voljo, sem mu odstopil v nagrado svoio vefterjo. Tovariše in meiie je razjedalo na onih hribih najbolj pomanjkanj« luči. Zimsko solnoe nam ni moglo podarjati svoje svotlobe, ker ni i'mela koliba okna; v doigih no6eh pa nismo imeli že tedaj ne svefi, ce potroleja, samo vedno , lapoleS ogenj. Hrepeneli 8mo vsi po boljši razsvetlj;vj in po oknu. Bog mi ne bd Štel v greh, da sem ruzposlal vojake na prelaz« in razpotja, naj s» vrnejo x oknom. PrinesH so pre•ej velikega. Koliko smo s« trudili, predno smo izse- kali dtbelo stensk« hlodovje t toliko, da smo ptrinili v odprtino okno po dolgem. Nepopisno vaselje smo imeli vsi s tem virom dnevne svetlobe in luči. Saj smo prebili skoro celi mesec kot jetniki no6 in dan v temi. Pa pri nas sta vselej pomenjali odhod dve, neštetokrat preizkuSenih ilejštvi, namrefi: 8e sem jaz slekel po nofti hlače , in če smo pritrdili na postojanko polko^mega štaba okno. Tudi tokrat smo uživali samo eno popoldne to zaželjeno dnevno svetlobo. Že istega večera nas je zadelo povelje: Prepustiti postojanke 47. peŠpolku in cdmarširati ponoči v mestu Zboro na Madžarskem! Ono noS smo se ločili od Zdynije in nezabno mrzlih hribov nad selom. Niseni videl n« vasi in ne hribov veS. Odkorakali smo t Zboro, v ljubko slovaško Židovsko mesto. Ob 6asu predora ruske Ironte pri Gorlicah je trpelo vsled našega artilerijskega ognja tako mofino, da ni ostal kamen na kamnij;. Od havbio niso bile do tal porušene samo vse stavbe, celo vse kleti, da sploh ni bilo poznati, da je na iera mestu stalo nekdaj prikupljivo mestece Zboro. Cital sem , da so te dotalne razvaline rioživeli z novimi sta,vbami na stroške mešftanov znanega madžarskega mesta Debrečen. C«lo prekrstili so nekdanji staroslovaški Zboro v novomadžarski: Debreczen falva. V Zboru smo se mudili samo «no nofi. Drugega jutra na vse zgodaj smo hiteli zopet na pomoč 22. domobranski diviziji pri Kiskurimi. — Rusi so napadali tamkaj z vso silo. Med fiasom, ko se je mudil naž jiolk nad Zdvnijo, si je osvojil sovražnik polovico omeniene Krasne gore, ki jo je bil pred enim mesecem obranil na* polkoTni junak, za domovino padli Gabrijel. Gazili smo po nepopisnem blatu iz Zbora v Ki^kurimo. Sovražnik nam ni videl iz Krasne gore samo glav, ampak tudi v srce. So nas solili s grapneli in granatami, da je bilo jojlt Se isto noČ, ko smo dospeli v Kiskurimo, je padla v. ruske roke cela Krasna gora. Primorani smo bili se umakniti na hrbtišča sosedov Krasne gore proti vasem Czarno in Belaweze. Naš polk je zasedel višiiie nad selom Belaweze. V teh posiojankah in v Belawezu sem preživel uezabne čase. Snetg je bil že ižginil tedaj; zaSeli so se krasni, pomladni auevi leta 1915. Smo se že lahko zakopali v zemljo, ne sanio v sneg! Kril nas je ne bukov, ampak vojaku najdražje kritje — smrekovi trozd. Smreka je po svoji rasti in mehkem lesu yeliko bolj pripravna za vojne kolibe nego trdo-gr8aATa bukev. Bajte smo si zgradili z naglico in otročjo lahkoto. Postavili smo si dlokaj prostorna bivališŠa, ki so jih krasile obširne odprtine za Iu6, da si lahka po dnevu v njih fiital ali pisal. Rusi so bili precej daleč, da nas niso mogli praskati s puškami, paS pa se je pridno oglažala njihova artilerija. Jaz se nisem mudil dolgo na onin spomladansko krasnih hribih, ker me je odposlal naš major k trenu, da uredim z vso strogostjo res labkomiselno zanemarjene razmere. Tren, kuhinje in municijski vozovi so ti6ali v vasi Belaweze. One lahko- in varnoživeče strice pri trenu sem kmalu zmuštral, ker sem nastopil strogo in samootblasjtno kot kak turškl paša PrviČ na vojni šibani dečki so me tožili radi strogega reda pri majorju; pa ta jVm je za tožarjenje pošteno nabrusil pete. Mošhro v bojni Črti Ja bilo e mojim nastopom zadovoljno, ker j« dobivalo redno hrano in pijačo. Tedaj pa v Belawezi nismo samo kuhali in peklit tudli vežbal sem zaspane kuharje in voznike, da so jim kar pokali od same zanikarnosti zastali udje. Toliko sem jim vlil v zunanjost in dušo, da niso bili po pret&ku enega meseca samo umazaii trenarji, ampak redni, samozavestni vojaki. Moje bivanje v Belaweze je osladila družba neeabnega tovariša že iz bogoslovskih. let in pozneje na bojnem polju, kurata Jožefa Pinter. Bivala sva skupaj v tem selu nad eden mesec. Poznala in ljubila sva se že v teologijsldh celicah; občudovanje in spoštovanje do tega rajnega tovariša mi je vsklilo v sr•u, ko sem ga videl in še bolje spoznal na bojnem polju. Da, da — in neštetokrai — da! NaS štajerski kurat, rajni Jože Pinter, je bil res duhovni oče svojega 26. cHomobranskega polka. Ljubilo, spoštovalo, oenilo, da, v zvezde kovalo -? je vse pri polku od infanterista do obersta. Niso ga čislali kot tovariša fiastniki, ne kot predstojnika moštvo; vsem, moštvu in častnikom, je bil vzor dhihovnika. Njegovo milo, rahlo, zatiranemu moštvu na stežaj odprto srce \t "bilo neusahljivi studenec pomoči in tolažbe. Nisem nikdar slišal in videl, da bi bili vsi pri regimentu tako vsestransko zadovoljni s kuratom, kot ravno z rajnim Jožetom. Že za najinega skupnega bivanja v Belaweze je kiral na mučni srčni napaki. Gledal ]• me vefikrat na konju in bi bil tudi sam tako rad dobro jezdil. Povabil sem ga, da se privadi in priuči ieži, t naSo jahalno šolo. Kvečjemu po pet minut j« vzdržal v diru na konju, pri daljgem dirkanju s» j» prij»l za sroe in omahnil raz konja. Pri takih srftnih ¦apaflih mi j« vedno tožil: .JanuS, boš videl, z menoj n« bo dolgo!" In res! Ko sva s« »nkrat ločila v Bolairez«, s« nisva videla v»d, ker j« on odromal * •vojim polkom na jug. Krij« ga mliadega, polneg« v¦«BQT Ib duhovn« ljubtzni — bojna aemlja. Bo6\ «u 'fo acudja lahka kator mu j» bii*. snrM — ˇ poatoj*nkah nad B»law»a» m obhajtJi m iTOl prr« Ttlik« ¦•& ¦« fr»»f. V»li<V«««W« j» tro v slovaških Karpatia je bilo nekaj bajno krasnega. Naša artilerija je dobila povelje: Na velikonodno nedleljo in pondeljek ne streljati! Tudi sovražno topništvo se je vedlo precej mirno. Takoj za našimi postojankami pod hribom na travniku 6mo postavili licno kapelico, da pokličemo v naše sredino od mrtvih vstalnega Zveličarja. Polk se je postavil v četverokotu krog kapelice. Pridigoval sem in maševal. Ministriral pa mi ni moja «Mat' nebeška", ampak grof Czernin, brat sedanjega ministra, ki je služboval tedaj kot bivši ulanski nadporočnik pri našem polku. Vrzgledno bogoslužen mož, ki je pri vsaki sv. maši na prostem bojnem polju prejel sv, obhajilo. No, med pridigo so bili naši nasprotniki le še mirni; med sv. daritvijo pa s« je zaSela oglašati sovražna artilerija. Ravno med povziigovanjem so pripiskali z granatami na sredino četverokota, kjer je stala kapelica in polk. Zadeli niso nikogar, a osuplo in prestrašeno j« bilo vse. Major ja zašepetal adjutantu: ,,Razidimo s©, sioer nas bodo!" Adjutant ga je pa zavrnil hladnokrvno: ,,Dokler vstraja kurat pred oltarjem, bomo s» »L" Rusi so še naprej streljali, uii zadeli iu mi smo opravili službo božjo do konca. Na Veliko nO% so se nam bližali Rusi prvič v prijateljstvu. Nekaj sovražnega moštva je prišlo v naše postojank« fiestitat ter voščit vesele velikonoftne praznike. So se ti ljudje fiudili, ko smo jila po Če¦stitkah zarobili in jih nismo pustili več nazaj. Ruski oberst naim \% poslal pismeno voščilo s prošnjo, naj mu podarimo nekaj steklenk alkoholn« pijaSe. Njegovi želji se je ustreglo in mož se^nam je tudi pismen« zahvalil za darilo. ^p^i^/;^ % V zakopih nad Belaweze je dobil naš major Tojaški križec. Da proslari svoje odlikovanje, me je poslal t Bardiow, kjer bi naj preskrbel nekaj •teklenk pri rseh častniških Teselicah običajnega iampanjca. V Bardiowa je bilo tcdaj nastanjeno poveljstvo III. kora. Mestece je bilo nabito polno častnikov in sploh vojaštva. Ker se mi ni posrečilo, da bi iztaknil sam šumeče penečo pijačo, pa sem se cbrnil do žida s prošnjo, da me povede y prodajalno, kjer bi dobil šampanjca. Jud me je zvedaro premuštral z očmi od nog do glave, se mi nasmehnil od strani in mi pokinil, naj mu le sledim. Nato sva se lotila romanja po vseh židovsMh uiicah, kotih in luknjah. Malo se rai je zdelo to dolgovesno židovsko vodstvo sumljivo: začel sem se ustavljati, da se ne bom več podil po teh brlogih židovske nesnage in smradu. Moj vodja pa me je tolažil, naj le lazim za njim; šampanjec j« dragocena pijača in se ne dobi povsod. Šva še tavala nekaj časa okrog in dospela na prostorno židovsko dvorišče. Na sredini dvorišča je bil velik kup gnoja. Žid stopi nekoliko na stran in mi pokaže na gnoj z besedami: >Tukaj pod tem gnojem si išči sroj šampanjec!« Kot bi trenil, je zginil pretkani Abrahamovec. Za nos me je vodil nesramnež nad jedno uro in me še nazadnje grdo osmešil z gnojiščem. Solze srda nad tako predrznostjo so mi stopile v oči ia raztrgal bi bil žida, da so ga dobile moje pesti. Pa pohladiti sem si moral jezo s potrpljenjem, ker je izginil in se izgubil kot kafra. Prisegel sem pa, da se mu osvetim do krvavega, ako se križajo še enkrat t življenju najina pota. Sam Bog mi ga je dal t pest, pa še le čez leto in dan pri Kolomeji. Jezdil aem tamkaj po cesti z nekaj jezdeci. Proti nam pritovori na vozičku žid t dopetnem, Crnem kaftanu. Pozdravil ic nas s pasje ponižnim, globokim priklonom. .- . O>«*l« P^-1